Kategorija: Tesla III

DeMS ultra hitro potovanje od Amsterdama do Ljubljane
Ali se lahko večje razdalje na cesti premagujejo z električnim vozilom tudi hitro?
Načeloma seveda to ni problem, kar smo že dokazovali v zapisih izpred nekaj let. Potrebujemo zgolj vozilo z malo večjo baterijo, ultra hitro polnjenje in pravo taktiko. Obisk dogodka Fully Charged nam je, poleg varčne vožnje od Ljubljane do Amsterdama, omogočil tudi ultra hitro vožnjo od Amsterdama do Ljubljane.
Fully Charged Live 2022
Prvo pravilo.
Električno vozilo vedno napolnite do 100 % na počasnih polnilnih postajah. V svojem primeru smo to naredili pred hotelom, kjer smo imeli možnost uporabe počasne polnilne postaje.
Polnjenje vozila pred hotelom
Drugo pravilo.
Če imate možnost, ogrejte/ohladite kabino in obenem ogrejte baterije na optimalno temperaturo.
Tretje pravilo, planirajte uporabo ultra hitre polnilne infrastrukture.
Pri planiranju dajte prednost ultra hitrim polnilnim postajam. V našem primeru Superchargerjem V3, kjer lahko polnimo z močjo 250 kW. Vzelo vam bo manj časa za polnjenje in čas celotne poti bo krajši. Uporabite več virov informacij, v spodnjem primeru že podpirajo moč polnjenja 250 kW.
Postavljene so že polnilnice z močjo 250 kW.

In kako v praksi?
Eno je teorija, drugo praksa, kjer vsaka malenkost šteje in se na koncu pozna v skupnem času poti. Odhod iz Amsterdama se je zavlekel zaradi obiska sejma in pogovorov z našimi kolegi iz evropskih držav. Ura odhoda 12.16 izpred hotela s stanjem baterije 96 %. Žal nismo upoštevali prvega pravila, drugega pa smo uporabili. Gneči na začetku poti iz Amsterdama lahko dodamo še omejitve hitrosti na nizozemskih avtocestah. Natanko 100 km/h je ta omejitev v dnevnem času.
Nizka poraba in nizka hitrost.
S polno baterijo ni bilo problema narediti 313 kilometrov do »Tesla Supercharger, 4 Westerwaldpark, Oberhonnefeld-Gierend, Rhineland-Palatinate 565«. Na lokacijo smo prispeli ob 15.13. Nekaj običajne telovadbe s priključnim kablom in ob 15.15 smo začeli s polnjenjem. V triindvajsetih minutah smo iz 7 % napolnili na 80 %. Napolnilo smo za 57,7 kWh energije.
Tesla Supercharger, 4 Westerwaldpark

Pri polnjenju baterij imamo tudi izgube, ki so odvisne od različnih parametrov. V našem primeru je bila učinkovitost polnjenja 90,2 %, kar se vidi iz spodnje fotografije ekrana. Hlajenje baterije, hlajenje kabine in drugi porabniki imajo svoj delež v tej razliki.
Nemčija je še vedno država, kjer na določenih odsekih ni omejitve hitrosti. Takoj smo izkoristili priliko in pognali vozilo do 183 km/h. Resnici na ljubo, kasneje smo testirali tudi hitrost 200 km/h. Posledično seveda naraste poraba energije. V zgoraj omenjenem več kot 200-kilometrskem odseku je bila povprečna poraba 23,3 kWh na 100 kilometrov.

Za dobrimi odločitvami včasih pride tudi kakšna malo manj dobra. Npr. »Tesla Supercharger, Wertheim, Nemčija«, kjer smo kljub deklarirani moči 150 kW dobili maksimalno moč 80 kW. Slabo in tudi časovno potratno. Polnili smo med 17.22 in 18.06 in napolnili za 53,9 kWh. Odločitev je padla, od sedaj naprej bomo skušali najti zgolj polnilne postaje z močjo 250 kW.
Tesla Supercharger, Wertheim
Na naslednji Tesla Supercharger v Hilpoltstein sva prispela ob 19.38 in v trinajstih minutah prenesla 34 kWh energije. To pa je že bolje, ultra hiter postanek in pričakovano ultra hitro polnjenje. Na tem postanku, razen fotografiranja in čiščenja vetrobranskega stekla, ni bilo časa za nič drugega. Recimo za prigrizek in pijačo. Med drugim relacija med Nuernbergom in Muenchnom, našim naslednjim ciljem, omogoča tudi hitrosti, ki drugje v Evropi niso dovoljene.

Tesla Supercharger, Gerry Weber Outlet, Zusestraße 7, Brunnthal. Čisto novi superchargerji, vsi CCS in 250 kW. Polnila sva od 20.57 do 21.21 natanko triindvajset minut. Preneseno je bilo 52,7 kW, vendar z nižjim izkoristkom. Posledica hlajenja baterije.
Marjan preverja segrevanje kabla pri moči 250 kW
Ob 21.21 odhod proti Avstriji. Dodala sva še zadnji postanek v Tesla Supercharger Flachau. Kratek, zgolj šestnajst minut in pot naprej do doma. Pot sva zaključila ob 23. 5. 2022 ob 01.34 uri. Takšna vožnja potrebuje osredotočenost voznika še zlasti zato, ker nad 150 km/h avtopilot ne deluje več.
SC Flachau, rahel dež.
Zaključek
22. 5. 2022 / 12.16 / Start Amsterdam hotel Novotel – 23. 5. 2022 / 01.22 / Cilj Ljubljana – Dravlje, natanko 13 ur in 6 minut za 1.243 kilometrov dolgo pot. Povprečna poraba 23,2 kWh na 100 kilometrov. Plačljiva polnjenja na Tesla Superchargerjih so stala 116 €. Potrebovala sva pet postankov za polnjenje. V 13 urah in 6 minutah sva za polnjenje porabila 1 uro in 58 minut.
Nočna fotografija iz domačega dvorišča
Zapisal Ignac Završnik

24. maja 2022

DeMS in TESLA S3XY test

DeMS-ov test · 30. oktober 2021

DeMS in Tesla S3XY test

Vsi štirje modeli Tesla naenkrat – S, 3, X in Y – od Lendave do Kopra, po najdaljšem avtocestnem odseku v Sloveniji brez vmesnega polnjenja.

4 modeli
323 km Pince–Koper
najnižja poraba 16 kWh/100 km

323 kmod MOL Pince do Ionity Koper

16 kWhna 100 km – Model Y, najnižja poraba

181 kWpovprečna moč polnjenja Modela 3 v 6 minutah

2–16 °Coktobrske temperature na poti

ZapisalIgnac Završnik

V Društvu e-Mobilnost Slovenija (DeMS) vseskozi izvajamo teste električnih vozil različnih blagovnih znamk. Ob prihodu Tesle Y na naš trg smo se odločili, da naredimo test kar z vsemi štirimi modeli Tesla naenkrat, se pravi S, 3, X in Y oz. S3XY. Ob tem lahko dodamo še to, da je trenutno najbolje prodajano električno vozilo v Sloveniji v letu 2021 Tesla Model 3. Enako velja za globalni trg. Vrednost podjetja Tesla pa se je ob zadnji novici, da bo podjetje Hertz do konca leta 2021 kupilo 100.000 električnih vozil Tesla, dvignila do rekordnih višin.

V Društvu e-Mobilnost Slovenija nas druži predvsem to, da lahko z lastnim zgledom premikamo meje v razumevanju uporabnosti električnih vozil. Spodnji test je namenjen ravno temu.

Ekipa DeMS – Tesla S3XY

STesla Model S 75DMiha Martiniletne gume

3Tesla Model 3 AWD LRIgnac Završnikzimske gume

XTesla Model X 100DDubravka Gramc in Blaž Hrovatzimske gume · GEN-I

YTesla Model Y AWD LRMatjaž Potrčletne gume

V primeru Tesle Model X se moramo zahvaliti našemu dolgoletnemu sodelovanju s podjetjem GEN-I, ki nam je prijazno posodilo vozilo za naš test DeMS – Tesla S3XY. Vsa ostala vozila so bila lastniška, kar pomeni, da nam uporabniških izkušenj ne manjka.

Tesla Model S 75D in Tesla Model Y AWD LR sta imeli letne gume, Tesla Model 3 AWD LR in Tesla Model X pa zimske. Nekaj razlike v porabi gre tudi na ta račun.

Načrtovani postanki in polnjenja ›

9.00 Maribor, Supercharger

Zbor udeležencev je bil pred mariborskim Teslinim Superchargerjem ob avtocesti. Spili smo jutranjo kavo, skupaj naredili dnevni načrt ter opremili še nekaj vozil z nalepkami DeMS. Kot načrtovano, smo vozila napolnili skoraj do 100 %. Ob tem smo naredili še fotografijo ekipe DeMS – Tesla S3XY. Ob prihodu sta nas pričakala člana društva Boštjan in Miran, ki sta zaslužna za videoposnetek odhoda ekipe proti Pincam.

Odhod ekipe proti Pincam

10.52 Pince – start izziva

Naslednji postanek v meglenem in hladnem jutru je bil hkrati tudi start testa DeMS – Tesla S3XY: MOL Pince, tik pred madžarsko mejo. Zahvala gre pokrovitelju MOL Slovenija za polnjenje štirih vozil na postajališču MOL Pince, za voznike pa so poskrbeli z odlično kavo in sendviči oz. hotdogi (po izbiri). Ob priklopu vozil smo imeli težave z delovanjem polnilne postaje. V prvem poskusu nam ni uspelo priklopiti vseh vozil naenkrat, v drugem pa je bil poskus uspešen. Posledica teh težav je bila zamuda pri startu in to, da nam ni uspelo napolniti vseh vozil do 100 %.

Pomoč pri uporabi polnilne infrastrukture

Polnjenje vozil na startu MOL Pince smo potrebovali zaradi izziva, ki ga prinaša pot od Lendave do Kopra brez polnjenja. To našo priljubljeno pot za testiranje električnih vozil ubiramo zato, ker je to najdaljši avtocestni odsek v Sloveniji, več kot 300 kilometrov.

Spraševali smo se, ali bo vsem Teslam uspelo priti na cilj brez vmesnega polnjenja. Kakšna bo poraba? Kakšna bo najvišja hitrost polnjenja v Kopru? Ne pozabimo, vozimo po cestnih predpisih in omejitvah, ki so v veljavi na avtocesti, in v hladnem oktobrskem vremenu, ki ni ravno naklonjeno nizki porabi.

12.45 Stolp Vinarium – Lendava

Po polnjenju smo nadaljevali pot do razgledne točke stolpa Vinarium. Od leta 2018 imamo tradicijo, da se pred odhodom iz Lendave do Kopra tukaj ustavimo, naredimo spominsko fotografijo ter z obiskovalci in upravljavci stolpa spregovorimo nekaj besed o e-mobilnosti. Kljub prizadevanju in pogovorom žal še niso poskrbeli za polnilno infrastrukturo, a upamo, da jih vsak naš obisk dodatno prepriča o nujnosti postavitve polnilne infrastrukture za obiskovalce. Poleg sonca, ki je končno posijalo in dvignilo temperaturo, smo bili deležni tudi brezplačnega vstopa na stolp Vinarium ter ogleda vozil z višine. Pred odhodom smo odgovarjali na vprašanja obiskovalcev ter naredili Tesla X show.

Tesla X show

Odpeljali smo proti 209 kilometrov oddaljeni Ljubljani, kjer sicer nismo imeli načrtovanega postanka za polnjenje. To je najdaljši odsek, ki smo ga prevozili v tem dnevu. Ta test smo združili hkrati z mini »Tesla meetom« za vse, ki jih zanimajo električna vozila.

Ocenjeni doseg je nihal z zunanjo temperaturo. Če je bilo sončno in s tem topleje, se je doseg samodejno podaljševal in obratno, padal z nižjo temperaturo v bolj meglenih predelih poti.

Med vožnjo

Za popestritev poti pa še izredna novica: nekdo se je na avtocesti vozil v nasprotno smer. Na našo srečo je prišlo do preklica obvestila, saj je nevaren voznik zapustil avtocesto.

15.14 Ljubljana

Parkirišče ob ljubljanskem Tesla Superchargerju je plačljivo. Vendar če obiščete hotel Four Points by Sheraton MONS, je parkiranje brezplačno. Zaradi Tesle X smo ostali malo dlje, saj smo jo napolnili z 19 % na 50 %.

Odpeljali smo naprej, proti 102 kilometra oddaljenemu Kopru, kjer smo imeli test hitrosti polnjenja vozil s priključki CCS. Pot je sicer zaradi del na avtocesti potekala malo počasneje kot običajno. Posledično smo imeli tudi nižjo porabo za ta letni čas.

16.42 Koper

Žal nam pri Tesli X test moči polnjenja ni uspel, saj vozilo ni imelo vmesnika CCS. Vsem lastnikom, ki nimajo vmesnika CCS, priporočamo to nadgradnjo.

Na ultrahitri polnilni postaji Ionity v Kopru sta nas prijetno presenetila člana DeMS Lucija in Marjan. Skoraj neopazno sta se pojavila pri polnilnih postajah. Pogovori na temo porabe, moči polnjenja in podobno so stalna tema ob takšnih postankih. Tesla Model Y nas je presenetil s porabo glede na ostale modele. Izboljšave, ki so stalnica v proizvodnji vozil Tesla, se takoj vidijo v takšnih primerjalnih testih.

Rezultati

Stanje baterije in povprečna poraba od starta

	Pince0 km · start	Vinarium12 km	Ljubljana221 km	Koper323 km
S	98 %start	92 %29,6 kWh/100 km	32 %19 kWh/100 km	5 %18,1 kWh/100 km
3	98 %start	93 %25,9 kWh/100 km	39 %18 kWh/100 km	14 %17,5 kWh/100 km
X	81 %start	77 %34,2 kWh/100 km	19 %23,5 kWh/100 kmpolnjeno na 50 %	24 %22,7 kWh/100 km
Y	100 %start	96 %23,7 kWh/100 km	46 %16,6 kWh/100 km	24 %16 kWh/100 km

Poraba je povprečje od starta na MOL Pince. Tesla X je bila v Ljubljani napolnjena z 19 % na 50 %, zato je njeno stanje v Kopru višje kot v Ljubljani.

Povprečna poraba Pince–Koper · kWh/100 km

Model Y AWD LR16

Model 3 AWD LR17,5

Model S 75D18,1

Model X 100D22,7

323 km, oktober, 2–16 °C, vožnja po predpisih. S in Y z letnimi, 3 in X z zimskimi gumami.

Povprečna moč v 6 minutah · Ionity Koper · kW

Model 3 AWD LR14 → 36 %181 kW

Model Y AWD LR24 → 39 %124 kW

Model S 75D5 → 15 %83 kW

Model X 100Dbrez vmesnika CCS

Test povprečne moči polnjenja: 6 minut polnjenja na Ionity Koper.

17.29 Piran

Po testu povprečne moči polnjenja v Kopru smo se odpeljali proti Piranu, da smo ujeli zadnje sončne žarke za zadnjo skupinsko fotografijo.

Vtisi udeležencev

Miha MartiniS

Test vseh štirih modelov Tesla je dokazal, da strah pred premajhnim dosegom njihovih vozil resnično ni potreben. Pozitivno je presenetil novi Model Y, ki ima vgrajeno toplotno črpalko, s katero je ob temperaturah 2–16 °C uspel doseči izjemno nizko povprečno porabo (16 kWh/100 km). Komaj čakam teste novih Modelov S in X, ki so v prihodu (nekje 2022). Uporabniška izkušnja polnjenja na Teslini polnilni infrastrukturi je še vedno močno pred konkurenco. V zadnjih letih se opazi napredek in postaja vse bolj uporabna, največjo težavo pa še vedno vidim v preveliki razvejanosti in različnih ponudnikih polnilnih mrež. Pri tem sicer močno pomaga tudi društvo DeMS, ki ga vsem uporabnikom električnih vozil zelo priporočam. Po 323 km sem najbolj navdušen nad Teslinim Autopilotom, brez katerega bi bila pot mnogo težja.

Ignac Završnik3

Ideja o testu vseh trenutno dobavljivih modelov Tesla se je končno uresničila. Z veseljem sem pomagal pri organizaciji zunanjih pokroviteljev. Potrdilo se je moje prepričanje, da je Tesla trenutno prva na področju preprostosti uporabe svoje polnilne infrastrukture; naj bo to zgled tudi ostalim deležnikom, ki vstopajo ali pa so del tega trga. Ekipa DeMS Tesla S3XY se je izkazala za pravo ekipo, ki jo združujejo enaki interesi na področju e-mobilnosti. Skupaj v prihodnost je naš slogan.

Dubravka GramcX

V tem testu sem vozila Teslo X, ki nam jo je prijazno posodilo podjetje GEN-I, in se v vožnji izmenjevala z Blažem Hrovatom. Tesle skupaj s storitvijo Tesla Supercharger predstavljajo res izjemno izkušnjo za uporabnike. Vozilo te samo navigira do najbližje polnilnice Supercharger, pred tem samo sproži predpripravo baterije na polnjenje, napiše ti, s koliko % baterije boš predvidoma prišel na cilj, na polnilnici Supercharger se ni treba prijaviti s kakšno kartico, ampak se priklopiš in polniš. Težava pa lahko nastane, če vozilo nima vmesnika CCS in prideš do druge hitre polnilnice, ki ni Teslin Supercharger, kar se je zgodilo pri tem Modelu X. To je pomenilo, da vozila na drugih hitrih polnilnicah, ki niso Teslini Superchargerji (ti so v Sloveniji samo na treh lokacijah), nismo mogli hitro polniti. Teslo X smo lahko na drugih polnilnicah polnili samo prek priključka AC, kar je precej zamudno. Vozilo je veliko in prostorno, s težo čez 2,5 t. Osebno mi je to prevelik in preširok avto in bi bil za vsakodnevno rabo kar malo okoren. Vsekakor priporočam novim lastnikom električnih vozil, da so pozorni, da imajo omogočene možnosti polnjenja vozila z različnimi priključki (tip 2 in CCS ali tip 2 in CHAdeMO) na vseh polnilnicah. Tesla X je med vsemi modeli ukradla največ pogledov mimoidočih zaradi zadnjih vrat, ki se odpirajo navzgor (falcon wings). Je avto za show. Ostali modeli Tesel so se odlično izkazali na poti po najdaljšem avtocestnem odseku brez vmesnega polnjenja od Lendave do Kopra s presenetljivo nizko porabo. Odlična družba in skupni interesi sodelujočih glede e-mobilnosti so izjemen plus pri takšnih dogodkih, ki nas povezujejo. S takimi testi vozil in z delovanjem v društvu DeMS pa lahko širimo znanje tudi drugim. Komaj čakam naslednji test vozil. 🙂

Blaž HrovatX

V Modelu X sem v tem dnevu prevozil skoraj 360 km. Pohvaliti moram prostornost v vozilu ter sprednja sedeža. Preglednost zadaj je malo slabša, ampak ob vklopljeni zadnji kameri ni problema. Moč vozila za tako velik in težek avto, dobrih 2500 kg ter 680 konjev, je presenetljiva – dobesedno te pospešek preseneti in prilepi na sedež. Žal pri tem letniku Tesle, če nimaš avtopilota, ne deluje radarski tempomat niti lane assist, kar sem osebno zelo pogrešal. Seveda so v Modelu X najbolj znana zadnja vrata falcon wing, ki sem jih ob vsakem postanku dvignil. Model X je poziral pred vsemi kot pav. 🙂 Drugače sem pa imel v sami vožnji občutek, da je vozilo že malo obrabljeno, podvozje je zelo trdo in vsak slab del ceste zelo slabo ublaži. Vse se nekako zelo sliši in občuti, nič kaj preveč udobno. In kar vedno zelo hvalimo – celotna izkušnja s polnjenjem Tesel na njihovih superhitrih polnilnicah: priklopiš in polniš ter nastaviš v navigacijo, vse naj bi bilo zelo enostavno. Ampak kljub temu so na našem izzivu nastale težave s polnjenjem Modela X drugje v Sloveniji, saj je bilo vozilo brez vmesnika CCS. Zato zelo priporočam vmesnik CCS ali vsaj CHAdeMO. Lahko pa še nekaj povem o Modelu 3 in Modelu Y. Močno me je presenetila manjša poraba Y, kajti pričakoval sem manjšo porabo trojke. Mislim, da lahko manjšo porabo Y pripišem toplotni črpalki oz. octovalvu. Zato bi bilo zelo zanimivo narediti test z novim Modelom 3 MIC. Pri Modelu S ne bom izgubljal besed, je »flagship« Tesle. Skratka, Tesla in njene hitre polnilnice, imenovane superchargerji, so odlična izkušnja, ki je ne izkusiš pri nobenem drugem EV-ju. V treh besedah: preprosto, uporabno in hitro! Takšne dinamične vožnje tudi ne izkusiš pri nobenem EV-ju; lahko bi hvalil in hvalil, ampak bom kar zaključil. 🙂

Matjaž PotrčY

Tudi sam sem bil presenečen nad tem, da je imel moj Model Y najnižjo porabo, pričakoval sem, da bo na drugem mestu, za Modelom 3. Verjetno bi tako tudi bilo, če bi bil na testu novejši Model 3, ki ima prav tako octovalve, pa morda letne gume, pa če bi morda vozil v zavetrju Modela X ali Modela Y. 🙂 Sem pa na podlagi izkušenj pričakoval, da Model Y v primerjavi z drugimi ne bo blestel pri hitrosti polnjenja, saj ima vsaj za zdaj LG-jeva baterija moč polnjenja precej omejeno v primerjavi z npr. Modelom 3. Nad vsem drugim pri svojem Modelu Y sem navdušen, še posebej nad avtopilotom, ki je brez težav (ob moji veliki pozornosti in trdnem držanju volana) vozil tudi po avtocestnih gradbiščih s črto samo na eni strani in stebrički na drugi (iz drugih priložnosti pa imam izkušnje tudi z nočno vožnjo v gosti megli, prav tako brez težav, črte in druga vozila zaznava bolje oz. hitreje od mene). V tem dnevu prevoženih 675 km je tudi največ, kar sem prevozil v enem dnevu v zadnjih dveh mesecih, odkar imam Model Y, pa ni bilo trenutka, da mi vožnja ne bi bila v užitek. Še povezava do videoposnetka.

Krivulje polnjenja Modela Y

Odbirki so narejeni vsako minuto, zato odstotki napolnjenosti niso prikazani linearno.

Predvidevam, da je bila nekoliko nenavadna krivulja polnjenja v Kozini po koncu testa ob vračanju domov posledica tega, da je bil sosednji stebriček, s katerim si je moj avto delil moč, ob mojem prihodu zaseden, ob odklopu pa ne več. Ker me med polnjenjem ni bilo ob avtu, ugibam, da se je sosednji odklopil, ko je moj dosegel 49 %. (Drugače sem že v Piranu kot cilj v navigaciji izbral Supercharger Kozina, kar pomeni, da je Model Y med vožnjo ustrezno pripravil baterijo za hitro polnjenje.) – Matjaž Potrč

HvalaPodjetju GEN-I za izposojo Tesle X, MOL Slovenija za pogostitev in polnjenje na MOL Pince ter stolpu Vinarium za dobrodošlico.

Ignac Završnik

Zapisal

Isti izzivOd Lendave do Kopra v letu 2021

Testi brez marketinga

DeMS vozila preizkuša na slovenskih cestah, v realnih razmerah. Podprite neodvisno delo s članstvom.

Postanite član Koledar dogodkov ›

1. novembra 2021

DeMS in AaCTA Split 2021
Mednarodno sodelovanje DeMS
Dobro sodelovanje Društva e-Mobilnost Slovenija, »Območne razvojne agencije Krasa in Brkinov« in »Regionalnega razvojnega centra Koper« na področju dokumenta »Podpora ¨od spodaj navzgor¨ lokalnim odločevalcem pri razogljičenju cestnega prometa: bela knjiga« se je nadaljevala v sodelovanju DeMS predstavnikov na dogodku AaCTA (Alpe – Adria Clean Transport Alliance) v Splitu z dne 22. 10. 2021. Delavnica je bila financirana s strani »The European Climate Initiative (EUKI)«.
Dobili smo možnost predstavitve svojega dela v društvu in prenos dobrih praks iz Slovenije na območja Avstrije, Hrvaške in Črne Gore.
Delavnica »Dobre prakse v razogljičenju lokalnega cestnega prometa in priložnosti za lokalne skupnosti« v Hotelu Cornaro.
Osebno spoznati osebe, kot so npr. Martin Bućan iz »Splitsko-dalmatinske županije«, Antuna Pfefifer ter Duško Stajića iz SDEWES Centra je zagotovilo za uspešno sodelovanje tudi v prihodnje. Na obeh straneh obstaja interes in izvedbe novih projektov sledijo.
Martin Bućan, B.Sc. (Splitsko-dalmatinska županija)
Antun Pfeifer, mag. ing. mech. (SDEWES Centre)
DeMS (Marko Logonder in Ignac Završnik) se je predstavil z naslovom »AaCTA tehnička pomoć pri izradi strateških dokumenata za donošenje mjera dekarbonizacije lokalnog cestovnog prometa«. Vsekakor se pri razogljičenju cestnega prometa, ne glede na državo, soočamo s podobnimi problemi. Dobre prakse in izmenjava le teh so osnova za hitrejši prehod. Predstavila sva zgodovino stanja emobilnosti v Sloveniji s smernicami, ki jih predlagamo lokalnim skupnostim. Trajnostni energetski krog je možen tudi v lokalnih skupnostih. Ključno je imeti neodvisne strokovne centre za prenos znanj in izkušenj, ob dolgoročni stabilni pomoči države. Celoten dokument je v angleščini na spletnem naslovu.
Pri predstavitvi načrtov za razogljičenje morskega prometa se nismo mogli izogniti vprašanju, kaj je treba narediti prej, polnilne postaje za električna plovila ali počakati na električna plovila. V Splitu so že pripravili projekt za postavitev hitre polnilne postaje, namenjene električnim vozilom in plovilom. Žal do izvedbe ni prišlo zaradi zakonodajnih omejitev, ki predpisujejo obvezne koncesije. Podobne zakonodajne ovire so bile tudi pri prvih polnilnicah za električna vozila. Sprememba zakonodaje je torej nujna in mora biti v skladu s smernicam EU, ki ta področja pokrivajo.
Idejna fotografija za dvonamensko polnilno postajo
Neuradni pogovori po delavnici so odkrili, da je pozitivno razmišljanje skupno, ne glede na državo, od koder prihajamo. Fotovoltaika, hranilniki električne energije, električna vozila, električna plovila, vse to bodo teme naslednjih delavnic. Na tej fazi razvoja pa so ključne analize in uskladitev zakonodajnih ovir.
Test polnilne infrastrukture (Ljubljana – Split)
Vsako pot na dogodke v DeMSu izkoristimo za test obstoječe polnilne infrastrukture, ki je ključna za razogljičenje cestnega prometa. Tako je bilo tudi tokrat. Izven turistične sezone gneče na polnilni infrastrukturi nisva pričakovala. Od Ljubljane do Splita je 474 kilometrov, kar pomeni ob avtocestni hitrosti vsaj eno polnjenje za Teslo Model 3. Prvi postanek za spoznavanje ELEN polnilne infrastrukture sva naredila na »Brinje zahod«.
Aplikacija naložena, polnjenje aktivirano
Polnilnico sva skušala aktivirati z ELEN kartico, Shell Recharge kartico… Nič. Na telefon sva naložila aplikacijo »Elen« in po registraciji le aktivirala polnilno postajo. Na tej polnilni postaji je najvišja hitrost polnjenja le 50 kW, torej sva se odpravila naprej. Po izkušnjah najbolje do »Macola – odmorište Zir«, kjer imajo 2x 175kW plus 50 kW. Zanimivo, pri prvi polnilni postaji je pokazalo »Punjač privremeno van pogona«, druga pa je delala.
Do 125 kW na TM3
Moč polnjenja je dosegla 125 kW. V praksi je vedno tako, da je hitrejša polnilna postaja vedno prva izbira. V tem konkretnem primeru pa so polnilne postaje še brezplačne.
Na poti proti Splitu
Nadaljevala sva pot do Splita, kjer sva tudi želela napolniti vozilo, saj naju je drug dan čakala pot do doma. Split ima kar nekaj hitrih polnilnih postaj, vendar večje mesto pomeni tudi več električnih vozil ter iskanje proste polnilne postaje. Končno sva našla prosto 50 kW polnilnico na Varaždinski ulici in za 30 sekund prehitela domačina z modro Škodo Citigo e iV. Slabe volje ni bilo, saj smo si izmenjali CCS in Tip2 ročko, v času polnjenja pa še informacije o stanju emobilnosti pri nas in v Splitu. Ste vedeli, da bodo ELEN polnilnice tri leta brezplačne? Zakaj je treba se prijavljati in aktivirati polnjenje električnega vozila preko aplikacije Elen? Zaradi taksista, ki je imel pred tem navado odklapljati druge in priklapljati svoje električno vozilo.
Test polnilne infrastrukture (Split – Ljubljana)
Pot nazaj proti Ljubljani sva začela s polnimi baterijami. Planiran postanek je bil »Odmorište Zir« v smeri proti Zagrebu. 50 kW polnilnica je dosegala moč zgolj 36 kW, kar je pomenilo, da sva se odpravila proti »Otočec Supercharger«, saj kakšne druge ultra hitre polnilnice v smeri proti Vinici ni. Ob prihodu na Supercharger sta tam bili že dve Tesli, polnjenje je potekalo brez problema, s povprečno močjo 100 kW.
Moč do 100 kW
Tesla ima, glede na ostala električna vozila, še vedno prednost v zanesljivi in hitri polnilni infrastrukturi, ki potnikom skrajšuje čas potovanja. Za ostala vozila bi bilo na tej relaciji treba nadgraditi polnilno infrastrukturo na vsaj 150 kW ter zagotoviti več polnilnih mest na isti lokaciji, kajti drugače bodo turisti poleg čakanja na meji deležni še čakanja na prosto mesto na polnilni postaji.
Zapisal
Ignac Završnik
24. oktobra 2021

Od Lendave do Kopra v letu 2021

Zadnjo soboto v mesecu maju smo se sedaj že tradicionalno zbrali pred stolpom Vinarium v Lendavi. Nekateri so prišli za podporo, drugi so pomagali pri organizaciji, tretji pa smo imeli izziv prevoziti pot od Lendave do Kopra z električnimi vozili. Ideja o tem izhaja izpred nekaj let, ko sva si z Marjanom Božičem postavila cilj, prevoziti najdaljši avtocestni odsek v Sloveniji z električnim vozilom, brez vmesnega polnjenja. Ideja o druženju in izzivu se je prijela in postaja z novejšimi električnimi vozili preizkus, ki je zanimiv za člane društva DeMS. Pravilo je enostavno, prevoziti najdaljšo pot po avtocestnem križu od Lendave do Kopra z električnim vozilom.

V vlogi organizatorja se je letos dobro znašel Blaž Hrovat in odzivi so izjemno pozitivni. Hvala Blažu za trud. Prav tako gre zahvala direktorici Martini Bukovec iz Javnega zavoda za turizem Lendava, ki nam je na podlagi večletnega sodelovanja omogočila prostor za začetek izziva, jutranjo kavico in obisk stolpa Vinarium. Ob tem pa nas je že tradicionalno podprl župan Lendave Janez Magyar.

Blaž Hrovat, Janez Magyar, Ignac Završnik

Letos nas je pri izzivu podprlo tudi podjetje MOL Slovenija z brezplačno hrano in pijačo ter kuponom za brezplačno polnjenje. Večina je to ugodnost tudi izkoristila. Polnjenje na ultra hitri polnilnici MOL Pince sever je prišla prav mnogim izmed nas.

Early birds, polnjenje že dan pred dogodkom

Dubravka Gramc in Marjan Božič. Tudi tukaj je električna energija za polnjenje vozil. Dubravko Gramc smo tako letos prvič opazili v vlogi fotografinje dogodka.

Po zbranih podatkih se nas je na startu v Lendavi zbralo dvaintrideset (32) udeležencev z osemnajstimi vozili (18) vozili. Pestrost blagovnih znamk priča o tem, da električna vozila niso več izjeme v prometu – 3 x VW eUP, 2 x Tesla Model 3 LR, 2 x Hyundai Kona electric 64 kWh, 2 x Fiat 500 electric, 2 x Nissan Leaf 40 kWh, 1 x ZOE ZE 50, 1 x Hyundai Ioniq 28 kWh, 1x Hyundai Ioniq 38 kWh, 1x Hyundai Kona 38 kWh 1 x Nissan Leaf 62 kWh, 1 x Škoda Citigo e iV, 1 x Tesla S 100.

Dogodek z električnimi vozili še vedno predstavlja logistični izziv, zaradi polnilne infrastrukture in na start smo udeleženci prišli z različno napolnjenimi vozili. Zato se je start zavlekel iz planirane enajste ure na 11:20 do 11:30 odvisno od vozila.

Pri čakanju na start je pogovor tekel o različnih taktikah posameznih ekip. Hitrejša vožnja in morebitno polnjenje ali počasnejša vožnja brez vmesnega polnjenja do cilja. Dobro je treba deliti in bolj izkušeni člani so svoje dosedanje izkušnje delili z drugimi. Napoved vremena z občasnimi plohami ter zapora avtoceste med Vranskim in Blagovico je napovedovala izziv za udeležence. Fotografiranje pred vozili, snemanje vlogov, obisk stolpa Vinarium, kavica z vsem tem smo si udeleženci krajšali čas pred startom.

Končno start. Tudi za izpraznitev parkirišča pred stolpom Vinarium smo potrebovali nekaj minut, enostavno bilo nas je veliko. Za komunikacijo med udeleženimi smo ustvarili zasebno Viber skupino. Medsebojna solidarnost, nesebična pomoč z obveščanji o zastojih, a kljub temu zdrav tekmovalni duh, vse to je moč razbrati iz komunikacijskega kanala, ki smo ga uporabljali za medsebojno komunikacijo.

Sama izbira poti in spremenljivo vreme je določenim udeležencem prinesla prednost, drugim pa oviro, saj se poraba v primeru dežja precej poveča. Enako velja za zastoj pri Vranskem, zaradi zaprtja avtoceste, ki je bilo napovedano in se mu je dalo izogniti z vožnjo po lokalnih cestah. Nekaterim je to uspelo, drugim ne.

Zaradi popisa potovalnih računalnikov ter testa hitrosti polnjenja ostalih udeležencev sva se z Vesno potrudila ter z večjo potovalno hitrostjo prva prispela na cilj ob 14:22. Pred prihodom drugih ekip so se nama v podporo pridružili še trije člani.

Rezultati so zbrani v spodnji preglednici.

eVozilo	Poraba kWh na 100 kilometrov	Vmesna polnjenja	Čas prihoda	Test hitrosti polnjenja kW	Prevoženi kilometri
Fiat 500 electric	15,7	1	16:03	71	311
Fiat 500C electric	16,2	1	15:02	70	317
Hyundai Ioniq 28	12,5	1	15:59	62	319
Hyundai Ioniq 38	14,5	1	15:14	44	313
Hyundai Kona 39	14,9	1	16:18	46	305
Hyundai Kona 64	14,7	0	14:40	62	311
Hyundai Kona 64	14,8	0	15:12	71	307
Nissan Leaf 62	17,7	1	15:00	47	311
Renault Zoe ZE50	17,3	1	15:25	44	307
Tesla M3 LR	16,3	0	14:22	179	310
Tesla M3 LR	16,9	1	15:47	90	310
VW eUP	8,9	0	16:00	34	300
VW eUP	8,9	0	16:00	34	300

Utrujeni in zadovoljni obrazi na cilju v Kopru so dokaz, da bo izziv ostal tradicionalen tudi v prihodnosti. Prav tako moramo pohvaliti ostale člane, ki so nas prišli spodbujat že na startu oziroma cilju ter pri druženju v Takamaki.

V cilju v Kopru smo čakali še zadnjega udeleženca, pa ga žal nismo dočakali. Zaradi časovne stiske in dogovorjene ure pogostitve v Takamaki, smo morali druženje prestaviti v Sečo. Na koncu se je to izkazalo za pravilno odločitev, saj smo na koncu vsi našli pot do Takamake.

Za zaključek še moje osebno mnenje. Razlike v električnih vozilih so nepomembne. Druženje in skupni izzivi nas vodijo na poti k cilju, zapisanemu v poslanstvu društva. Promocija emobilnosti in ozaveščanje javnosti s ciljem pospešiti prehod v nizkoogljično družbo na področju prometa.

Opaženi v medijih:
https://www.rtvslo.si/mmr/hirek/terepjaro/elektromos-autoval-lendvarol-koperbe/582108

http://lendavainfo.com/foto-izpred-stolpa-vinarium-z-elektricnimi-vozili-krenili-na-pot-proti-kopru/

Zapisal

Ignac Završnik

30. maja 2021

TESLA B-DAY
22. 9. 2020 je končno napočil čas za dolgo napovedovan Teslin »Battery day«. Laiki, strokovnjaki, delničarji, vlagatelji in konkurenca so komaj čakali, kaj bo Tesla pokazala glede na to, da je Elon Musk več kot eno leto napovedoval dogodek in postopoma dražil preko Twiterja.
V vmesnem času so se pojavljala različna namigovanja in govorice ter špekulacije, kaj vse bo predstavljeno. V zadnjih dveh letih je Tesla pridobila več patentov za rešitve pri izdelavi baterij, kupila podjetje z baterijsko tehnologijo Maxwell technologies in podjetje Hibar Systems za polnjenje baterijskih elektrolitov ter pred kratkim dobili gradbeno dovoljenje za adaptacijo proizvodnega obrata z imenom »Roadrunner« v Freemontu za izdelavo baterij.
Pogled z odra
Kaj pa se je dejansko zgodilo na predstavitvi?
Tesla je napovedala, da so ustanovili divizijo za proizvodnjo baterij ter da v Freemontu postavljajo testno linijo, ki že proizvaja nove baterije v formatu 4680 in naj bi imela 5x večjo kapaciteto in 6x večjo moč, kot trenutna v formatu 2170 zaradi same mehanike naj bi bil za 16 % večji doseg vozila. V tem obratu naj bi že v letu 2021 proizvajala baterije s skupno kapaciteto 10 GWh/letno, kar predstavlja približno 1/3 proizvodnje v njihovi Gigafactory 1 v Nevadi, ki jo vodi Panasonic. Napovedali so, da bodo do konca leta 2022 zagnali proizvodnjo lastnih baterij v višini 100GWh/letno in da bodo do leta 2030 proizvajali vsaj 3 TWh baterij letno. Za primerjavo je letna povprečna proizvodnja elektrike v Sloveniji okoli 12 TWh. Tesla je tudi napovedala proizvodnji cilj vozil za leto 2030 in sicer 20 milijonov vozil letno, kar bi Teslo postavilo na prvo mesto po številu proizvedenih vozil.
Kako naj bi to dosegli, če to ne uspe tradicionalnim proizvajalcem baterij?
Nova »tab less pol«baterija
Patentirali so cilindrično baterijo brez varjene povezave na pola ohišja (tako imenovana »tab less« tehnologija), kar pomeni, da za 15 % pohitrijo proizvodnjo celotne baterije, ker ne zahteva varjenja povezave, hkrati pa se elektroni premikajo po precej krajši poti (5x skrajšanje električne poti), kar pomeni manj segrevanja. Poleg tega pa se preko velike površine zgoraj in spodaj baterija po celotni dolžini enakomerno hladi in zagotavlja idealne razmere za delovanje in dolgo življenjsko dobo.
Uporabili so tehnologijo suhega nanosa elektrod, ki so jo prevzeli od Maxwell technologies in postopek nanosa pohitrili, ga naredili bolj ekološkega, ker ne uporabljajo organskih topil pri nanosu ter zmanjšali potrebno površino za sušenje ter odstranjevanje topil. Ta del proizvodnje zmanjša potrebo po proizvodni površini za 10x in potrebo po energiji za 10x, kar je izjemno.
Vse zgoraj opisane tehnične izboljšave pomenijo, da so za proizvodni proces zmanjšali zahtevano proizvodno površino za 75 % in znižali naložbeni strošek v dodatno proizvodnjo za 86 %.
Proizvodnja
Poleg navedenega so pri Tesli razvili svojo baterijsko anodo narejeno z visokim deležem silicija, ki zniža strošek baterije in močno poveča kapaciteto, pri vsem tem pa naj bi rešila tudi glavno težavo silicija, in sicer močno širjenje in krčenje materiala med polnjenjem in praznjenjem baterije in je v preteklosti pomenilo hitro propadanje baterije.
Pri katodi pa so se odločili za tri različne materiale glede na potrebe, in sicer Li-železo za vozila za manjši doseg in nizko ceno, Liti-magnezij mešanice za vozila z dolgim dosegom in katodo Litij-Nikel-Aluminij, namenjeno za visoko zmogljiva vozila in tovornjake. Proizvodnji proces izdelave katode naj bi Tesla pocenila za 75 % in naložbene stroške za 66 %.
Tesla se je tudi odločila, da bodo vertikalno integrirali vse elemente proizvodnje baterij in bodo odprli tudi največjo proizvodnjo litija v Nevadi in s tem znižali strošek litija za 33 %, ter na isti lokaciji imeli tudi proizvodnjo anod, v tovarni baterij pa bodo izdelovali lastne katode.
Litij naj bi pridelovali masovno iz gline bogate, z litijem s procesom, ki bo vseboval samo vodo in uporabo kuhinjske soli (NaCl), ki ju v proizvodnji popolnoma reciklirajo in ponovno uporabijo. Preostanek bo samo čista glina, ki jo bodo odložili nazaj na mesto izkopa. Nahajališče naj bi zagotavljalo količino litija v takem obsegu, da bi lahko v celoti elektrificirali celotni kopenski promet v ZDA.
Naslednji napovedan tehnološki preboj je spremenjen način proizvodnje vozil, in sicer iz klasičnega varjenja posameznih delov šasije bodo celotni zadnji in sprednji del vozila tlačno lit iz aluminija ter ju skupaj povezali v enotni del z baterijo, ki bo narejena iz celic, povezanih v satovje, ki služi kot integralni del šasije, ki bo zagotavljal nepredstavljivo boljšo trdnost in stabilnost pri tem pa se bo znižala teža baterijskega dela za 56 %, celotno vozilo bo lažje za 10 % in imelo 370 manj kosov, istočasno pa se bo povečala hitrost izdelave ter dvignil doseg za 14 %. Za primer se lahko navede razlika v proizvodnji zadnjega dela vozila Modela 3, ki je sestavljen iz 79 kosov varjene pločevine, za katero varjenje potrebujejo pribl. 100 robotov in več kot 2 uri. V modelu Y so to nadomestili z enim tlačno litim delom, ki ga proizvedejo v 15 sekundah in v enakem času še rentgensko pregledajo. Postopek izdelave enakega dela so tako pohitrili za 120x, strošek proizvodnje so tako znižali za 40 % na kos.
Integracija baterij v ohišje

Vse zgoraj naštete izboljšave bodo znižale strošek baterij na kilovatne ure za 56 %, povečale doseg vozila za 54 % in znižale potrebne naložbe v proizvodnjo na gigavatne ure za 69 %. Strokovnjaki ocenjujejo, da je cena baterij v Modelu Y trenutno pribl. 109 USD/kWh. Torej bi z novimi baterijami lahko prišli do cene samo 50 USD/kWh. Vse te prihranke in procese naj bi implementirali v naslednjih 18 do 36 mesecih.
Vertikalna integracija
Vse te tehnološke spremembe bodo Tesli omogočile, da bodo lahko v roku 36 mesecev na trg spravili vozilo z dosegom 300 milj z zmogljivostmi, kot jih poznamo sedaj in ceno okoli 25.000 USD.
Prihodnjih nekaj let se bo glede na napovedane izboljšave in količine avtomobilski in baterijski svet precej hitro začel spreminjati še posebej, če Tesla doseže vse napovedane cilje in številke.
Zapisal
Marko Logonder

26. septembra 2020
NZR notranje ogledalo, zunanje ogledalo, pogled čez ramo
V ponedeljek smo se z družino odpravili na izlet od Ljubljane do Pirana. Del izleta in namen je bil, da kot voznica začetnica testiram vozilo: Tesla Model 3 LR AWD. Do sedaj sem vozila električni avto znamke Škoda Citigo e iV, zato je bilo to zame nekaj novega. S Teslo se vozim že nekaj časa kot sovoznica, danes pa sem postala še voznica.
Hotel Nox, polnjenje do 100%
Ocenjen domet 488 kilometrov, pri 100% napolnjenosti
Takoj me je “zmotilo” oziroma takoj sem opazila, da nad volanom nimam števca hitrosti, zaslona. Sprva me je to motilo, predvsem na avtocesti (tu lahko povem, da ko se voziš 130 km/h po avtocesti nimaš občutka, da se voziš 130 km/h). Avto je lahkoten, tako da sem morala sem kar velikokrat pogledati na zaslon, če vozim po omejitvah, kar pa mi je odvračalo pogled s ceste, potem pa sem se navadila in ugotovila, da je tako še boljše, saj zaslon za in nad volanom le ovira pregled s sprednjega dela vozila na cestišče. Ko že govorimo o preglednosti iz vozila, notranje ogledalo se mi zdi majhno, predvsem na avtocesti me je to motilo, saj sem kot voznica začetnica navajena ‘NZR’ izvajati neprestano. Vidnost notranjega ogledala ni dobra, vendar sem si pomagala s stranskimi ogledali. Težava bi se pojavila pri parkiranju, vendar ko sem prvič preizkusila vzvratno parkiranje, me je avto navdušil z visoko napredno tehnologijo, saj sem imela celoten pregled nad vozilom na velikem zaslonu. Poleg kamer, senzorjev, napisanih centimetrov na zaslonu, se ti na zaslonu pojavi še črta-smer, v kateri vodiš avto. Če se mi je zdelo vzvratno in bočno parkiranje prej težavno, je zdaj postalo mala malica.
Zastoji na avtocesti
Na poti do Pirana smo 40’ čakali v dolgi koloni vozil – ta je nastala zaradi prometne nesreče. Kljub podaljšani poti je bil avto udoben, enostaven za uporabljati, v gneči pa nas je razveseljeval z glasbo in noro dobrimi zvočniki.
Proti viaduktu Črni Kal
Do Kopra smo s polnim vozilom (5 oseb) in vožnjo v zastojih ter pod klimo dosegli povprečno porabo 145 Wh/km. Porabili smo 15,33 kWh. Zato hitro polnjenje pri 77% napolnjeni bateriji ni bilo ravno hitro za TM3 AWD LR, zgolj 56,64 kW.
Hitrost 56,64 kW
Kratek postanek v Kopru
Pri Kopru smo se ustavili še na Ionity polnilnici, dokončno pa smo se ustavili na počasni polnilnici pred Piranom.
Proti Piranu
Do cilja v Piranu smo porabili še 2,99 kWh. Skupaj smo torej porabili 18,32 kWh za 125 kilometrov. Povprečje porabe ob polno obremenjenem vozilu ter uporabi klime nastavljene na 21,5℃ je bila 14,66 kWh/100 km. Zunanja temperatura je dosegala 33℃.
V Piranu začenja primanjkovati polnilnih postaj.
Sprva smo avto normalno polnili, potem pa je prišel na polnilnico avto znamke Renault Zoe in ni delalo nič več. Nekaj slabe volje s strani očeta, saj testiranje ne bo popolno, mene pa ni skrbelo, saj smo imeli še dobrih 78 % polno baterijo. Nekaj smo prigriznili, potem pa se odpeljali domov.
Moja izkušnja je zelo pozitivna. Avto sicer ni najbolj udoben avto na svetu, je pa opremljen z najnovejšo tehnologijo in pripomočki, ki pomagajo vozniku pri vožnji, ima zelo dobre pospeške, se dobro drži cestišča in daje občutek varnosti.
Po končanem izletu, “testiranju” sem o sami vožnji vprašala ostale “člane posadke” in vsi so se počutili udobno in varno.
*NZR notranje ogledalo, zunanje ogledalo, pogled čez ramo; osnovni postopek pri prehitevanju, zavijanju …
Zapisala: Pia Završnik
Fotografije: Ignac Završnik
Brezplačni Tesla Supercharger za 1.500 kilometrov

13. avgusta 2020
Ionity OMV Smednik
Vsak dan se po Evropi pojavljajo nove ultra hitre polnilne postaje. V Sloveniji že nekaj časa stojijo polnilne postaje Ionity (Ilirska Bistrica in Koper). V četrtek, 2. 7. 2020, je potekal zagon Ionity ultra hitre polnilne postaje na lokaciji OMV Smednik na Dolenjskem. S strani podjetja ABB smo bili povabljeni, da se jim pridružimo pri zagonu in testu.
16.10.2019
Zgornja fotografija je bila posneta dne, 16. 10. 2019, očitno je, da od postavitve pa do priklopa v naših krajih preteče precej časa.
Dovolj dolg CCS kabel
Ob prihodu precejšnja gneča vozil in osebja iz ABB ter Ionity, ki so prevzemali polnilno postajo.
Testirali smo hitrost polnjenja, ki naj bi teoretično dosegala 350 kW. V praksi pa so najboljše rezultate dosegli s Porsche Taycanom, in sicer 270 kW. Z naše strani smo naredili primerjalni test dveh vozil Tesla Model 3 Long Range. Rezultat je bil na eni 181 kW, na drugi pa 146 kW. Vse je pogojeno s temperaturo in SOC baterije. Na Ionity pravijo, da je omejitev na strani vozila in ne polnilne postaje.
Hitrost 181 kW
V mojem primeru je bilo povprečje 10 minut polnjenja za 19,780 kWh prenesene energije, kar pomeni povprečno hitrost polnjenja 118,68 kW. Še ena zanimiva informacija, energija, ki je prikazana se meri na DC strani in ne AC strani polnilne postaje.
10 minutno polnjenje
Pogled v drobovje polnilne postaje oziroma enega dela polnilne postaje.
Pogled v notranjost
Informacije iz prve roke so vedno dobrodošle. Po počitnicah se obeta odpiranje še ultra hitre polnilne postaje v Dobrenju. Prav tako se pripravlja postavitev Ionity ultra hitre polnilne postaje v Ljubljani, kar bo izenačilo prednost trenutno edine Tesline ultra hitre polnilne postaje v Ljubljani, ki že od leta 2014 deluje pri hotelu Four Points by Sheraton.
Zapisal:
Ignac Završnik
Brezplačni Tesla Supercharger za 1.500 kilometrov
2. julija 2020
7. Srečanje DeMS – Bloke, 20.6.2020
DeMS · srečanje članov · 20. 6. 2020
7. srečanje DeMS – Bloke, 20. 6. 2020
Epidemija je upočasnila tudi aktivnosti društva, zato smo ob prvi možni priložnosti organizirali druženje za člane. In se zapeljali na Bloke!
97+ udeležencev
2621 km skupaj
218 kWh
7.srečanje članov DeMS
97+udeležencev, tudi iz tujine
2621 kmskupaj prevoženih do dogodka
218 kWhporabljene energije
Srečanje Program Vozila in stojnice Mnenja Partnerji Galerija
Prvo druženje po izolaciji
Letos je epidemija prekrižala marsikatere načrte in upočasnila tudi aktivnosti našega društva. V upravnem odboru pa smo si rekli, da bi bilo lepo organizirati druženje za člane ob prvi možni priložnosti. Odločili smo se za soboto, 20. 6. 2020. In se zapeljali na Bloke!
Ujeli smo ravno pravi trenutek glede sproščanja omejitev zbiranja in večji del dneva tudi lepo vreme. Izkušena organizatorja Marjan Božič in Franc Babnik sta vedela, na koga od domačinov se obrniti. Povezali smo se z gasilskim društvom iz Nove vasi, da nam pripravi piknik – v vsakem vremenu.
PGD Nova vas
Od piknika do celodnevnega srečanja
Med pripravami smo spoznali nekaj imetnikov električnih vozil in jih povabili na piknik ter k članstvu v društvu. Dobro organizirani domačini so nam ponudili še spremljevalni program: ogled muzeja bloškega smučanja ter obisk Križne jame. Enostaven piknik je tako prerasel v celodnevno srečanje z bogatim programom in dobrim odzivom članov, s številčno in, kot smo že navajeni, mednarodno udeležbo.
zjutraj
Zbor pred gasilskim domomprimorske dobrote: pršut z zamejskega Krasa, tolminski sir, domači kruh in olive
dopoldne
Muzej bloškega smučanja in Križna jamaogled v dveh skupinah
popoldne
Piknik pri PGD Nova vasčevapčiči, druženje in izmenjava izkušenj
Večina od več kot 97 udeležencev se je zbrala že zjutraj pred gasilskim domom, kjer nas je s pršutom z zamejskega Krasa, tolminskim sirom, domačim kruhom in olivami pogostil naš član Miran Komel s soprogo.
Primorske dobrote
Električna vozila in stojnice
Prizorišča niso napolnili le električni avtomobili vseh vrst – že znanim modelom iz prejšnjih let so se tokrat prvič pridružile škode –, ampak tudi stojnice razstavljalcev: ogledati si je bilo mogoče ponudbo fotovoltaike, električnih skirojev ipd.
Polnilne postaje, fotovoltaika …
Ni manjkala niti »tradicionalna« kava, skuhana na baterijski avtomobilski pogon, zaščitni znak družine Pečjak. Tudi Marjanovo ozvočenje je poganjal njegov električni avtomobil. Prvič na takem srečanju je bil atrakcija tudi električni motocikel.
Elektrika iz avtakava, skuhana na baterijski pogon
Elektrika iz avtaozvočenje, napajano iz e-vozila
Prvičelektrični motocikel
Električni motocikel
Metron kava
Ozvočenje se napaja iz e-vozila
Udeleženci so se razdelili v dve skupini in se odpravili na ogled muzeja bloškega smučanja in nato še v Križno jamo. Popoldne pa je sledilo druženje s pogostitvijo. Za čevapčiče in ostale dobrote so odlično poskrbeli v Prostovoljnem gasilskem društvu Nova vas. Res smo se imeli lepo in videti je bilo, da smo po izolaciji prav potrebovali tako druženje.
DeMS voda
Obiskovalci
Načrtov in idej je bilo veliko. Prav vsako dosedanje srečanje je bilo kar prekratko in želeli smo si povedati še več. Zanimanje za društvo in njegovo poslanstvo ostaja, naš krog se še naprej širi.
Še malo statistikeUdeleženci so do dogodka skupno prevozili 2621 kilometrov in porabili 218 kWh.
Mnenja udeležencev
»Še enkrat hvala za odlično organizacijo srečanja v Novi vasi. Vse je štimalo: hrana, pijača, zanimivi ogledi, dovolj časa za druženje, prijetna družba, skratka čista 5!«Jasna
»Lepa organizacija, umirjen dogodek, poučno, veliko izmenjav znanja in mnenj. Skratka lepo je bilo v vaši družbi.«Miha
»Super druženje, odlično organizirano i odlični ljudi. Ponosan sam DeMS član.«Nenad
Hvala partnerjem
Zahvala našim partnerjem, ki so nas tudi finančno podprli pri stroških organizacije.
Darijan Skube (Avto Slak), Ignac Završnik (DeMS) in Dušan Lukič (Porsche Slovenija)
Avto Slak d.o.o. ›partner srečanja
Erik Samida (Elektronabava d.o.o.), Ignac Završnik (DeMS) in Miha Požun (Elektronabava d.o.o.)
Elektronabava d.o.o. ›partner srečanja
Ekipa Metron in Ignac Završnik (DeMS)
Metron ›partner srečanja
Galerija
Utrinki s Blok
Kliknite fotografijo za povečavo; med fotografijami se premikate s puščicami.
Pridružite se naslednjemu srečanju
Srečanja DeMS so priložnost za druženje, izmenjavo izkušenj in spoznavanje novih vozil. Postanite član.
Postanite član Koledar dogodkov ›
24. junija 2020
Uporabnost električnega vozila za dolge poti
Mnoga napačna mnenja v povezavi z eMobilnostjo so prisotna v naši družbi. Večini teh botruje nevednost in napačne informacije s strani medijev oziroma lobijev, ki jih skrbijo posledice prehoda iz klasičnih na električna vozila. Ena izmed nalog zapisanih v statutu Društva e-Mobilnost Slovenija je splošna promocija e-Mobilnosti in ozaveščanje javnosti s ciljem pospešiti prehod v nizkoogljično družbo na področju prometa.
Hitra polnilna infrastruktura
V tem zapisu bom na podlagi zadnjih izkušenj z ultra hitro javno polnilno infrastrukturo in uporabo najbolje prodajanega električnega vozila v Evropi, ovrgel dva dvoma.
1. Prvi dvom: Z električnim vozilom ne moremo potovati na dolge razdalje, ker izgubimo preveč časa s polnjenjem.
2. Drugi dvom: Za potovanje po Evropi potrebujem preveč različnih aplikacij, kartic RFID, …
Pa je to vse res ali je to zgolj nevednost in napačne informacije?
Večino poti po Evropi sem do sedaj prevozil z različnimi električnimi vozili. Zapisi o tem obstajajo na spletni strani www.dems.si. V letu 2019 so aktualni zapisi o Norveški, Slovaški, Hrvaški, Črni gori, Nemčiji, …
Splošni evropski in s tem tudi slovenski problem je javna polnilna infrastruktura, ki se s pomočjo javnega denarja pospešeno postavlja. Preprostost in zanesljivost delovanja pa se v praksi prevečkrat izkaže zgolj za željo. Podobne primere srečujemo po celi Evropi. V Sloveniji pa smo jih člani DeMSa preverili v praksi. Na srečo nas uporabnikov električnih vozil se počasi vzpostavlja prosti trg in razmere se izboljšujejo.
»za potovanje po Evropi potrebujem preveč različnih aplikacij, kartic RFID …«
Stanje v letu 2017, množica RFID kartic
Odgovor je v tem primeru preprost. Najprej preverite cene različnih ponudnikov. Trenutno je cenovno najbolj ugoden »Shell Recharge« (The New Motion), seveda z omogočenim gostovanjem na polnilni infrastrukturi širom Evrope. Slovenija, Avstrija, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Danska, Švedska in Norveška so države, kjer smo to preizkusili tudi v praksi. Cena za enkratno polnjenje je bila, ne glede na količino pretočene energije, enotna, 8 € za eno polnjenje. Z dnem 1. 2. 2020 pa se obetajo spremembe na področju cen. Pričakujte ceno 0,35 € / kWh. Ob naši višji potovalni hitrosti in povprečni porabi 20 kWh na 100 km bi to zneslo 7 €. V resnici pa nas je stalo 3,3 € na 100 kilometrov.

Časi polnjenja, pretočena energija, cena …
1197 km na uro je hitrost polnjenja.
Povprečna cena za pretočeno 1 kWh je bila 0,18 €. Ob zmernejši vožnji bi dosegli tudi manjšo porabo in s tem tudi manj polnjenja. Za prevoženih 1200 kilometrov smo porabili 40 €. Trenutne hitrosti polnjenja so takšne, da lahko v 20 minutah napolnimo za 300 kilometrov.

»z električnim vozilom ne morem potovati na dolge razdalje, ker izgubim preveč časa s polnjenjem«
* Podobne teste opravlja z različnimi električnimi vozili tudi znani Byorn Nyland. Na tej osnovi lahko primerjamo uporabnost električnih vozil za daljše poti.
V Tilburgu / Nizozemska se je začel 1000 km izziv. V kakšnem času bo prevoženih 1000 kilometrov?
Začetek izziva
Pot iz Tilburga do Slovenije je planirana po običajnih avtocestah, z vsemi ovirami in zastoji, ki so v Nemčiji v zadnjem času stalnica. Prednost pa je razvejana mreža ultra hitrih polnilnic in jasno določeni odseki na avtocestah, kjer ni omejitve hitrosti.
Po jutranjem poslovnem sestanku odhod proti Sloveniji. Ob 10:00 uri prestavimo števec “1000 km challenge” na 0 kilometrov. Lokacija v bližini Tilburga. Planirana je bila pot do ultra hitre polnilnice oddaljeno 240 kilometrov. Na Nizozemskem so omejitve stroge in se na avtocesti gibljejo med 120 in 130 km/h. Držim se omejitev do Nemčije, kjer pa pospešim do 164 km/h.
#1 Ob 12:08 prihod na cilj Gewerbepark Dachsberg 8-12, Bad Honnef. Štiri polnilna mesta, dve pa že zasedeni. Optimalen postanek mora biti kratek, zaradi nakupa kave pa se je čas podaljšal na 22 minut. Tri minute preveč.
Ob vsej primerni hitri polnilni infrastrukturi ostaja grenak priokus. Običajno eno izmed štirih polnilnih mest ne deluje. Naziv “Out of Order” je stalnica. V 22 minutah napolnim 49,1 kWh. Ob 12:31 odhod.
#2 Ob 14:23 po 219,87 km s povprečno hitrostjo 119 km/h prihod do cilja Autohof Wertheim, Wertheim, Baden-Württemberg 978. Povprečna poraba 214 Wh/km. Zunanja temperatura 5,1 ℃ in rahel dež. Edini postanek na vsej poti na Tesla Super Chargerju. Zaradi dežja se je poraba povečala in cilja Rastanlage Haidt Süd, A3, Kleinlangheim nisem uspel doseči. V 9 minutah napolnim 19,3 kWh. Ob 14:35 odhod.
#3 Ob 15:01 po 53,36 km s povprečno hitrostjo 120 km/h prihod na cilj Rastanlage Haidt Süd, A3, Kleinlangheim. Povprečna poraba 241 Wh/km. Zunanja temperatura 9,7 ℃ oblačno in vetrovno. V 15 minutah napolnim za 39,08 kWh. Ob 15:19 odhod.
#4 Ob 16:36 po 166,68 km s povprečno hitrostjo 128 km/h prihod na cilj A9 Köschinger Forst, Hepberg. Povprečna poraba 229 Wh/km. Zunanja temperatura 9,3 ℃ rahlo pršenje in vetrovno. V 13 minutah napolnim za 36,6 kWh. Ob 16:52 odhod proti Rastanlage Holzkirchen Süd, A8, Holzkirchen.
#5 Ob 17:52 po 120,13 km s povprečno hitrostjo 119 km/h prihod na cilj Rastanlage Holzkirchen Süd, A8, Holzkirchen. Povprečna poraba 197 Wh/km. Zunanja temperatura 8,3 ℃ oblačno in vetrovno. V 17 minutah napolnim 38 kWh. Ob 18:12 odhod proti Avstriji.
Ob 20:01 dosežem po prevoženih 1000 kilometrih svoj cilj. V 10 urah in 1 minuti sem skupaj s polnitvami uspešno prevozil 1000 kilometrov. Izziv zaključen.
Prevoženih 1219 kilometrov
*V tem dnevu sem skupno prevozil 1219 kilometrov v 10 urah in 54 minutah. K temu je treba dodati postanke za polnjenje v skupnem trajanju 1 ure in 35 minut.

Zaključek
Daljše dnevne poti nad 1000 kilometrov so možne tudi z električnimi vozili. Treba je imeti delujočo hitro javno polnilno infrastrukturo ter preprost sistem uporabe in gostovanja. Poslovni model se je uspešno skopiral in kljub začetnim težavam bo v nekaj letih zaživel. Glede polnjenja se je uresničila moja napoved iz leta 2017. Kakšna polnilna infrastruktura je primerna za široko vpeljavo eMobilnosti v EU. Odgovor se skriva v preprostosti uporabe in hitrosti polnjenja.
Zapisal
Ignac Završnik
30. januarja 2020
Preskok v novo kvaliteto
Novoletno srečanje DeMS, Golf klub Arboretum, 6.12.2019
Early Birds, DeMS
Prvi petek v decembru je postal že tradicionalno rezerviran za prednovoletno srečanje članov društva DeMS. Tudi kraj srečanja je postal že tradicionalen in tako bo restavracija Golf kluba Arboretum verjetno tudi v prihodnje gostila posvete in izobraževanja na temo elektromobilnosti.
Sprejemni odbor DeMS

Letošnje srečanje na petek, 6. decembra pa je verjetno zadnje množično srečanje članov na tej lokaciji. Že na prejšnjih dogodkih je dvorana komaj zmogla vse udeležence različnih posvetov, za družabnih del dogodka, namenjen vsem članom, pa bo potrebno najti bistveno večji prostor, saj članstvo še kar narašča, s tem, da znaten pripad šele prihaja, ker bo sledil vrtoglavo naraščajoči prodaji električnih vozil v Sloveniji.
V pričakovanju dogodka
Izmenjava informacij
Polna dvorana
Saša Petejan
Aleš in Damijan, DeMS
Glede na vse izzive je upravni odbor DeMS s predsednikom Ignacom Završnikom na čelu pripravil zelo obsežen spored za letošnje srečanje: predstavitev delovanja norveškega partnerskega društva, novosti na področju avtonomnih vozil, značilnosti baterij, razvoj baterij in el. vozil, spodbude EKO sklada za postavljanja polnilne infrastrukture ter panelno razpravo o plačljivih storitvah polnjenja električnih vozil.

Vse omenjene teme pa niso zgolj zanimivost ali razvedrilo ter pregled stanja v letošnjem letu, marveč so skrbno izbrane v luči neprenehne rasti društva tako kvantitativno kot tudi kvalitativno. Prihodi novih in novih članov ter podiranje številskih rekordov so pri društvu DeMS že skoraj pravilo, tokratna izbira predavanj pa sporoča članom in slovenskih javnosti, da je čas tudi za preskok v novo kvaliteto delovanja, kjer bo društvo svoje znanje in sposobnosti še bolj okrepilo, članom (in ostalim zainteresiranim) pa ponudilo (še) širši nabor storitev oziroma podpore.

Ignac Završnik, DeMS
Celoten dogodek je otvoril predsednik DeMS Ignac Završnik, ki je poudaril pomen trajnostnega energetskega kroga in vizijo prihodnosti društva: “Želimo se razvijati po vzoru norveškega društva, od katerega lahko, zaradi njihove daljše tradicije in številnih izkušenj, črpamo dobre prakse.”
Dosedanje delo kaže, da je društvo na pravi poti, pogled v prihodnost pa jasen. Predsednik je še na kratko najavil pomen današnjih tem sogovornikov, ki so sledili in zaželel članom uspešno Novo leto.

Simon Zgonc, DeMS
Simon Zgonc je predstavil delovanje našega partnerskega društva Elbil z Norveške. Skupaj z Markom Logondrom in Ignacem Završnikom so se podali z električnim vozilom iz Ljubljane v Oslo. Od Norvežanov pa so se lahko iz obilo informacij ogromno naučili. Imajo preko 80.000 članov, za katere skrbijo s profesionalno ekipo 35 zaposlenih.
Med zanimivostmi je omenil, da se le 27% el. polnilnic na Norveškem nahaja na bencinskih črpalkah, ter, da kljub temu, da je več kot pol novo registriranih avtomobilov električnih in da imajo med vsemi že zelo zajeten delež, pa njihovo polnjenje vseeno predstavlja le neznatno povečanje porabe energije oz. obremenitve el. omrežja.
Pomen takega društva, kot je DeMS, se najbolje vidi iz podatkov in raziskav norveškega društva: 67% imetnikov električnega vozila je za nakup navdušilo enega ali več nadaljnjih uporabnikov.
Marko Logonder, DeMS
Marko Logonder je predstavil stopnje razvoja pri avtonomni vožnji in poudaril njene glavne prednosti. Ne glede na to, da smo ta hip, vsaj kar se serijske ponudbe na širšem trgu tiče, še daleč od popoldne avtomatizacije, je logičen sklep, da je prihodnost vsekakor avtonomna! S popolno avtonomijo pa bodo prišle zelo drastične in neverjetno hitre spremembe na področju transporta in z njim povezanih ekonomij, ocenjuje Logonder.

Michel Adamič, DeMS
Matjaž in Janja, DeMS
Michel Adamič, raziskovalec na kemijskem inštitutu, je predstavil zelo poglobljen, a poljudno razumljiv vpogled v sestavo in delovanje aktualnih Li-ion baterij. Na inštitutu pa že eksperimentirajo z novimi materiali, “vsem, kar nam pride pod roke”, od katerih si obetajo še boljše lastnosti.
Andrej Pečjak, DeMS
Andrej Pečjak je razkril, s čim vse se pri Metronu ukvarjajo, in se ozrl v prihodnost. Napovedal je digitalizacijo, elektrifikacijo in dekarbonizacijo predvsem v energetiki, pa tudi širše. Dobe pionirstva, entuziazma je prav te dni konec, elektromobilnost namreč postaja “mainstream” posel. Omenil je študijo, po kateri imajo električni avtomobili boljšo statistiko varnosti glede vnetljivosti od bencinskih! Razlika je skoraj desetkratna, javnomnenjski vtis pa je po zaslugi neobjektivnega novičkarjenja drugačen, je še pojasnil.
Vsi zgoraj našteti predavatelji so dejavni člani DeMS. Besedo pa so seveda dobili tudi gostje.

Mojca Vendramin, Eko sklad
Mojca Vendramin (EKO sklad) je predstavila vse spodbude sklada za učinkovitejšo rabo energije in prehod na čistejše tehnologije, s poudarkom na novih ponudbah predvsem za podjetja. Prisotne je seveda najbolj zanimalo, kako bo v prihodnje z različnimi spodbudami in subvencijami. Kakšne točno bodo, bo v začetku leta 2020 odločala vlada, zato je bilo preuranjeno govoriti o številkah.

Saša Petejan, Miha Rihar (Petrol d.d.), Boštjan Bertalanič (MOL Slovenija d.o.o.), Jurij Curk (Elektro Ljubljana d.d.) in Andrej Dernikovič (Gen-I d.o.o.)
Besedo so nato dobili gostje Boštjan Bertalanič (MOL Slovenija d.o.o.), Andrej Dernikovič (Gen-I d.o.o.), Miha Rihar (Petrol d.d.) in Jurij Curk (Elektro Ljubljana d.d.), ki so dobili priložnost predstaviti svojo vizijo prehoda v trajnostno mobilnost in odgovarjali na vprašanja, kje v prihodnosti vidijo vlogo svojih podjetij.
Nagovor evropske komisarke za promet Violete Bulc
V pogovor se je preko video nagovora vključila, danes že bivša evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Pogovor je vodila Saša Petejan.
Uspešno in v vseh pogledih pestro srečanje seveda ne bi bilo mogoče brez podpore oglaševalcev in pokroviteljev. Tokrat so DeMS kot oglaševalci ali pokrovitelji podprli MOL Slovenija, Petrol, Gen-I in drugi.
Letaki, nalepke DeMS
Udeležencem tokratnega srečanja je presenečenje pripravil tudi Sv. Miklavž s praktičnim darilom – dežnikom DeMS. Članom tudi zelo prav pridejo letaki, s katerimi opozarjajo voznike, ki neupravičeno zasedajo parkirna mesta na polnilnicah ter dvigujejo zavest o bontonu pri uporabi polnilne infrastrukture.
Druženje še dolgo v noč pa je postreglo še s številnimi zamislimi za delo društva DeMS v letu 2020 in naprej !
Zapisal: Stanislav Rozman
Fotografije: Vid Jakop
Video predstavitve: Marjan Božič

Nagovor udeležencev s strani Violete Bulc.
Predstavitev norveškega društva.
8. decembra 2019