Mangart 2679 nm

Mangart 2679 nm

 

Mangart
Obisk koče

Najvišje ležeča cesta v Sloveniji dosega višino 2055 nm in leži pod Mangartom (2679 nm). Cesto so, zaradi strateških interesov, zgradili Italijani tik pred drugo svetovno vojno v pičlih 8 mesecih. Neverjetno hitro, tudi za današnje čase. Sedaj je cesta asfaltirana in izredno razgledna. Idealna za testiranje električnih vozil.

Že kakšen mesec sva z Marjanom planirala pot od Tolmina do Mangartskega sedla, z namenom primerjave porabe med Nissan Leaf  in Tesla Model 3. Vremenska napoved za 23. 10. 2019 je obetala sončno vreme in v kratkih besedah sva se dogovorila za test. Višinska razlika med Tolminom in Mangartskim sedlom je 1854 metrov, pot pa je dolžine 62,8 kilometra v eno stran. Že na poti od Ljubljane do zbornega mesta v Tolminu so se začeli odpirati pogledi, ki so obetali dan za prekrasne razglede.

Dobila sva se pred polnilno postajo v Tolminu in napolnila električni vozili do 100 %. Polnjenje  z zaključnim balansiranjem baterijskih celic je trajalo 2 h 35 min. Dosedanje izkušnje s testi regeneracije so pokazale, da vsako vozilo prikaže podatke o porabi, kilometrih po nekih internih pravilih, ki jih ne moremo primerjati med seboj. Najbolj realni podatek je pretočena energija s polnilne postaje v vozilo. Zato sva morala napolniti vozila do 100 % in počakati, dokler  vozilo ni odklopilo polnilne postaje.

Start iz Tolmina ob 11:20. Zunanja temperatura 13 ˚C, vreme megleno s posameznimi znaki razjasnitve. Vzdušje odlično.  Pot je potekala brez problemov  s postankom v Kobaridu, zaradi preverjanja polnilne postaje. Odprava problema v Kobaridu v nekaj minutah in nadaljevanje poti. Veličastni razgledi, jesenske barve pa so dodale svojo noto.

Cesta do samega Mangartskega sedla (2055 m) je, zaradi nevarnosti skalnega podora,  odprta na lastno odgovornost. Poraba Nissan Leafa in Tesle Model 3 je dosegala porabo Audi eTrona po ravnini. Leaf 25 kWh/100 km Tesla M3 27,8 kWh/100 km. Razlika gre na večjo težo vozila Tesla Model 3 (1730 kg) v primerjavi Leaf II (1538 kg).

Na koncu poti 2055 nm

Obisk planinske koče. Oskrbnik pravi, da tukaj še ni videl tega modela Tesle. Očitno prva. Poleg avtomobilske debate smo pogovor nadaljevali z možnimi rešitvami za trajnostni vir energije v koči. Ob izmenjavi telefonskih številk smo ponudili pomoč društva pri iskanju rešitev za oskrbo koče z električno energijo.

Končno pot navzdol proti Tolminu in prihaja čas resnice. Kolikšna je poraba energije in katero vozilo je boljše v izkoristku. Tesla Model 3 prikaže tudi energijo, ki jo pridobi nazaj v baterijo in ta je dosegla tudi 5 kWh. Prvi rezultati so čisto presenečenje, vendar še niso realni podatki, ker predstavljajo zgolj tisto, kar nam prikaže računalnik v vozilu. Povprečna poraba Nissan Leafa na poti dolžine 125,6 km in dviga za 1854 metrov je bila presenetljivo malo 10,8 kWh/ 100 km, kot da se nismo dvignili za 1854 metrov. Tesla Model 3 je po računalniku dosegla slabši rezultat 11,8 kWh/ 100 km.

Na poti v dolino

Ponoviva vajo iz dopoldanskega dela testa in napolniva vozili do 100 %. Rezultati so sedaj drugačni.

 

Nissan Leaf II (1538 kg)                  16, 42 kWh          dolžina 125,6 km  = 13,07 kWh/ 100 km

Pretočena energija

Tesla Model 3 (1730 kg)                 17,26 kWh           dolžina 125,6 km  = 13,74 kWh/ 100 km

Pretočena energija

Zaključek.

Nižja teža vozila, prinaša prednosti v manjši porabi. Vzpon in kasneje regeneracija omogoča električnim vozilom učinkovitost, ki je daleč pred klasičnimi vozili. Presenetilo pa naju je to, da je razlika v vožnji po ravnini v primerjavi s takšnimi vzponi minimalna, kajti dosežen rezultat je dober.  Pravilo pri takšnih testih pa mora biti to, da se poraba meri pri viru energije in ne preko različnih kazalnikov v vozilu.

Zapisal

Ignac Završnik

Brezplačni Tesla Supercharger za 1.500 kilometrov

Pogled na Mangart

 

Leave a Reply