Kaj izveste, če na polnilnico pridete z beležko? Ceno. Kaj izveste, če pridete z avtom? Vse preostalo. Que Choisir Ensemble je naredil prvo. Mi smo naredili drugo.
Kategorija: <span>Polnilna infrastruktura</span>
Energetski zakon: Vsaka »nova rešitev« lahko dodatno oteži dostop do polnilnic v večstanovanjskih stavbah
V Društvu e-Mobilnost Slovenija (DeMS) že več let spremljamo izzive umeščanja polnilne infrastrukture za električna vozila v večstanovanjskih stavbah. Leta 2019 smo pripravili predlog dopolnitve Energetskega zakona (EZ-1), s katerim smo predlagali jasnejšo in tehnično utemeljeno ureditev vzpostavljanja individualnih polnilnih mest, skladno z elektrotehničnimi standardi (npr. IEC 60364) in požarno varnostnimi zahtevami.
Kitajska začenja brisati največjo oviro e-mobilnosti
Medtem ko se Evropa ukvarja s standardi, subvencijami in razdrobljenim trgom, Kitajska pospešeno gradi celovit sistem e-mobilnosti. Najnovejši preboji pri hitrosti polnjenja nakazujejo premik, ki lahko spremeni uporabniško izkušnjo hitreje, kot jo Evropa trenutno dohaja.
Brez nafte od vzhoda do zahoda
Cilj ni dirka, pač pa osveščanje, da gre pri baterijskih vozilih za ekonomičnost, varovanje okolja, energetsko neodvisnost in predvsem večji užitek v tihi in nesmrdeči mobilnosti.
Javna polnilna infrastruktura v Sloveniji: rast je očitna, odločilna pa postaja uporabniška izkušnja
Če bo ta kakovostni preskok uspel, se bo električna mobilnost širila bolj naravno in z več zaupanja. Če pa bo razvoj ostal osredotočen predvsem na kvantiteto, bo infrastruktura rasla v statistikah, zaupanje uporabnikov pa bo še naprej zaostajalo.
Prav v tem je danes bistvo slovenske zgodbe o javni polnilni infrastrukturi – zato je neodvisno terensko ocenjevanje v tem procesu ne le koristno, temveč zelo pomembno.
Polnjenje v blokih ne sme ostati slepa pega e-mobilnosti
Ko govorimo o prihodnosti električne mobilnosti v Sloveniji, vozila niso več glavno vprašanje. Ključno vprašanje postaja, kje in kako bodo ljudje polnili, če živijo v večstanovanjskih stavbah. Prav pri blokih se bo pokazalo, ali bo električna mobilnost res dostopna širšemu krogu uporabnikov ali pa bo ostala predvsem privilegij tistih, ki živijo v hišah.
Polnilni park ni zlata jama. Tudi v Sloveniji ne.
Uporabnik vidi le končno ceno na kilovatno uro. V ozadju pa je bistveno bolj zapletena in dražja zgodba. Operater ne plačuje zgolj elektrike, temveč tudi omrežnino, priključno moč, gradnjo in priključitev, opremo, vzdrževanje, zaledne sisteme, plačilne storitve, najem lokacije in amortizacijo investicije.
Analiza ultrahitrih polnilnic v Sloveniji
Trg ultrahitrega polnjenja je močno koncentriran, saj trije največji operaterji obvladujejo 93,5 % trga oziroma 216 od 231 ultrahitrih polnilnih mest.
DEMS opozarja na tveganja mehčanja cilja EU glede prodaje novih vozil z motorji na notranje zgorevanje po letu 2035
Ljubljana, 17. december 2025 – Društvo e-mobilnost Slovenija (DEMS) z zaskrbljenostjo spremlja nedavne uradne pobude in predloge Evropske komisije, ki nakazujejo možnost mehčanja trenutno veljavnega cilja, po katerem naj bi bila od leta 2035 v Evropski uniji dovoljena prodaja zgolj novih osebnih vozil z ničelnimi izpusti.
Zrcalce, zrcalce na steni, povej – kdo je najboljši v deželi tej?
V okviru projekta Ocenjevanje polnilne infrastrukture smo v treh letih preverili 185 lokacij polnilnih mest po Sloveniji, kar predstavlja enega najobsežnejših neodvisnih pregledov tovrstne infrastrukture pri nas. V tem obdobju se je zgodilo veliko sprememb – pojavili so se novi ponudniki, nekateri so polnilnice umaknili, tehnologija pa je napredovala. Kljub vsem premikom pa ostaja ena stalnica: kakovost storitev in uporabniška izkušnja se iz leta v leto počasi izboljšujeta.









