DeMS in AaCTA Split 2021

DeMS in AaCTA Split 2021

Mednarodno sodelovanje DeMS

Dobro sodelovanje Društva e-Mobilnost Slovenija,  »Območne razvojne agencije Krasa in Brkinov« in »Regionalnega razvojnega centra Koper« na področju dokumenta »Podpora ¨od spodaj navzgor¨ lokalnim odločevalcem pri razogljičenju cestnega prometa: bela knjiga« se je nadaljevala v sodelovanju DeMS predstavnikov na dogodku AaCTA (Alpe – Adria Clean Transport Alliance) v Splitu z dne 22. 10. 2021.  Delavnica je bila financirana s strani »The European Climate Initiative (EUKI)«.

Dobili smo možnost predstavitve svojega dela v društvu in prenos dobrih praks iz Slovenije na območja Avstrije, Hrvaške in Črne Gore.

Delavnica »Dobre prakse v razogljičenju lokalnega cestnega prometa in priložnosti za lokalne skupnosti« v Hotelu Cornaro.

Osebno spoznati osebe, kot so npr. Martin Bućan iz »Splitsko-dalmatinske županije«, Antuna Pfefifer ter Duško Stajića iz SDEWES Centra je zagotovilo za uspešno sodelovanje tudi v prihodnje. Na obeh straneh obstaja interes in izvedbe novih projektov sledijo.

Martin Bućan, B.Sc. (Splitsko-dalmatinska županija)
Antun Pfeifer, mag. ing. mech. (SDEWES Centre)

DeMS  (Marko Logonder in Ignac Završnik) se je predstavil z naslovom »AaCTA tehnička pomoć pri izradi strateških dokumenata za donošenje mjera dekarbonizacije lokalnog cestovnog prometa«. Vsekakor se pri razogljičenju cestnega prometa, ne glede na državo, soočamo s podobnimi problemi. Dobre prakse in izmenjava le teh so osnova za hitrejši prehod. Predstavila sva zgodovino stanja emobilnosti v Sloveniji s smernicami, ki jih predlagamo lokalnim skupnostim. Trajnostni energetski krog je možen tudi v lokalnih skupnostih. Ključno je imeti neodvisne strokovne centre za prenos znanj in izkušenj, ob dolgoročni stabilni pomoči države. Celoten dokument je v angleščini na spletnem naslovu.

Pri predstavitvi načrtov za razogljičenje morskega prometa se nismo mogli izogniti vprašanju, kaj je treba narediti prej, polnilne postaje za električna plovila ali počakati na električna plovila. V Splitu so že pripravili projekt za postavitev hitre polnilne postaje, namenjene električnim vozilom in plovilom. Žal do izvedbe ni prišlo zaradi zakonodajnih omejitev, ki predpisujejo obvezne koncesije. Podobne zakonodajne ovire so bile tudi pri prvih polnilnicah za električna vozila. Sprememba zakonodaje je torej nujna in mora biti v skladu s smernicam EU, ki ta področja pokrivajo.

Idejna fotografija za dvonamensko polnilno postajo

Neuradni pogovori po delavnici so odkrili, da je pozitivno razmišljanje skupno, ne glede na državo, od koder prihajamo. Fotovoltaika, hranilniki električne energije, električna vozila, električna plovila, vse to bodo teme naslednjih delavnic. Na tej fazi razvoja pa so ključne analize in uskladitev zakonodajnih ovir.

Test polnilne infrastrukture (Ljubljana – Split)

Vsako pot na dogodke v DeMSu izkoristimo za test obstoječe polnilne infrastrukture, ki je ključna za razogljičenje cestnega prometa. Tako je bilo tudi tokrat. Izven turistične sezone gneče na polnilni infrastrukturi nisva pričakovala. Od Ljubljane do Splita je 474 kilometrov, kar pomeni ob avtocestni hitrosti vsaj eno polnjenje za Teslo Model 3. Prvi postanek za spoznavanje ELEN polnilne infrastrukture sva naredila na »Brinje zahod«.

Aplikacija naložena, polnjenje aktivirano

Polnilnico sva skušala aktivirati z ELEN kartico, Shell Recharge kartico… Nič. Na telefon sva naložila  aplikacijo »Elen« in po registraciji le aktivirala polnilno postajo. Na tej polnilni postaji je najvišja hitrost polnjenja le 50 kW, torej sva se odpravila naprej. Po izkušnjah najbolje do »Macola – odmorište Zir«, kjer imajo 2x 175kW plus 50 kW. Zanimivo, pri prvi polnilni postaji je pokazalo »Punjač privremeno van pogona«, druga pa je delala.

Do 125 kW na TM3

Moč polnjenja je dosegla 125 kW. V praksi je vedno tako, da je hitrejša polnilna postaja vedno prva izbira. V tem konkretnem primeru pa so polnilne postaje še brezplačne.

Na poti proti Splitu

Nadaljevala sva pot do Splita, kjer sva tudi želela napolniti vozilo, saj naju je drug dan čakala pot do doma. Split ima kar nekaj hitrih polnilnih postaj, vendar večje mesto pomeni tudi več električnih vozil ter iskanje proste polnilne postaje. Končno sva našla prosto 50 kW polnilnico na Varaždinski ulici in za 30 sekund prehitela domačina z modro Škodo Citigo e iV. Slabe volje ni bilo, saj smo si izmenjali CCS in Tip2 ročko, v času polnjenja pa še informacije o stanju emobilnosti pri nas in v Splitu. Ste vedeli, da bodo ELEN polnilnice tri leta brezplačne? Zakaj je treba se prijavljati in aktivirati polnjenje električnega vozila preko aplikacije Elen? Zaradi taksista, ki je imel pred tem navado odklapljati druge in priklapljati svoje električno vozilo.

Test polnilne infrastrukture (Split – Ljubljana)

Pot nazaj proti Ljubljani sva začela s polnimi baterijami. Planiran postanek je bil »Odmorište  Zir« v smeri proti Zagrebu. 50 kW polnilnica je dosegala moč zgolj 36 kW, kar je pomenilo, da sva se odpravila proti  »Otočec Supercharger«, saj kakšne druge ultra hitre polnilnice v smeri proti Vinici ni. Ob prihodu na Supercharger sta tam bili že dve Tesli, polnjenje je potekalo brez problema, s povprečno močjo 100 kW.

Moč do 100 kW

Tesla ima, glede na ostala električna vozila, še vedno prednost v zanesljivi in hitri polnilni infrastrukturi, ki potnikom skrajšuje čas potovanja. Za ostala vozila bi bilo na tej relaciji treba nadgraditi polnilno infrastrukturo na vsaj 150 kW ter zagotoviti več polnilnih mest na isti lokaciji, kajti drugače bodo turisti poleg čakanja na meji deležni še čakanja na prosto mesto na polnilni postaji.

Zapisal

Ignac Završnik

Leave a Reply