Cilj ni dirka, pač pa osveščanje, da gre pri baterijskih vozilih za ekonomičnost, varovanje okolja, energetsko neodvisnost in predvsem večji užitek v tihi in nesmrdeči mobilnosti.
Kategorija: <span>Polnilna infrastruktura</span>
Javna polnilna infrastruktura v Sloveniji: rast je očitna, odločilna pa postaja uporabniška izkušnja
Če bo ta kakovostni preskok uspel, se bo električna mobilnost širila bolj naravno in z več zaupanja. Če pa bo razvoj ostal osredotočen predvsem na kvantiteto, bo infrastruktura rasla v statistikah, zaupanje uporabnikov pa bo še naprej zaostajalo.
Prav v tem je danes bistvo slovenske zgodbe o javni polnilni infrastrukturi – zato je neodvisno terensko ocenjevanje v tem procesu ne le koristno, temveč zelo pomembno.
Polnjenje v blokih ne sme ostati slepa pega e-mobilnosti
Ko govorimo o prihodnosti električne mobilnosti v Sloveniji, vozila niso več glavno vprašanje. Ključno vprašanje postaja, kje in kako bodo ljudje polnili, če živijo v večstanovanjskih stavbah. Prav pri blokih se bo pokazalo, ali bo električna mobilnost res dostopna širšemu krogu uporabnikov ali pa bo ostala predvsem privilegij tistih, ki živijo v hišah.
Polnilni park ni zlata jama. Tudi v Sloveniji ne.
Uporabnik vidi le končno ceno na kilovatno uro. V ozadju pa je bistveno bolj zapletena in dražja zgodba. Operater ne plačuje zgolj elektrike, temveč tudi omrežnino, priključno moč, gradnjo in priključitev, opremo, vzdrževanje, zaledne sisteme, plačilne storitve, najem lokacije in amortizacijo investicije.
Analiza ultrahitrih polnilnic v Sloveniji
Trg ultrahitrega polnjenja je močno koncentriran, saj trije največji operaterji obvladujejo 93,5 % trga oziroma 216 od 231 ultrahitrih polnilnih mest.
DEMS opozarja na tveganja mehčanja cilja EU glede prodaje novih vozil z motorji na notranje zgorevanje po letu 2035
Ljubljana, 17. december 2025 – Društvo e-mobilnost Slovenija (DEMS) z zaskrbljenostjo spremlja nedavne uradne pobude in predloge Evropske komisije, ki nakazujejo možnost mehčanja trenutno veljavnega cilja, po katerem naj bi bila od leta 2035 v Evropski uniji dovoljena prodaja zgolj novih osebnih vozil z ničelnimi izpusti.
Zrcalce, zrcalce na steni, povej – kdo je najboljši v deželi tej?
V okviru projekta Ocenjevanje polnilne infrastrukture smo v treh letih preverili 185 lokacij polnilnih mest po Sloveniji, kar predstavlja enega najobsežnejših neodvisnih pregledov tovrstne infrastrukture pri nas. V tem obdobju se je zgodilo veliko sprememb – pojavili so se novi ponudniki, nekateri so polnilnice umaknili, tehnologija pa je napredovala. Kljub vsem premikom pa ostaja ena stalnica: kakovost storitev in uporabniška izkušnja se iz leta v leto počasi izboljšujeta.
Pobuda za počasno polnjenje na večjih parkiriščih in pri železniških postajah
Čeprav število polnilnih mest v Sloveniji vztrajno raste, opažamo, da na parkiriščih tipa P+R ter drugih večjih parkiriščih pogosto manjkajo polnilna mesta, namenjena daljšemu parkiranju – torej za celoten delovnik. Večina obstoječih polnilnic omogoča uporabo do 180 minut, po izteku pa se zaračunava dodatna taksa, ki hitro preseže dejanski strošek porabljene električne energije.
DeMS-ov test: Tesla Model Y Long Range RWD
Kako pripraviti test, ki ne bo le kratek vtis na nekaj sto kilometrih, temveč prava celovita izkušnja, ki razkrije resnične zmogljivosti vozila? Naš cilj je bil zasnovati test, ki zajema vse – od toplih cest v Sloveniji do mraza in vožnje po najsevernejši cesti na svetu.
Test nizke porabe in dometa: Voyah Courage, ko šteje vsak vat
Voyah Courage je dokaz, da lahko tudi večji električni avtomobili ponujajo dolg doseg, udobje in učinkovitost, če jim damo priložnost – in če jim z evropskimi dajatvami ne odščipnemo konkurenčnosti že pred startno črto.









