Kategorija: Nasveti

  • Zima z elektriko

    Zima z elektriko

    Zima z elektriko · petek, 9. 10. 2026 · nasveti DeMS

    Mraz ni sovražnik. Je le račun, ki ga je treba poznati.

    Prijatelji iz društva Tesla Owners Slovenia so v četrtek, 8. 10. 2026, objavili odličen zimski vodič za Teslo. Ob njem smo prebrskali svoj arhiv. V desetih letih smo z električnimi avtomobili vozili od Kranjske Gore pri −6 °C do Laponske pri −36 °C. Ugotovitev je ena: pozimi električni avto ne odpove. Le porabi več in zahteva nekoliko več načrtovanja.

    • doseg pozimi
    • predgretje
    • zimska oprema SI · AT · IT
    • kontrolni seznam
    −36 °Cnajnižja temperatura, pri kateri smo vozili električni avto (Laponska, 2022)
    3344 kmpot z BMW i3 do Rovaniemija pri temperaturah do −25 °C
    46,8 kWh / 100 kmvzpon do Arose s strešnim kovčkom, naša najvišja izmerjena poraba
    25–30 %za toliko je bil podatek WLTP pozimi preveč optimističen (Zeekr 7X)
    Tesla Model Y v snegu na 1863 metrih nadmorske višine na poti v Aroso
    Na 1863 metrih nadmorske višine: sneg, veter in mraz na poti v Aroso, januar 2023. Foto: Ignac Završnik, DeMS

    Doseg

    Koliko doseg res pade

    Baterija ima rada zmerne temperature, ljudje pa toplo kabino. Električni avto nima odpadne toplote motorja, zato gretje plača z energijo iz baterije. Temu se pridružijo še gostejši zrak, mokra cesta in zimske pnevmatike z večjim kotalnim uporom. Naše meritve:

    PotAvtoRazmerePoraba
    Brežice–Kranjska Gora, 2016Nissan Leaf 24 kWh−2 do −6 °C, 130 km/h, vzpon 650 mokoli 25 kWh/100 km
    Trbovlje–Rovaniemi, 2019BMW i3do −25 °C, sneg, povprečno 84,8 km/h18,7 kWh/100 km
    Ljubljana–Arosa, 2023, 1. odsekTesla Model Ymraz, dež, poln avto s strešnim kovčkom24,4 kWh/100 km
    Vzpon do Arose (1867 m)Tesla Model Ysneg, veter, 50 km46,8 kWh/100 km
    Ljubljana–Piran, 2026Zeekr 7X (2,5 t)8–13 °C22,6 kWh/100 km

    Na zaslonu Tesle se pozimi pojavi modra snežinka. Pomeni, da del energije začasno ni na voljo, regeneracija in moč polnjenja pa sta omejeni. Ko se baterija ogreje, snežinka izgine. To ni okvara, to je fizika.

    Iz naše garaže

    Pri Zeekru 7X smo februarja 2026 zapisali: masa ostaja glavni sovražnik porabe. Pozimi to velja dvojno. Dve toni in pol je treba premakniti tudi pozimi, ko gre del energije še za gretje. Cesta pove več kot brošura.

    Predgretje

    Polovica zimske učinkovitosti je v predgretju

    Tesla Owners Slovenia svetuje, da predgretje vklopite vsaj 30–45 minut pred odhodom, ko je avto še priključen. Tako kabino in baterijo ogreje elektrika iz omrežja, ne iz baterije. Polnjenje naj se konča tik pred odhodom, ne sredi noči, da je baterija zjutraj topla.

    Za hitro polnjenje na poti velja isto: navigacijo do polnilnice vklopite vsaj 30–45 minut pred prihodom. Avto med vožnjo ogreje baterijo in na polnilnici sprejme več moči.

    Iz naše garaže

    To ni le Teslin trik. Kia Niro EV ogreje baterijo, ko v navigacijo vnesete hitro polnilnico. Predgretje baterije imajo tudi Xpeng G6, Kia EV4 in Ford Explorer, ki smo jih testirali. Na severu Švedske smo leta 2019 na parkiriščih našli 16-amperske vtičnice prav za predgretje avtomobilov. Tam to ni novost, temveč navada.

    Polnjenje

    Hladna baterija se polni počasneje, polnilnice so pozimi polne

    Na Švedskem smo leta 2019 BMW i3 v mrazu polnili 50 minut, od 8 do 88 %. Na poti v Aroso januarja 2023 so bile polnilnice ob avtocesti zasedene, tudi superchargerji. V zapisu o Švici sta napisa pod našima fotografijama s tistega dne »Polno zasedeno« in »Eno prosto mesto«.

    Polno zasedena polnilnica med zimskim potovanjem v Švico
    Polno zasedena polnilnica. Foto: Ignac Završnik, DeMS
    Sneg, nabran na zadnjem delu Tesle Model Y
    Sneg se nabere na zadnjem delu avtomobila, zato pred vožnjo očistite kamere in senzorje.

    Iz naše garaže

    Pozimi načrtujte en postanek več, kot mislite, da ga potrebujete. Na cilj prispite z rezervo. Na Laponskem sta naša člana v Kemi prispela z 12,5 % baterije in 15 km dosega. Zgodba je lepa, ponovitve pa ne priporočamo.

    Pnevmatike in zakon

    Od 15. novembra zimska oprema, v Avstriji 4 mm profila

    DržavaObdobjeZahteva za osebne avtomobile
    Slovenija15. 11.–15. 3.Zimske pnevmatike (oznaka M+S, M.S ali M&S) z najmanj 3 mm profila na vseh kolesih ali poletne pnevmatike in snežne verige za pogonska kolesa. Obveznost velja tudi zunaj tega obdobja, kadar so razmere zimske. Avto s stalnim štirikolesnim pogonom mora imeti verige vsaj za eno os. Na priobalnem območju zadoščajo poletne pnevmatike z najmanj 3 mm profila, razen na odsekih Osp–Črni Kal–Aver–Gračišče–Brezovica pri Gradinu. Globa za manjkajočo opremo je 40 €. Če vozilo zaradi tega ovira promet, je globa 500 € in 5 kazenskih točk.
    Avstrija1. 11.–15. 4.Pravilo velja le v zimskih razmerah (sneg, brozga, led): zimske pnevmatike na vseh kolesih, najmanj 4 mm profila pri radialnih pnevmatikah. Profil 3 mm ne zadošča. Verige na pogonskih kolesih so dovoljene namesto zimskih pnevmatik le, kadar je cesta v celoti ali skoraj v celoti pokrita s snegom ali ledom. Globa znaša od okoli 100 € naprej.
    Italijavečinoma 15. 11.–15. 4.Enotnega državnega pravila ni. Obveznost določajo pokrajine z odloki za posamezne ceste, odločilni so prometni znaki. Zadoščajo zimske ali celoletne pnevmatike z oznako M+S ali snežne verige v avtu. Na Južnem Tirolskem velja obveznost ne glede na vreme na avtocesti A22 in v Bolzanu, drugje le ob snegu ali ledu. V Furlaniji-Julijski krajini obveznost praviloma velja na avtocestah A4, A23, A28 in A34 ter na izbranih regionalnih cestah. Seznam cest vsako leto določi nov odlok.

    Stanje predpisov: oktober 2026. Pred potjo v tujino preverite aktualna pravila pri AMZS ali avtoklubu ciljne države.

    Verige naj bodo odobrene za vaš model in dimenzijo platišč. Električni avtomobili imajo pogosto velika platišča in malo prostora v kolesnih lokih. Tesla dovoljuje le verige določenih dimenzij, praviloma le na zadnjih kolesih. Tlak preverjajte na hladnih pnevmatikah, saj ga mraz zniža.

    Led in sneg

    Na ledu električni avto nima težav. Ima le maso.

    Leta 2022 smo na Porschejevem dogodku na Laponskem pri temperaturah od −20 do −36 °C vozili Taycane na zaledenelem jezeru. Baterije niso imele nobenih težav. Štirinajst Taycanov so ponoči polnili iz mobilne polnilne enote z zmogljivostjo 2,1 MWh. Edina pripomba: Taycan je težak, zato se v ovinku na ledu vede drugače od lažjih avtomobilov. Moči na ledu pa skoraj ne potrebujete.

    Zaledenele kljuke, brisalci in polnilni priključek so pri Tesli manjša težava, če veste, kje so nastavitve. Vodič društva Tesla Owners Slovenia svetuje: predgretje kot najboljšo preventivo, servisni način brisalcev pred ledeno nočjo, izklop samodejnega zlaganja ogledal in gretje polnilnega priključka. Nikoli ne zlivajte vroče vode na polnilni priključek in ne uporabljajte odprtega ognja.

    Iz naše garaže

    Pri −20 °C je BMW i3 sporočal, da je posoda za tekočino za pranje stekel prazna, čeprav je bila še skoraj polna. Senzorji imajo zimo prav tako radi kot mi. Nalijte zimsko tekočino in ne verjemite vsemu, kar piše na zaslonu.

    Kontrolni seznam

    Pred prvim snegom

    1Do 15. novembra

    • Zimske pnevmatike z najmanj 3 mm profila (za Avstrijo 4 mm), odobrene verige v prtljažniku.
    • Tlak v pnevmatikah, preverjen, ko so pnevmatike hladne.
    • Zimska tekočina za pranje stekel.
    • Najnovejša programska oprema in nastavljen urnik predgretja in polnjenja.

    2Pred vsako zimsko vožnjo

    • Predgretje 30–45 minut pred odhodom, ko je avto priključen.
    • Polnjenje, ki se konča tik pred odhodom.
    • Očiščene kamere in senzorji ter odstranjen sneg s strehe in pokrova prtljažnika.
    • Navigacija do hitre polnilnice vsaj 30–45 minut pred prihodom.

    3Za smučarsko pot

    • En postanek več in rezerva ob prihodu, posebej pri vzponih in s strešnim kovčkom.
    • Polnilnica pri nastanitvi, da je baterija zjutraj topla.
    • Baterije v mrazu ne puščajte dlje časa pod 20 %.
    • Način Sentry in podobni nadzorni načini pozimi porabijo več. Vklopite jih premišljeno.
    • Po vožnji sperite sol s podvozja, koles in zavor.

    Pogled DeMS

    Zima ni razlog, da ne bi vozili na elektriko

    Pozimi električni avto porabi več. To drži. Drži pa tudi, da vas zjutraj čaka topel avto, ker ste ga ogreli s kavča. Da vam ni treba strgati stekel. Da je baterija polna, ko se zbudite. In da je vožnja z domačo elektriko tudi pri porabi 25 kWh na 100 km še vedno približno za polovico cenejša od bencina.

    Zima zahteva načrtovanje, ne poguma. Mi smo načrtovali do Laponske. Vi boste do Kranjske Gore zmogli brez težav.
    ❄

    Delite svojo zimsko izkušnjo: kakšno porabo ste izmerili pri najhladnejši vožnji in s katerim avtom? Pošljite podatke in fotografijo na info@dems.si.

    Pošljite izkušnjo ›
    IZ
    Ignac Završnik

    predsednik DeMS, Društva e-Mobilnost Slovenija. Hvala društvu Tesla Owners Slovenia za vodič, ki je bil izhodišče tega zapisa.

    Iz arhiva · januar 2023Polno naloženi z električnim vozilom do Švice
    Iz arhiva · 2019Aurora EV roadtrip

    Neodvisne izkušnje voznikov električnih vozil

    DeMS deli znanje iz prve roke, od Kranjske Gore do Laponske. Podprite nas s članstvom.

  • DeMS – subvencije za EV: Francija, Italija

    DeMS – subvencije za EV: Francija, Italija

    Nasveti · Subvencije za EV · 22. 9. 2026

    Pogled na zahod: subvencije v Franciji in Italiji

    Francija in Italija pomoč za nakup električnega avtomobila vežeta na dohodek gospodinjstva. Slovenija subvencij nima.

    5700 €najvišja državna pomoč v Franciji
    11.000 €najvišja pomoč v Italiji ob razgradnji starega vozila
    32.000+BEV v Sloveniji konec avgusta 2026
    0 €subvencije za EV v Sloveniji

    Subvencij za električna vozila v Sloveniji najverjetneje ne bo več, cene naftnih derivatov pa medtem skokovito naraščajo. Francija in Italija sta ubrali drugačno pot: pomoč vežeta na dohodek gospodinjstva in denar usmerjata k tistim, ki si novega avtomobila sicer ne bi mogli privoščiti.

    Minister za okolje, podnebje in energijo je že večkrat zatrdil, da subvencij za električna vozila v Sloveniji ne bo več. Cene naftnih derivatov pa kljub temu naraščajo, kar težo tega vprašanja le še povečuje.

    Konec avgusta 2026 je bilo v Sloveniji že več kot 32.000 baterijskih električnih osebnih vozil (BEV), a ta številka še vedno predstavlja le majhen delež celotnega voznega parka. Skoraj vsa preostala vozila so odvisna od uvoza naftnih derivatov. Ob tem se odpira tudi vprašanje strateških rezerv naftnih derivatov, ki pa ga za zdaj puščamo ob strani. Posvetimo se raje subvencijam za električna vozila, kot jih poznajo v Franciji in Italiji. V obeh državah so se odločili, da bodo izdatneje podprli tiste, ki si katerega koli novega avtomobila težko privoščijo.

    Električni avtomobil

    Povprečna starost voznega parka

    Avstrija9,2 leta
    Slovenija11,4 leta
    Francija11,5 leta
    Italija13 let

    Viri: SURS za Slovenijo, ACEA (podatki za leto 2024) za ostale države

    Slovenija ima torej mlajši vozni park od evropskega povprečja. Od naših sosedov je pred nami le Avstrija, ki ima enega najmlajših voznih parkov v EU. Francozi in Italijani s subvencijami za električna vozila poskušajo ubiti vsaj dve muhi hkrati: zmanjšati izpuste in pomladiti vozni park.

    Električni avtomobil na polnilnici

    Francija: pomoč, vezana na dohodek

    Francozi imajo subvencioniranje urejeno preprosteje, kot smo ga imeli mi, saj je vezano na prihodke gospodinjstva. Leta 2026 lahko državna pomoč doseže 5700 evrov (gospodinjstva v energetski revščini), 4700 evrov (skromna gospodinjstva) ali 3500 evrov (druga gospodinjstva), odvisno od dohodka. Za vozila z baterijami, proizvedenimi v EU, se doda 1140 do 2000 evrov, odvisno od proizvajalca.

    Francija 2026

    Pogoji državne pomoči

    Energetska revščina
    5700 €
    Skromno gospodinjstvo
    4700 €
    Drugo gospodinjstvo
    3500 €
    Baterija iz EU
    +1140 do 2000 €
    Cena vozila
    do 47.000 €
    Masa vozila
    pod 2,4 t
    Okoljska ocena
    vsaj 60 od 80
    Lokalne subvencije
    1000 do 9000 €

    Subvencionirajo se le polno električna vozila. Okoljska ocena upošteva celoten proces izdelave, tudi prevoz, zato vozila iz oddaljenih tovarn težko dosežejo prag. Dacia Spring prve generacije, izdelana na Kitajskem, zato ne more dobiti subvencije, medtem ko je Renault 5 upravičen. Zaradi tega hitro postane jasno, zakaj bo Revoz med drugim izdeloval tudi nove Dacie.

    Poleg državnih subvencij imajo v Franciji tudi lokalne, ki znašajo od 1000 do 9000 evrov, odvisno od okrožja in prihodkov gospodinjstva.

    Socialni lizing do 200 evrov na mesec

    Gospodinjstva z nizkimi prihodki (referenčni davčni dohodek na delež do 16.880 evrov) lahko električni avto prek socialnega lizinga (leasing social) dobijo z mesečnim najemom do 200 evrov. Ponudnik mora vsaj četrtino svojih ponudb oblikovati tako, da mesečni obrok ne presega 140 evrov. Konkretno to pomeni, da si na primer Renault Twingo v okrožju z najvišjo lokalno subvencijo lahko privoščijo za ceno, primerljivo z mesečnim obrokom za rabljeno vozilo.

    Kupci morajo vozilo obdržati vsaj eno leto in v tem času prevoziti vsaj 6000 km, šele nato ga lahko prodajo.

    Električni avtomobil

    Italija: dohodkovni prag in razgradnja starega vozila

    V Italiji so se subvencij lotili podobno, a nekoliko drugače. Država je gospodinjstvom z nizkimi prihodki (ISEE do 30.000 evrov) namenila do 11.000 evrov subvencije, tistim s srednjimi dohodki (ISEE od 30.000 do 40.000 evrov) pa 9000 evrov. Mikropodjetjem je za nakup lahkih električnih gospodarskih vozil krila do 30 % nabavne cene, a največ 20.000 evrov.

    Italija 2025–2026

    Pogoji spodbude

    ISEE do 30.000 €
    do 11.000 €
    ISEE 30.000–40.000 €
    do 9000 €
    Mikropodjetja
    30 %, največ 20.000 €
    Cena vozila
    pod 35.000 € brez DDV
    Staro vozilo
    razgradnja, Euro 5 ali starejše
    Prebivališče
    funkcionalno urbano območje

    Novo električno vozilo je poleg tega prvih pet let oproščeno letne dajatve za posest vozila (bollo auto), nato pa v večini dežel plača 25 % običajnega zneska.

    Država je subvencijam namenila okoli 597 milijonov evrov, cilj pa je bil zamenjati okoli 39.000 vozil s fosilnim pogonom do sredine leta 2026. Sredstva so po nepotrjenih medijskih navedbah pošla v približno enem dnevu, ob domnevno skoraj 56.000 prejetih zahtevkih (uradnega vira za to številko ni, glej metodološko opombo). Tudi če je ocena le približna, kaže, da je bil cilj po povpraševanju precej presežen. Program je bil predviden do konca junija 2026, novih spodbud za osebna vozila za zdaj ni.

    Primer: Leapmotor T03, jesen 2025

    Z najvišjo subvencijo (11.000 evrov) in popustom proizvajalca (3000 evrov).

    Redna cena18.900 €brez spodbud
    Končna cena4900 €da, prav ste prebrali

    A pozor: ta cena je veljala le ob izpolnjevanju strogih pogojev (ISEE do 30.000 evrov, razgradnja starega vozila Euro 5 ali starejšega, prebivališče v funkcionalnem urbanem območju) in v ozkem časovnem oknu, ko so bila sredstva še na voljo. Takšna okna so se v preteklosti izčrpala v urah. Ta kombinacija subvencije danes ni več na voljo. Sredi leta 2026 je T03 v prosti prodaji, brez državnih spodbud, na voljo za okoli 15.900 do 18.900 evrov, odvisno od trenutnih popustov proizvajalca.

    Pri nas je bil že omenjeni Leapmotor kljub takratni subvenciji še vedno dvakrat dražji, a se je med malimi vozili in na splošno odlično prodajal.

    Primerjava

    Tri države, trije pristopi

    FrancijaDo 5700 € + dodatek za EU baterijo

    Pomoč po dohodkovnih razredih, cenovna meja 47.000 €, okoljska ocena in socialni lizing do 200 € na mesec. Shema velja.

    ItalijaDo 11.000 € ob razgradnji starega vozila

    Pomoč po kazalniku ISEE, cenovna meja 35.000 € brez DDV. Sredstva so pošla, novih spodbud za osebna vozila ni.

    SlovenijaSubvencij za EV ni

    Minister je večkrat zatrdil, da jih ne bo več. Model, vezan na dohodek, za zdaj ni na mizi.

    Električni avtomobil

    Kaj bi to pomenilo za Slovenijo

    Če bi podoben, na dohodek vezan model uvedli pri nas, bi gospodinjstvo z nizkimi prihodki za manjše električno vozilo namesto polne cene plačalo le del nje, preostanek pa bi kril državni proračun. Enako kot danes to počneta francoska in italijanska država. Namesto splošne subvencije, ki jo dobi vsak kupec ne glede na premoženjsko stanje, bi denar šel tja, kjer je razlika med »avto ali brez avta« največja. Z zahtevo po razgradnji starega vozila bi se hkrati pospešilo tudi pomlajevanje voznega parka. To bi bila konkretna alternativa temu, da subvencij preprosto ni, in odgovor na vprašanje, kam bi lahko šel denar, ki ga zdaj namenja praktično le nakupu novih vozil z višjimi cenami.

    Ostaja seveda tudi možnost, da se javna sredstva usmerijo drugam: v elektrifikacijo tovornega prometa na dolge proge ali kmetijske mehanizacije. Električnih tovornjakov in traktorjev je v Sloveniji za zdaj le za vzorec, v tujini pa so že vsakdanja stvar. Obe poti nista izključujoči. Vprašanje je predvsem, ali si Slovenija lahko privošči, da ne naredi nobene od njiju.

    Vezava subvencij na prihodke gospodinjstva vsekakor ni slaba zamisel. Če v Sloveniji res želimo pomladiti vozni park, je to ena od smeri, ki se ji velja resno posvetiti. Nakupna cena novega vozila v razponu nekaj tisoč evrov ter bistveno nižji stroški za gorivo in vzdrževanje bi verjetno prepričali tudi marsikaterega skeptika, obenem pa bi pomagali blažiti energetsko revščino.

    Kaj bi lahko prevzela SlovenijaPomoč, vezano na dohodek gospodinjstva, cenovno mejo za upravičena vozila, razgradnjo starega vozila kot pogoj in socialni lizing z nizkim mesečnim obrokom.
    Vprašanje za pristojno ministrstvoČe splošnih subvencij ni več, ali je na mizi vsaj model, ki bi po zgledu Francije in Italije pomoč usmeril tja, kjer je razlika največja?
    AO
    Zbral, uredil in zapisalAlan Orlič

    Alan Orlič je s pisanjem člankov začel leta 1997 za revijo Moj mikro, kjer je pokrival programsko in strojno opremo. Pisal je tudi za druge medije, kot so Delo, Joker ter Svet in ljudje. Nad e-mobilnostjo se je navdušil leta 2018, ko pa je leta 2020 prevzel svoj prvi e-avto, se je hitro odločil, da ni več poti nazaj. V tem času je napisal tudi vrsto preizkusov električnih vozil in člankov na temo e-mobilnosti.

    Metodološka opomba

    Podatki so bili preverjeni septembra 2026 in se nanašajo na stanje shem subvencij v Franciji, Italiji in Sloveniji v letu 2026. Uporabljeni so bili uradni viri (ministrstva, statistični uradi, javne agencije) ter specializirani mediji za elektromobilnost. Kjer uradnega vira ni bilo mogoče najti, je to izrecno označeno.

    Nekatere številke so zaokrožene ali navedene kot razponi, ker se subvencije razlikujejo glede na dohodek, regijo, kategorijo vozila in časovno obdobje. Zneski francoske pomoči in pogoji socialnega lizinga so povzeti po specializiranih virih, ki citirajo uradna pravila programa. Za dokončno potrditev veljajo objave na service-public.gouv.fr in ecologie.gouv.fr. Podatki o starosti voznega parka so povzeti po ACEA (2024) in SURS, zato so primerjave med državami približne.

    Podatek o številu prejetih vlog v Italiji (okoli 56.000) temelji na medijskih poročilih in ga uradni viri ne potrjujejo v celoti. Cene konkretnih modelov (npr. Leapmotor T03) so veljale ob določenih pogojih in v omejenem obdobju, zato jih ne gre posploševati. Za konkretne odločitve o nakupu je treba preveriti aktualne pogoje pri pristojnih institucijah.

    Viri

    1. ACEA: Vehicles on European roads 2026
    2. SURS: starost osebnih vozil v Sloveniji
    3. L’argus: dodatek za baterije 2026 in upravičeni modeli
    4. Taxpert: subvencija za električna vozila v Franciji 2026
    5. ICCT: francoski bonus écologique
    6. Francosko ministrstvo za ekološki prehod: socialni lizing
    7. Legipermis: socialni lizing 2026, pogoji in stroški
    8. EAFO: italijanska spodbuda v višini 600 milijonov evrov
    9. electrive: Italija uvaja bonus za električna vozila
    10. HDmotori: Leapmotor T03 s spodbudami
    11. Calcolo bollo auto: Leapmotor T03
    12. AutoScout24: dajatev bollo auto za električna vozila po deželah

    Razmišljate o električnem avtomobilu?

    Preberite še druge nasvete ali izračunajte, koliko bi prihranili.

  • Kaj premore hrvaška polnilna infrastruktura na avtocesti?

    Kaj premore hrvaška polnilna infrastruktura na avtocesti?

    Test na terenu · Macelj–Zagreb–Zadar · 31. 8. 2026

    Kaj premore hrvaška polnilna infrastruktura na avtocesti?

    Devet polnilnih lokacij na avtocestnih počivališčih od Maclja do Zadra. Kdor se odpravi na pot, naj s seboj vzame vsaj dve RFID-kartici, tri aplikacije in solidno mero potrpežljivosti.

    9preizkušenih lokacij na ~300 km
    2delujeta brezhibno
    5delujejo z omejitvami
    2ob obisku popolnoma mrtvi
    BZ
    Testiral in zapisalBoštjan Završnik

    Metodologija

    Preveril sem polnilnice na relaciji Macelj–Zagreb–Zadar, pri čemer sem upošteval izključno postaje na avtocestnih počivališčih, saj izvozi z avtoceste zaradi hrvaškega cestninskega sistema vzamejo dodaten čas. Na vsaki lokaciji sem preveril dostopnost (aplikacija ali kartica), dejansko polnilno moč, splošno delovanje opreme in čakalne dobe.

    Za začetek slaba novica

    Med Macljem in Zagrebom polnilnice na avtocesti sploh ne najdete, ker je preprosto ni.

    Pot postajo za postajo

    Od Stupnika do Jasenic

    Razdalja je od prejšnje postaje. deluje z omejitvami ne deluje

    1. +67 km

      Stupnik

      Deluje
      Upravljavec
      Petrol (Alpitronic)
      Nazivna moč
      2 × 200 kW
      Dejanska moč
      ni testirano

      Brez POS-terminala

      Dobrodošel začetek. Prvo počivališče s polnilnico je takoj za cestninsko postajo Lučko. Na Croduxovi črpalki je Petrol pred kratkim postavil dve novi Alpitronicovi polnilnici, vsako z dvema priključkoma po 200 kW. Polnjenje je steklo brez težav, tako s Petrolovo kartico kot z aplikacijo OneCharge. Plačilo z bančno kartico prek POS-terminala, ki bi pri takšni infrastrukturi moralo biti samoumevno, seveda ni bilo mogoče. Je pa bil na voljo koš za smeti in voda za čiščenje vetrobranskega stekla, tudi nekaj.

      Stupnik
    2. +10 km

      Desinec

      Deluje odlično
      Upravljavec
      Petrol
      Nazivna moč
      5 postaj, 160–300 kW
      Dejanska moč
      160–300 kW

      POS na voljo; velika gneča (McDonald’s)

      Mali polnilni park, kakršnega si želimo. Deset kilometrov naprej me je pričakal pravi mali polnilni park: pet postaj, osem priključkov, moči od 160 do 300 kW. Polnjenje je delovalo brezhibno, na voljo je bil tudi POS-terminal. Bravo, Petrol. Obremenjenost lokacije je velika, k temu gotovo pripomore tudi bližnji McDonald’s. S tem se dobra zgodba, žal, konča.

      Desinec
    3. +14 km

      Tifon Draganić

      Deluje omejeno
      Upravljavec
      MOL
      Nazivna moč
      50 kW, CHAdeMO
      Dejanska moč
      50 kW

      Aplikacija Plugee ne dela, kartica Gremo na elektriko po resetu deluje

      MOL-ove težave. Na Tifonu Draganić stoji MOL-ova 50-kW polnilnica s priključkom CHAdeMO. Aplikacija MOL Plugee ni delovala, prav tako ne nekaj kartic, ki sem jih preizkusil. Šele po resetiranju polnilnice in ponovnem poskusu je polnjenje steklo s kartico Gremo na elektriko.

      Tifon Draganić
      Tifon Draganić
    4. +25 km

      Vukova Gorica

      Delno deluje
      Upravljavec
      HEP/Elen
      Nazivna moč
      2 × 50 kW + 1 × 175 kW
      Dejanska moč
      ~37 kW

      175 kW okvarjena že pol leta; velika gneča, umazano okolje

      Nedopustna gneča. Tu stojijo dve 50-kW polnilnici in ena 175-kW, slednja nedelujoča že približno pol leta. Ker delujeta le počasnejši in še ti polnita z največ okoli 37 kW, se je čakalna vrsta zavlekla tudi do ure. Samo počivališče je bilo neurejeno in umazano, enako stanje sem opazil že mesec dni prej.

      Vukova Gorica
      Vukova Gorica
    5. +24 km

      Tifon Dobra

      Deluje omejeno
      Upravljavec
      MOL
      Nazivna moč
      50 kW
      Dejanska moč
      50 kW

      Enako kot Draganić: aplikacija ne dela, kartica deluje

      Enaka zgodba kot na Draganiću. Naletel sem na dva starejša Mariborčana, ki sta se že nekaj časa neuspešno trudila aktivirati polnilnico, kljub klicu na podporo. V aplikaciji sta bila oba priključka ves čas obarvana rdeče, zato ju ni bilo mogoče izbrati. S kartico Gremo na elektriko je polnjenje steklo. Gospodoma sem svetoval, naj si priskrbita še kakšno kartico: pri tako nezanesljivi infrastrukturi aplikacija sama preprosto ni dovolj.

    6. +40 km

      Brinje/Sokolac

      Deluje počasi
      Upravljavec
      Elen
      Nazivna moč
      50 kW, 3 priključki
      Dejanska moč
      39 kW

      Priključek tip 2 uničen

      Presenetljivo delujoča, a počasna. 50-kW polnilnica s tremi priključki (tip 2 je bil uničen). Polnjenje je, začuda, delovalo, tako z aplikacijo kot s kartico. Hitrost pa je bila »astronomska«: 39 kW.

      Brinje/Sokolac
      Brinje/Sokolac
      Brinje/Sokolac
    7. +42 km

      Janče, Petrolovo počivališče

      Delno
      Upravljavec
      Petrol / Tesla
      Nazivna moč
      2 × Alpitronic 300 kW + Elen 50 kW + Tesla SC, 4 mesta
      Dejanska moč
      30–60 kW (SC)

      Petrolovi še ne delujeta; Tesla SC preobremenjen, vrsta 8+ vozil

      Obljuba in Teslin presežek. Petrol je postavil dve Alpitronicovi polnilnici s po dvema priključkoma in skupno 300 kW, ki žal še ne delujeta. Poleg stoji stara, delujoča Elenova 50-kW polnilnica, največje presenečenje pa je bil na novo odprt Teslin Supercharger s štirimi mesti, odprt za vse znamke. Gneča je bila nepopisna, ob polni zasedenosti pa moč na priključek pade na 30–60 kW. Ker je v vrsti čakalo najmanj osem vozil, sem pot nadaljeval brez polnjenja.

    8. +42 km

      Zir

      Ne deluje
      Upravljavec
      HEP/Elen
      Nazivna moč
      2 × 175 kW + 1 × 50 kW
      Dejanska moč
      0 kW

      Obe 175 kW izklopljeni, 50 kW se ne aktivira

      Popoln razpad. Obe 175-kW polnilnici sta bili ugasnjeni, na 50-kW pa polnjenja ni bilo mogoče aktivirati ne s kartico ne z aplikacijo. Lokacija je bila ob obisku praktično stoodstotno nedelujoča, kar sta mi z jezo v glasu potrdila tudi dva tujca, ki sem ju tam srečal.

      Zir
      Zir
    9. +39 km

      Tifon Jasenice

      Ne deluje
      Upravljavec
      MOL
      Nazivna moč
      50 kW
      Dejanska moč
      0 kW

      Zaslon uničen, »samo še spomenik«

      Zadnja postaja na poti ni bila nič boljša: MOL-ova polnilnica ni delovala ne z aplikacijo ne s karticami, zaslon pa je bil uničen. V bistvu samo še spomenik.

      Tifon Jasenice
      Tifon Jasenice

    Ključne ugotovitve

    1Nezanesljivost upravljavcev

    MOL-ove postaje (Draganić, Dobra, Jasenice) so kritično odvisne od RFID-kartic; aplikacija Plugee je med testom na večini lokacij odpovedala. Imejte vsaj dve različni kartici, na primer Gremo na elektriko in Petrol.

    2Zastarelost opreme

    50-kW polnilnice so za sodobne avtomobile z baterijami nad 60 kWh prepočasne. Na Vukovi Gorici to pomeni polnjenje čez eno uro in dolge vrste.

    3Napačna razporeditev zmogljivosti

    Najmočnejše postaje stojijo prezgodaj (Desinec), v južnejšem delu (Zir, Jasenice) pa infrastruktura praktično ne obstaja ali je okvarjena.

    4Tesla Supercharger, dvorezen meč

    Odprtost za vse znamke je pohvalna, a ob gneči moč na priključek pade pod 60 kW, kar odpravi prednost hitrega polnjenja.

    Cenovna primerjava

    Cene za hitro (DC) polnjenje na avtocestnih lokacijah, stanje avgust 2026:

    OmrežjeDo 50 kWNad 50 kW (HPC)Opomba
    HEP Elen0,57 €/kWh0,78 €/kWhNa avtocesti dražje kot izven nje (0,45 €/kWh); cena je enotna skozi vse leto.
    MOL Plugee (Tifon)–0,66 €/kWh (registr.) / 0,76 €/kWh (neregistr.)Velja za priključke nad 25 kW; brezplačna registracija se hitro povrne.
    Petrol OneCharge0,50 €/kWh (registr.)0,73 €/kWh (registr.)Neregistrirani uporabniki plačajo nekoliko več.
    Tesla Supercharger (ne-Tesla)–pribl. 0,52–0,58 €/kWhMed cenejšimi možnostmi HPC na hrvaških avtocestah, ko ni gneče.

    Petrol Desinec, ki je skupaj s Stupnikom delovala brezhibno in s polno hitrostjo, je hkrati tudi eno cenejših omrežij (0,50–0,73 €/kWh). MOL-ove postaje, ki so bile najbolj nezanesljive, pa zaračunavajo najvišjo ceno na relaciji (0,66–0,76 €/kWh): plačaš največ tam, kjer je največ težav.

    Pri Vukovi Gorici in Brinju/Sokolcu, kjer sem polnil s 37–39 kW namesto nazivnih 50 kW, je cena enaka, a za enak čas dobiš manj energije, zato se postanek podaljša.

    Priporočila za potnike

    📱Pred odhodom

    Namestite vsaj tri aplikacije (ELEN, MOL Plugee, Petrol OneCharge) in si zagotovite dve fizični kartici.

    🔋Rezerva

    Nobeni lokaciji ne zaupajte stoodstotno: imejte vsaj 20 % rezerve baterije za obvoz na naslednje počivališče.

    📍Ciljajte na Desinec

    Edina lokacija z zanesljivim hitrim polnjenjem (160+ kW) in POS-terminalom.

    Zaključek in poziv upravljavcem

    Potovanje po hrvaški avtocesti z električnim avtomobilom in iskanje proste ter hkrati delujoče polnilnice je precej stresno opravilo, pri katerem je veliko odvisno od sreče in iznajdljivosti. Od devetih obiskanih lokacij sta bili le dve brezhibni, pet uporabnih le z omejitvami, dve pa popolnoma mrtvi. To ni dopustno.

    Če želimo, da je potovanje z električnim avtomobilom res brezskrbno, mora biti polnilna infrastruktura predvsem zanesljiva, delujoča in dovolj zmogljiva. Petrol Desinec dokazuje, da se da, a med dobrimi primeri je še preveč nedelujočih, zastarelih ali nezanesljivih polnilnic.

    MOL

    Nujno popravite aplikacijo ali namestite POS-terminale.

    HEP/Elen

    Popravite 175-kW postaje na Ziru in Vukovi Gorici, ki so okvarjene že pol leta.

    Petrol

    Pospešite zagon novih postaj pri Jančah.

    Do takrat pa srečno polnjenje in ne pozabite na kartice.

    Na poti po Sloveniji?

    Vse javne polnilnice z močjo in priključki na eni karti, osvežene vsak dan.

  • Ko sem zgrabila priložnost, sem prevozila 4000 km v enem mesecu

    Ko sem zgrabila priložnost, sem prevozila 4000 km v enem mesecu

    Nasveti · 31. 8. 2026

    Ko sem zgrabila priložnost, sem prevozila 4000 km v enem mesecu

    Električni avtomobil sem si želela že vsaj deset let. Od konca maja imam za sabo 8800 kilometrov in izgubila sem strah, da sem si s prehodom na mestni električni avto zmanjšala svobodo premikanja. Izkazalo se je, da moram spremeniti svojo predstavo o tem, kako je svoboda videti, in se spotoma naučiti še nekaj reči.

    • BYD Dolphin Surf Boost
    • 8800 km od konca maja
    • V2L
    8800 kmv treh mesecih
    4000 kmv prvem mesecu
    16 Adomači polnilec namesto 8 A
    60 %baterije v eni noči

    Pred šestimi leti sem si upala razmišljati o nakupu Kone Electric, spremljala sem razvoj baterij, dosegov in polnilnic, vendar se preprosto ni izšlo.

    Letos pa se je odprlo okno priložnosti.

    Prodala sem svoj bencinski avtomobil, zaprosila za subvencijo in nenadoma sem lahko iz avtosalona odpeljala svoj BYD Dolphin Surf Boost. Sreča je bila nepopisna.

    Svojo srečo sem nekaj časa celo skrivala. Malo me je bilo sram. Kako si lahko nekdo, kot sem jaz, privošči nov avto?

    Smeško z napisom »Prodan sem.« na armaturni plošči

    Zdaj si upam o tem pisati. Še danes me preplavi veselje, ko se spomnim velikega smeška na listu papirja, ki ga je prodajalec namestil na armaturno ploščo z napisom: »Prodan sem.«

    Priložnost za nakup sem zgrabila hitro. Res pa je, da sem bila nanjo pripravljena veliko dlje, kot se zdi. Več kot petnajst let vodim tehnološke konference, v svet tehnologije sta me uvajala Pečjaka, Andrej in Jasna, sodelujem pa tudi z DeMS. Z leti sem postala strokovnjakinja za elektromobilnost z ogromno teorije.

    V treh mesecih imam 8800 kilometrov prakse. In še vedno pokam od sreče in se učim.

    Prvi šok se je zgodil doma

    Ko sem pisala o prvih 4000 kilometrih, prevoženih v enem mesecu, je bil to še zapis začetnice. Kilovati, kilovatne ure, amperi, moč polnjenja. Vse to mi je hitro lezlo pod kožo.

    Prvi šok je prišel doma.

    Polnilec, ki je bil priložen avtomobilu, je polnil z minimalnim tokom 8 A. Z mojim načinom vožnje je to pomenilo, da sem čez noč napolnila približno 30 odstotkov baterije. To pa zame preprosto ni bilo dovolj. Moje daljše poti si večkrat na teden sledijo druga za drugo in nikakor nisem želela čez dan čakati ob avtomobilu, da se napolni.

    BYD Dolphin Surf Boost – fotografija 2

    Takrat sta spet vskočila Pečjaka. Andrej in Jasna sta mi priskrbela polnilec za 16 A. Nenadoma sem lahko v eni noči napolnila približno 60 odstotkov baterije.

    8 Apriloženi polnilec: približno 30 odstotkov baterije čez noč
    16 Anovi polnilec: približno 60 odstotkov baterije v eni noči

    Šestdeset odstotkov!

    Ne spomnim se, kdaj sem se nazadnje počutila tako polna energije kot takrat, ko sem prvič priklopila avto na nov kabel.

    Začutila sem, da imam spet svojo svobodo.

    Z Metronovim polnilcem nisem dobila samo večjega pretoka do avta. Jasna me je prej poklicala in vprašala, koliko metrov kabla potrebujem, da lahko polnim v Kopru.

    »Osem,« rečem.

    »Prav, deset metrov, da boš sigurna,« odgovori.

    Tudi to se mi je zdelo neverjetno razkošje. Začela sem dobivati občutek, da lahko svoje novo električno življenje uredim tako, da bo delovalo zame.

    Končno sem razumela, da problem ni avtomobil.

    Problem je bila moja predstava o tem, kako je videti svoboda.

    Avto ima svoj doseg, jaz svoj prag mirnosti

    Pred nakupom me ni bilo strah, da sem izbrala napačen avtomobil. BYD Dolphin Surf Boost se mi je zdel kakovosten, izbrala pa sem različico z večjo baterijo, ker se veliko vozim predvsem po Sloveniji, Hrvaški in Furlaniji-Julijski krajini.

    Bolj kot avtomobil me je begalo, kako se bom navadila nanj.

    Navajena sem bila svobode, ki je skoraj ne opaziš. Sedeš v avto, natočiš gorivo in greš. Kilometre nabiram hitro, tak življenjski slog imava s sinom, saj zaradi njegovega vseživljenjskega stanja sodelujeva s strokovnjaki, ki delujejo na različnih koncih Slovenije. Tudi moje delo zahteva daljše vožnje.

    Pri električnem avtomobilu pa so se nenadoma pojavili kabli, polnilnice, aplikacije, moč polnjenja in vprašanje, ali bo vse skupaj delovalo, ko bom to potrebovala.

    Najbolj mi je pomagala preprosta primerjava z vodo. Elektrika je podobna vodi, moč polnjenja pa pretoku skozi cev. Lahko imaš na drugi strani ogromno polnilnico z močjo 200 ali 400 kW, vendar če avto lahko sprejme manj, tvoja cev ne bo čudežno postala večja.

    In potem sem končno razumela nekaj zelo osvobajajočega: meni sploh ni treba iskati najmočnejše polnilnice. Ne potrebujem 400 kW. Potrebujem dovolj energije, da mirno nadaljujem pot.

    To sem se zelo hitro naučila na poti Koper–Novo mesto po komaj 48 urah življenja z električnim avtomobilom. Nisem vedela, kako pomembno je, da svoj mestni avto pred daljšo potjo doma napolnim do 100 odstotkov. Do Novega mesta sem porabila skoraj 70 odstotkov baterije.

    Začetniško nespretnost sem pomirila na Petrolovi polnilnici. Bila je dražja, ampak tisti trenutek se nisem ukvarjala s ceno. Kupila sem si mir v glavi in prihranila za vlečno službo.

    BYD Dolphin Surf Boost – fotografija 3

    Nov kabel je prinesel sprostitev in začela sem raziskovati polnilnice. Odkrivala sem Lidl, Tesla Supercharger in druge.

    Tesla je bila zame posebej prijetna izkušnja: priklopim, prislonim kartico, dodam toliko energije, kot je potrebujem, in grem. Brez velike znanosti. Pri Lidlu pa vse steče, ko si v njihovi aplikaciji enkrat urediš možnost polnjenja.

    Najbolj ponosna sem na pot Novo mesto–Tolmin–Koper. V Tolminu sem za nekaj minut priklopila avto na priložnostno postavljeno šuko vtičnico in dodala tri odstotke baterije.

    Ne zato, ker brez tega ne bi prišla domov. Ampak zato, ker sem se s tremi odstotki več bolje počutila.

    Avto ima svoj doseg. Jaz imam svoj prag mirnosti.

    Svoboda je bila drugačna, ne manjša

    Navajena sem bila, da se lahko zjutraj odločim za Lošinj in grem na Lošinj. Nisem razmišljala, kje bom čez nekaj ur natočila gorivo in ali bo črpalka delala.

    Pri električnem avtomobilu se je v glavi pojavil nov korak: kje bom polnila?

    In z njim tudi neprijeten občutek. Kaj, če na poti ne najdem polnilnice? Kaj, če je zasedena? Če ne deluje?

    Zato sem že pred daljšimi potmi začela raziskovati. Kalkulirala sem pot do Vodic, iskala, kje bi polnila, in si celo predstavljala, kje bi naredila postanek pri polnilnici in si privoščila dobro kosilo.

    Za Dolomite sem začela podobno raziskovati poti.

    Potem pa sem odnehala.

    Letos se je namreč zgodilo nekaj drugega. Na Lošinj in v Vodice nisem šla. Ostala sem doma.

    In prav ta čas je prinesel nepričakovano veliko veselja z električnim avtomobilom.

    Začela sem spoznavati svoje potrebe po Sloveniji. Najprej Koper–Novo mesto. Ljubljana večkrat na teden. Sledila je Kranjska Gora in mnoge druge poti.

    BYD Dolphin Surf Boost – fotografija 4

    Vsakič malo več izkušenj in manj računanja.

    Tudi aplikacije na telefonu, ki sem jih pred nakupom avtomobila preizkušala in spremljala, so po nakupu postale skoraj neuporabne.

    Na domačem terenu ima avto svojo strategijo. Tesla Supercharger. Lidl. Ali pa prijatelji.

    Ugotovila sem, da ne potrebujem več deset aplikacij in popolnega načrta za vsako pot. Imam lokacije, kjer se ustavim, vem, koliko energije potrebujem in koliko rezerve mi daje mir.

    Zelo hitro sem udomačila novo tehnologijo.

    Na prvih poteh sem veliko preračunavala, preizkušala nadzorno ploščo, izklapljala funkcije, ki jih ne maram, in bentila, ker se nekatere avtomatično vklopijo z vsakim zagonom motorja, ker tako narekuje zakonodaja EU. Zdaj se zalotim, da o večini sploh ne razmišljam več.

    Električni avtomobil mi ni vzel svobode. Hitro me je učil, da je svoboda lahko organizirana drugače.

    Avto ni več samo avto

    Kmalu po nakupu sem začela preizkušati še eno funkcijo avtomobila, zaradi katere se mi je nakup prav tega avtomobila zdel še bolj nobel: funkcijo V2L.

    Ko sem pred leti videla Pečjaka, kako sta na avto priključila avtomat za kavo, sem si takoj predstavljala vse mogoče stvari, za katere bi lahko tak adapter uporabljala jaz.

    Na Soča Trailu sem z V2L-adapterjem iz avtomobila napolnila SUP, nekaj blazin za spanje in telefone. Zjutraj sem iz njegove baterije pogrela mleko za sinov zajtrk in sebi spenila mleko za kavo.

    BYD Dolphin Surf Boost – fotografija 5

    Na morju s sinom vsak dan napihujeva njegov čoln. Avto, adapter, električna tlačilka in v nekaj minutah je čoln pripravljen za plovbo.

    Takšne stvari me osrečujejo. Celo bolj kot šopek rož.

    Ko sem izvedela, koliko različnih naprav lahko napajam iz avtomobila, se mi je odprl še en svet. Baterija ni več samo nekaj, kar avtomobilu omogoča vožnjo. Postala je vir energije, ki jo lahko uporabim tudi za napajanje svojega doma.

    A bolj kot karkoli me navdušuje, kako spočita pridem z daljših poti. Električni avto je tih, vožnja je drugačna in po dveh urah vožnje izstopim bistveno manj utrujena. Udobje vožnje opazijo tudi sopotniki. Moj sin pa zelo rad pozdravlja avto, saj mu ta vedno tudi odgovori.

    Od avtomobila do lastne energije

    Že razmišljam o naslednjem koraku.

    Pri Metronu sem videla nadstrešek za avto s sončnimi paneli. Fotografirala sem ga in si takoj rekla: »To bi pa imela.«

    BYD Dolphin Surf Boost – fotografija 6

    Zamisel, da bi nadstrešek prišel kot komplet lego kock, me zelo privlači. V Kopru bi dobila pokrito parkirišče, senco in zaščito pred točo, hkrati pa bi proizvajala elektriko za avto in morda še kaj.

    Običajen nadstrešek je strošek. Takšen pa bi lahko bil tudi investicija.

    Nisem elektrotehnik. Elektrike sem se najprej bala. Zaradi izumitelja in vizionarja Tesle in družine Pečjak jo občudujem. Najti dobrega električarja pa je supermoč.

    Ko sem kupovala avto, sem mislila, da kupujem predvsem novo prevozno sredstvo. Danes se mi zdi, da sem kupila vstopnico v svet, ki ga šele odkrivamo.

    En gram prakse

    Morda je prav to največja sprememba, ki mi jo je prinesel električni avtomobil. Ne samo, da sem se naučila polniti avto. Naučila sem se drugače razmišljati o poti. Prej sem razmišljala: koliko kilometrov imam še do cilja? Danes se vprašam: koliko energije potrebujem, kje se bom ustavila in kaj lahko naredim medtem?

    To se mi zdi zanimivo tudi širše.

    Ljudje smo zelo navajeni sveta, ki ga poznamo. Ko nekaj uporabljamo dolgo časa, ne razmišljamo več o tem, kako deluje. Samoumevno je.

    Tiskana knjiga je nekoč spremenila način, kako ljudje dostopamo do znanja. Telefon je spremenil komunikacijo. Internet je spremenil skoraj vse. Navigacija je spremenila način potovanja. Danes vse to uporabljamo, ne da bi o tem posebej razmišljali.

    Električni avtomobil pa ni samo nova tehnologija v avtomobilu. Spreminja naše navade.

    Spremembe skoraj nisem opazila. Za kratek čas sem jo občutila kot omejitev. Potem kot domačo nalogo. Novo znanje sem dobila z izkušnjami. Zdaj lahko trdim, da je učenje novega avta precej lažje kot nastavljanje novega tiskalnika.

    In prav zato se mi zdi pomembno, da o novih tehnologijah govorimo tudi skozi izkušnjo uporabnikov. Ne samo skozi kilovate, cene, dosege in tehnične podatke, ampak tudi skozi tisto, kar se zgodi človeku, ki se mora nečesa novega šele navaditi.

    Začela sem z enim električnim avtomobilom. Zdaj že razmišljam o nadstrešku, sončnih panelih in bateriji.

    Zato ne bom postala energetska strokovnjakinja. Samo radovedna sem, kaj vse lahko naredim s tem, kar sem nekoč videla samo kot avto.

    Imela sem veliko teorije. Zdaj imam nekaj kWh prakse in navdušena sem.

    Uporaba V2L v praksi:

    Postanite član DeMS

  • Kje je najbližja polnilnica? DeMS predstavlja nov zemljevid javnih polnilnih mest za EV v Sloveniji

    Kje je najbližja polnilnica? DeMS predstavlja nov zemljevid javnih polnilnih mest za EV v Sloveniji

    Novo orodje DeMS · 28. 8. 2026

    Kje je najbližja polnilnica?

    DeMS predstavlja nov zemljevid javnih polnilnih mest za električna vozila v Sloveniji. Brezplačno, brez registracije in za vse, ne le za člane.

    4.600+javnih polnilnih mest
    1.500+lokacij po vsej Sloveniji
    vsak danosveženi podatki iz uradnega registra
    0 €brez registracije, za vse voznike

    »Kje se lahko napolnim?« je prvo vprašanje vsakega voznika električnega vozila in vsakogar, ki o nakupu šele razmišlja. Odgovor je bil doslej razpršen po registrih, aplikacijah posameznih ponudnikov in poluradnih seznamih.

    Zato smo v DeMS pripravili interaktiven zemljevid vseh javno dostopnih polnilnih mest v Sloveniji. Odprite ga, poiščite svoj kraj in poglejte, kaj ponuja. V nadaljevanju razložimo, od kod so podatki, kaj pomenijo in kje so njihove meje.

    Kaj zemljevid prikazuje

    Zemljevid temelji na uradnem registru polnilne infrastrukture (NAP / Prometej), dopolnjenem z mejami statističnih regij (GURS) in javno objavljenimi shemami sofinanciranja. Ob objavi je prikazoval nekaj več kot 4.600 polnilnih mest na skoraj 1.500 lokacijah. Ker se register sproti dopolnjuje, je točno število vedno na zemljevidu, ki se zdaj osveži vsak dan.

    Polnilno mesto ni isto kot priključek

    Polnilno mesto je prostor, kjer se lahko hkrati polni natanko eno vozilo, ne glede na to, koliko vtičnic je nanj speljanih. Ta razlika marsikoga preseneti šele, ko na lokaciji z »osmimi priključki« najde le tri prosta mesta.

    Iskreno o omejitvah

    Register prikazuje prijavljeno stanje. Dejanskega delovanja posameznih polnilnic nismo neodvisno preverjali in ne moremo jamčiti za popolnost ali ažurnost podatkov upravljavcev. Če naletite na polnilnico, ki ne deluje ali je bila odstranjena, nam pišite na info@dems.si. Kako polnilnice delujejo v praksi, smo preverili v terenskih ocenah.

    Namesto desetih aplikacij

    Kaj zemljevid omogoča

    Najbližja polnilnica

    Iskanje po kraju, lokaciji ali upravljavcu. Gumb »Pokaži najbližje glede na mojo lokacijo« uporabi geolokacijo telefona ali računalnika.

    Priključek in moč

    Filtri za tip 2, CCS, CHAdeMO in domačo vtičnico ter za moč polnjenja. Ključno na daljših poteh, ko potrebujete hitro polnjenje.

    Vsi upravljavci

    Vključeni so vsi upravljavci iz uradnega registra, ne glede na velikost ali tržni delež. Seznam lahko kadarkoli filtrirate.

    Datum vpisa in financiranje

    Ali je polnilnica nastala brez javnih sredstev ali s pomočjo javno objavljene sheme sofinanciranja. Za preglednost porabe, ne za oceno sheme.

    Izvoz v CSV

    Prikazane, filtrirane podatke lahko izvozite za lastno analizo ali projekt.

    Širši pogled: kje je Slovenija dobro pokrita in kje ne

    Zemljevid ne pokaže le, kje so polnilnice danes, ampak tudi, kje jih morda manjka. Občine lahko obarvate po treh kazalnikih:

    Gostota poselitveKje živi največ ljudi.
    Polnilna mesta na prebivalcaNekatere na videz male občine imajo presenetljivo dobro pokritost, marsikatero večje mesto pa zaostaja.
    Delež stanovanj v hišahGroba ocena, kje je domače polnjenje bolj ali manj samoumevno.

    Ta plast ni namenjena le radovednim voznikom, temveč predvsem odločevalcem, občinam in raziskovalcem. Namen ni presojati, ali je bila poraba javnih sredstev na posamezni lokaciji upravičena, temveč pokazati, kje javna infrastruktura je in kje je morda še ni.

    Zakaj je zemljevid nastal in kdo stoji za njim

    Zemljevid je prostovoljni projekt DeMS – Društva e-Mobilnost Slovenija in ni bil financiran z javnimi sredstvi. Dostopen je vsem, ne glede na članstvo, saj menimo, da mora biti osnovna informacija o javni infrastrukturi na voljo vsem voznikom.

    DeMS je tudi zagovorniško združenje voznikov in bodočih voznikov električnih vozil: spremljamo subvencije, pravila polnjenja in razvoj infrastrukture ter o tem obveščamo javnost in pristojne institucije. To delo financiramo s članarino, ki vam prinaša:

    • dostop do interne skupnosti, kjer si člani izmenjujejo izkušnje o vozilih in polnjenju,
    • strokovne ekskurzije in mednarodne dogodke (društvo je del mreže GEVA),
    • popuste pri partnerjih (polnilne postaje, testi baterij, servis),
    • terenske ocene infrastrukture in primerjalne teste vozil, neodvisne od proizvajalcev in prodajalcev.

    Zemljevid ostaja brezplačen ne glede na to, ali se društvu pridružite; članarina omogoča, da tovrstne projekte lahko nadaljujemo in širimo.

    IZ
    Zbral, uredil in zapisalIgnac Završnik

    Predsednik DeMS – Društva e-Mobilnost Slovenija. V e-mobilnosti dejaven od leta 2003, deluje tudi kot neodvisni ocenjevalec polnilne infrastrukture. Za predstavitev na EVS37 v Seulu (2024) je prejel nagrado za najboljšo ustno predstavitev; predaval je tudi na EVS38 v Göteborgu (2025).

    Poiščite polnilnico zdaj

    Če opazite napako v podatkih, nam jo sporočite. S skupnimi močmi ohranjamo podatke uporabne za vse.

  • EV, da ali ne, 8 let kasneje

    EV, da ali ne, 8 let kasneje

    Nasvet · iz prve roke · 26. 8. 2026

    EV, da ali ne, 8 let kasneje

    Leta 2018 sem se prvič spraševal o smiselnosti nakupa električnega vozila. Izbira je bila majhna, polnilnic malo, cena visoka za razmeroma kratek doseg. Danes je slika povsem drugačna.

    AO
    PišeAlan Orlič

    Dve leti po mojih prvih razmislekih je bil v Sloveniji prvi razcvet električnih vozil, ko je Volkswagen ponudil omejeno serijo električnih e-Upov in Golfov po sprejemljivi ceni. Približno hkrati so v Slovenijo začele prihajati prve Tesle Model 3. Elektrifikacija se je takrat začela bolj zares, in če ne bi vmes ves svet ustavil covid, bi bila to danes morda drugačna zgodba. Pustimo to ob strani in raje poglejmo razloge.

    Moja pot v električno mobilnost

    1. prej
      Dizel za 40 km do službe

      Služba sredi podeželja, najbližji javni prevoz 4 km stran. Avto na slovenskem podeželju je nuja, ne luksuz.

    2. nato
      Sončna elektrarna in prvi test

      Znanec, ki je vsak dan prevozil okoli 150 km, me je navdušil nad sončno elektrarno in svojim e-vozilom. Leto pozneje smo dobili elektrarno na streho in prvi test: Mitsubishi i-MiEV.

    3. 2020
      Volkswagen e-Up!

      32 kWh uporabne kapacitete, ugodnejša cena, razmišljanja praktično ni bilo. Dobavo je covid zavlekel za pol leta, a od takrat ni bilo več poti nazaj.

    4. 2024
      Električen tudi drugi avto

      Pred dvema letoma je elektrifikacija dohitela še dizel za daljše poti.

    Mitsubishi i-MiEV je eden od pionirjev elektrifikacije, z baterijo 16 kWh in dosegom do 120 km poleti. Služba in nazaj je znesla okoli 80 km, torej bi šlo tudi pozimi, le finance takrat še niso šle skozi.

    Volkswagen e-Up!
    Volkswagen e-Up!

    e-Up! je pri normalni vožnji omogočal okoli 200 do 250 km dosega, kar je pomenilo od doma do Ljubljane in nazaj brez strahu, tudi pozimi (190 km). Takrat so bile javne polnilnice še zastonj, a se nanje nisem želel zanašati, saj polnjenje ni bilo ravno hitro.

    Z domačim polnjenjem sem pokril več kot 90 % vseh kilometrov.Druge vožnje, do sorodnikov, na počitnice ali daljše izlete, je pokril dizel, dokler ga pred dvema letoma ni dohitela elektrifikacija.

    Kdo je primeren kandidat za električno vozilo?

    Gremo počasi. Verjamem, da ima marsikdo še vedno velik strah pred električnimi vozili, in nesporno dejstvo je, da še niso za vsakogar.

    Še neBloki brez polnjenja

    Če živite v blokovskem naselju in nimate dostopnega polnjenja, elektrifikacija nima velikega smisla. Se da in je lahko celo ceneje, a je daleč od udobja obstoječe naftne infrastrukture. Pišem iz izkušenj: najbližja polnilnica 500 m stran, druga dober kilometer, pri obeh visoka cena in še doplačilo nad 180 minut.

    Še bo časOmejen proračun

    Tisti, ki si nakupa novega ali boljšega rabljenega vozila ne morejo privoščiti ali ga ne želijo zaradi drugih obveznosti. Brez panike, še bo čas.

    IdealnoHiša, domače polnjenje, avto na osebo

    Velika skupina, ki živi v lastni hiši, lahko polni doma, ima sredstva in eno vozilo na odraslo osebo.

    Alan Orlič, EV, da ali ne
    Alan Orlič, EV, da ali ne

    Večina slovenskega podeželja je takšna, da si odvisen od lastnega prevoza. Tako sem začel tudi sam: najprej je bila pomembna cena (kaj si lahko privoščim), nato doseg, na koncu vse drugo. Takrat izbire praktično ni bilo, danes je krepko večja:

    Leapmotor T03 okvirno 18.500–19.000 €Renault TwingoBYD Dolphin SurfHyundai InsterKia EV2

    Vsa ta vozila so že v osnovi bolje opremljena kot klasična, vožnja je enostavnejša in registrirana so za vsaj štiri osebe. Kar je najpomembneje: pri dnevnih poteh do 100 km niti ne potrebujete polnilne postaje, saj lahko polnite na navadni 230-voltni vtičnici. Tako polnjenje je počasno, a za to razdaljo povsem dovolj: avto priklopite zvečer in zjutraj je poln.

    Kaj morate vedeti o dosegu in polnjenju

    do 100 km na danzadošča domača vtičnica
    do 200 km na danpriporočljiva polnilna postaja, do šestkrat hitrejša od prenosnega polnilnika; izbirajte baterije s 40 kWh ali več
    daljše potihitre polnilnice in malo načrtovanja
    Alan Orlič, EV, da ali ne
    Alan Orlič, EV, da ali ne

    Če vas razlike v dosegu presenetijo, je razlaga preprosta: električni motor 90 % energije pretvori v premikanje, klasični bencinski največ tretjino.

    Moje vodilo za kapaciteto baterije je preprosto: pokriti mora večino voženj v zimskem času in pri tem mora ostati še malo rezerve. Priznam, ne da se mi načrtovati in razmišljati, katere kartice vse potrebujem. Trenutni avto z baterijo nad 60 kWh mi omogoča, da pri avtocestni hitrosti (tempomat nastavim na 120 km/h) prevozim 280 km brez vmesnega polnjenja, tudi pozimi. Pri manjših vozilih bo ta meja seveda nižja.

    Kaj pa slabosti? Iskreno o izzivih

    do −30 %dosega pozimi pri nizkih temperaturah
    do +25 %porabe pri 130 km/h v primerjavi s 100 km/h
    cenanovi EV so še vedno dragi; pri rabljenih pazite na stanje baterije
    polnilnicejavna infrastruktura se izboljšuje, a še ni povsem zanesljiva

    In seveda: če nimate možnosti polnjenja doma ali v bližini, je električni avto lahko bolj nadloga kot olajšava. A ob pravih pričakovanjih, dobrih informacijah in realni oceni lastnih potreb so to obvladljive ovire. Zame in za mnoge člane DeMS so prednosti daleč odtehtale slabosti.

    Sklep: je elektromobilnost prihodnost?

    Je nekaj novega?Ne več.
    Zahteva prilagoditve?Da.
    Je vožnja zato slabša?Ne.

    Oglejte si zapise na naši strani, kjer člani križarijo po vsej Evropi in v enem dnevu kljub več postankom naredijo morda kakšen kilometer manj kot s klasičnim vozilom. Se da. Začne se lahko v majhnih korakih, le začeti je treba. In potem praviloma ni več poti nazaj.

    AO
    Zbral, uredil in zapisalAlan Orlič

    S pisanjem člankov je začel leta 1997 za revijo Moj mikro, pisal je tudi za Delo, Joker ter Svet in ljudje. Nad e-mobilnostjo se je navdušil leta 2018, ko je leta 2020 prevzel svoj prvi e-avto, pa se je hitro odločil, da ni več poti nazaj.

    Razmišljate o električnem avtu?

    Izračunajte, koliko bi prihranili, in preberite osnove, preden se odločite.

  • Koliko stane menjava baterije po desetih letih? Verjetno nič.

    Koliko stane menjava baterije po desetih letih? Verjetno nič.

    Nasvet · baterije · 24. 8. 2026

    Koliko stane menjava baterije po desetih letih? Verjetno nič.

    Baterija bo najverjetneje še vedno tam, originalna ali popravljena, z nekaj manj uporabne kapacitete. Popolna odpoved je redka.

    2,3 %povprečna degradacija na leto (Geotab, 22.700 vozil)
    81,6 %kapacitete po osmih letih v povprečju
    < 1 %odpovedi zaradi okvare pri novejših letnikih
    8 letali 160.000 km, pogosta garancija baterije

    Kratki odgovor

    Baterija bo najverjetneje še vedno tam. Če do popolne odpovedi vendarle pride, računajte od nekaj sto evrov za popravilo do 30.000 € za nov paket, odvisno od avta.

    Baterije praviloma ne umrejo čez noč. Postarajo se.

    Geotab je pogledal 22.700 vozil. Povprečna degradacija: 2,3 % na leto. Po osmih letih baterija obdrži 81,6 % kapacitete [1].

    Ne množite 2,3 z deset. Degradacija ni preprosta linearna enačba: 23 % izgube po desetih letih je zgolj linearna ekstrapolacija povprečja, ne napoved za konkretno baterijo. Štejejo tudi kilometri, ne samo leta. Deset let star avto z 80.000 km ni enako obremenjen kot deset let star avto s 300.000 km. Vplivajo tudi način polnjenja, temperatura in kemija celic.

    Zakaj sploh skrbimo

    Velik del strahu je ustvaril Nissan Leaf, prvi množični EV, brez hlajenja baterije. V vročem podnebju je izgubljal tudi 4 % na leto, v prvih dveh letih pa je ena serija zaradi napake v programski opremi izgubila skoraj 10 % [2, 3, 4]. Ta avto je ustvaril mit, ki še danes kroži po forumih. Sodobni EV-ji z aktivnim hlajenjem so druga zgodba: pri Teslinih modelih se po 320.000 km degradacija v nekaterih podatkih giblje okoli 12–15 % [5].

    Kaj pravijo naši lastniki

    Sedem primerov iz naše skupnosti. Majhen, nereprezentativen vzorec, a vsak primer je preverljiv.

    Nissan Leafletnik 2011 · 200.000+ km
    66 %

    66 % kapacitete, doseg pod 100 km. Lastnik ga je nadgradil pri madžarskem Nissanu za 7.500 € [6].

    Nissan Leaf1 leto · 42.000 km
    brez opazne izgube

    Lastnik ne opazi izgube.

    Nissan Leaf4 leta
    ~96,5–97 %

    Lastnik poroča o 3–3,5 % izgube.

    Citroën C-Zero100.000 km
    85 %

    Drži 85 % kapacitete.

    Tesla Model S9+ let · 270.000 km
    90,8 %

    Drži 90,8 % kapacitete [7].

    Tesla Model Y4 leta
    94 %

    Okoli 94 % kapacitete.

    Tesla Model 374.000 km
    pregled brez napak

    Pri preventivnem pregledu (122 €) brez ene same napake [8].

    Primer ocene baterije Tesle Model 3
    Primer ocene baterije Tesle Model 3
    Škoda Citigo, letnik 2020, 113.000 km (odziv bralcev)
    Škoda Citigo, letnik 2020, 113.000 km (odziv bralcev)
    Vzorec je jasen.Sodobnejši EV-ji z boljšim hlajenjem se starajo počasneje kot zgodnji Leaf, degradacija pa je skoraj vedno postopna, ne nenadna.

    »Ampak kje je konec?«

    Pošteno vprašanje. Nekdo s 300.000 km na EV pogosto pričakuje še 300.000 zraven, ali kar milijon skupaj. To ni pravično merilo: pri dizlu s 300.000 km tudi nihče ne pričakuje še 700.000 brez posega v motor. Vsak avto ima svojo delovno dobo.

    Pri bateriji je zmanjševanje kapacitete praviloma postopno in merljivo, posamezna okvara pa je lahko tudi nenadna. Tesla Model S z 270.000 km in 90,8 % kapacitete je dober primer, da visoka kilometrina sama po sebi še ne pomeni konca uporabne dobe baterije.

    SoH ni celotna zgodba

    Predstavitev v Flachauu leta 2026
    Predstavitev v Flachauu leta 2026

    EV Clinic je odprl taksi Model S s SoH 30 %. Baterija je bila v redu: celice uravnotežene, brez puščanja. SoH ni isto kot celotno zdravstveno stanje baterijskega paketa [9]. Deluje tudi v drugo smer: Hyundai Ioniq je pri realni vožnji od polne do prazne kazal 80 % kapacitete, sistem vozila pa je trdil, da je pri 95 %. Zaslon ne pove vsega, ne navzdol ne navzgor [9].

    Zasnova paketa določa, ali ga je sploh mogoče popraviti. Model S/X ima module, kar olajša popravilo. Model Y RWD ima strukturno lepljen paket, kjer lahko okvara ene celice pomeni menjavo vsega.

    Pri nakupu rabljenega EV

    Zahtevajte polno diagnostiko, ne samo številke na zaslonu. Pri Teslah preverite, ali je paket originalen ali remanufakturiran; slednji je lahko slabši. Člani DeMS imajo 10 % popusta pri testu baterije Aviloo.

    En nasvet za lastnike baterij LFP

    Novejši, cenejši modeli (Tesla Model 3/Y RWD) imajo celice LFP, ne klasičnih NMC/NCA. Kemija LFP praviloma omogoča več ciklov kot številne NMC/NCA.

    Pri baterijah LFP je 100 % posebna zgodba: pri nekaterih vozilih proizvajalec priporoča redno polnjenje do 100 %, predvsem zato, da sistem upravljanja baterije (BMS) lažje kalibrira prikaz napolnjenosti. To ni isto kot priporočilo, da mora baterija ves čas stati na 100 %. Brez tega lahko avto sčasoma kaže napačen doseg, čeprav je baterija v redu [10].

    Verjetno ne boste menjali baterije

    Degradacija Tesle Model Y, letnik 2022, 142.682 km
    Degradacija Tesle Model Y, letnik 2022, 142.682 km

    DOE, EPA in Recurrent so pogledali na tisoče vozil. Odpovedi zaradi okvare: pod 1 % pri novejših letnikih, pod 0,3 % pri vozilih iz leta 2022 naprej [11, 12, 13]. To ni napoved za vaše vozilo, je pa jasen signal: degradacija je pogosta, odpoved je redka. To sta dve različni stvari.

    Degradacijamanj kapacitete, manj dosega

    Normalno staranje.

    Okvaralahko pomeni velik račun

    Redek dogodek.

    Pri številnih proizvajalcih je garancija pogonske baterije osem let oziroma 160.000 km, pogosto z zagotovilom najmanj 70 % prvotne kapacitete; pogoji se med proizvajalci razlikujejo [18]. To je spodnja meja, ne napoved: realna kapaciteta je, kot kažejo zgornji primeri, praviloma precej višja. Za kupca rabljenega EV pa je avto s še aktivno garancijo zaščiten pred redkim scenarijem popolne odpovedi, kar se pozna tudi na ceni.

    Če pride do okvare

    DeMS na obisku v Zagrebu, sedež EV Clinic
    DeMS na obisku v Zagrebu, sedež EV Clinic
    Diagnostika100–250 €pred nakupom rabljenega ali ob koncu garancije
    Popravilo modulanekaj sto do nekaj tisoč €pri lokalni napaki
    Obnovljen paket5.000–16.000 €pri večji poškodbi
    Nov paket (OEM)8.000–30.000 €+ko popravilo ni smiselno

    Pred menjavo celotnega paketa vedno vprašajte, ali je mogoče popraviti samo modul. Pri specializiranih servisih (kot EV Clinic) so cene lahko pol nižje kot pri pooblaščenem trgovcu [14, 15, 16, 17].

    Ekonomika, ne panika

    Naključno izbrana ponudba baterij za Nissan Leaf
    Naključno izbrana ponudba baterij za Nissan Leaf

    Deset let star EV je vreden 12.000 €, nova baterija stane 15.000 €. Menjava ekonomsko ne pride v poštev, zato obstajajo popravilo, obnova in rabljen paket. Pri novejšem in dražjem avtu je slika drugačna, ker je vozilo vredno več od baterije. Pravilo je preprosto: čim starejši je avto, tem bolj se splača iskati poceni pot, ne kataloške cene.

    Tudi baterija pri 70–80 % kapacitete ni »mrtva«: pomeni predvsem manjši doseg in je za nekatere uporabnike lahko manj uporabna. Za drugo življenje, na primer kot domači hranilnik energije, pa je ravno pravšnja, saj tam visoka gostota in hitro polnjenje nista več pomembna. V Sloveniji je trg druge življenjske dobe avtomobilskih baterij še zelo majhen; ponudba bo verjetno prišla z zamikom.

    Baterija ni motorno olje.Je drag, a dolgoročen del avta, ki se stara postopoma. Pri desetletnem EV je precej bolj verjeten manjši doseg kot menjava celotnega paketa. Deset let je starost avtomobila, ne rok trajanja baterije.
    IZ
    Zbral, uredil in zapisalIgnac Završnik

    Predsednik DeMS – Društva e-Mobilnost Slovenija. V e-mobilnosti dejaven od leta 2003, deluje tudi kot neodvisni ocenjevalec polnilne infrastrukture. Za predstavitev na EVS37 v Seulu (2024) je prejel nagrado za najboljšo ustno predstavitev; predaval je tudi na EVS38 v Göteborgu (2025).

    Viri (18)
    1. Geotab: EV Battery Health, 22,700 Vehicle Data Analysis
    2. InsideEVs: Everyone Is Afraid Of EV Battery Degradation
    3. The Electric Viking: How the Nissan Leaf Shaped Fears
    4. PushEVs: Nissan Leaf battery degradation data
    5. WeCovr: Tesla Battery Deterioration Real Life Examples in 2026
    6. DeMS: Nissan Leaf 24 kWh, letnik 2011, nadgradnja pogonske baterije
    7. DeMS: EV Clinic Zagreb
    8. DeMS, Saša Odlazek: Še 5.000 km garancije
    9. DeMS: State of Health, zakaj en odstotek ne pove vsega
    10. MOTORWATT: Should I Charge My EV to 80% or 100%?
    11. U.S. DOE: Battery Replacements Due to Failure Have Been Very Rare
    12. U.S. EPA: Electric Vehicle Myths
    13. Recurrent: How Long Do Electric Car Batteries Last?
    14. AvtoArena: Koliko stane zamenjava baterije v električnem avtomobilu?
    15. EVSVET.eu forum: Zamenjava baterije
    16. Delo/Svet kapitala: Kako dolgo zdržijo Tesline baterije
    17. Bloomberg Adria: Koliko stane nova baterija e-avtomobila?
    18. EVSeekers: EV Battery Degradation Chart

    Poznate SoH svoje baterije?

    Imate električni avto, starejši od pet let? Pošljite nam svoje izkušnje in pomagajte graditi prvo slovensko bazo dolgoročne degradacije baterij.

  • Cena, ki je ne vidimo na računu

    Cena, ki je ne vidimo na računu

    DeMS · zrak in zdravje

    Cena, ki je ne vidimo na računu

    Vsak dizelski avto v Sloveniji vozi z računom, ki ga nihče ne vidi. Enak račun ima marsikatera stara peč na drva – slednja, kot bomo videli, celo večji. Noben od njiju ne pride po pošti. Plača ga nekdo drug.

    • 1200–1300 prezgodnjih smrti letno
    • 14–18 × več kot v prometnih nesrečah
    • 541+ mio € letno v Ljubljani in Mariboru
    1280prezgodnjih smrti zaradi delcev PM2,5 (EEA, 2021)
    3+ na danumrlih zaradi bolezni, povezanih z onesnaženim zrakom
    541+ mio €letni strošek za Ljubljano in Maribor (EPHA/CE Delft)
    74 %primarnih izpustov PM2,5 iz malih kurišč (ARSO, 2016)
    IZ
    Zbral, uredil in zapisalIgnac Završnik

    Koliko življenj

    Onesnažen zrak je v Sloveniji povezan z med 1200 in 1300 prezgodnjimi smrtmi letno,[1] po podatkih Evropske agencije za okolje za leto 2021 natančneje 1280 zaradi delcev PM2,5 (poleg tega ločeno še 140 zaradi dušikovega dioksida in 340 zaradi ozona – teh številk ni pravilno preprosto seštevati).[12] Ameriški inštitut IHME je za leto 2023 ocenil 1159 smrti zaradi celotnega onesnaženega zraka – druga metodologija, drugo leto, a podoben velikostni razred.[12] Vse to pomeni, da zaradi bolezni, ki jih povzroča onesnažen zrak, vsak dan v povprečju umrejo več kot trije Slovenci. Promet – predvsem dizelska vozila – in individualna kurišča na drva sta glavna vira teh delcev; kateri prevladuje, je odvisno od tega, katere delce merimo in kdaj. To so uradne ocene Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Evropske agencije za okolje.[1]

    Ta strošek se ne pojavi na nobenem računu za gorivo. Ne gre skozi proračun, ne skozi trošarino, ne skozi noben davčni mehanizem. Plača ga zdravstveni sistem. Plačajo ga ljudje, ki dihajo ta zrak – ne glede na to, ali vozijo dizelsko vozilo ali ne.

    Za primerjavo: v prometnih nesrečah je na slovenskih cestah leta 2024 umrlo 71 ljudi – najmanj, odkar se sploh vodi uradna statistika, petletno povprečje (2020–2024) pa znaša 86,6 na leto.[2] Onesnažen zrak torej vsako leto zahteva približno 14- do 18-krat več življenj kot vse prometne nesreče skupaj.

    Smrti na leto v Sloveniji
    Onesnažen zrak – delci PM2,5EEA, leto 20211280
    Onesnažen zrak – skupajIHME, leto 20231159
    Prometne nesrečepetletno povprečje 2020–202486,6
    Prometne nesrečeleto 2024, najmanj doslej71

    Različni metodologiji in leti, zato številk ni mogoče neposredno seštevati ali enačiti. Viri: EEA, IHME [12], policija [2].

    Gre seveda za dve različni vrsti smrti – akutne nesreče na eni strani, posledice dolgotrajne izpostavljenosti kroničnim boleznim na drugi – zato številk ne gre preprosto seštevati ali enačiti. A razlika v velikostnem razredu ostaja osupljiva. Razlika je tudi v vidnosti: vsaka prometna smrt postane novica, s krajem, uro in fotografijo razbitega vozila. Smrti zaradi dolgotrajne izpostavljenosti delcem nimajo kraja nesreče, nimajo ure, nimajo novinarja na terenu – imajo samo statistiko, ki jo je treba iti iskat.

    Koliko evrov

    Za dve največji slovenski mesti obstaja tudi denarna ocena. Po raziskavi Evropske zveze za javno zdravje (EPHA) in svetovalne hiše CE Delft, ki je zajela 432 evropskih mest, onesnažen zrak prebivalce Ljubljane in Maribora skupaj stane več kot 541 milijonov evrov letno – strošek zdravstvenih storitev, povezanih z delci, ozonom in dušikovim dioksidom.[13]

    Ljubljana in Maribor541+ mio €letno, podatki za leto 2018; negotovost 30–40 % v obe smeri
    Na prebivalca mesta~1330 €Ljubljana in Maribor; povprečje 432 mest je 1276 €

    Poročilo je izšlo oktobra 2020, temelji pa na podatkih za leto 2018 – gre torej za nekaj let staro oceno, ki bi zaslužila posodobitev; novejše, denarno izražene ocene posebej za Slovenijo nismo našli, čeprav smo jo iskali. Avtorji študije sami tudi opozarjajo, da je negotovost njihovih številk okoli 30 do 40 odstotkov v obe smeri.[13] Za primerjavo: tudi ob upoštevanju te negotovosti gre za približno 10- do 23-kratnik letošnje celotne slovenske subvencije za nakup e-vozil.

    Za celotno Slovenijo uradne, objavljene številke ni. Previdna ocena je vseeno mogoča: ista raziskava za vseh 432 mest izračuna povprečni strošek 1276 € na prebivalca mesta letno, kar se ujema s številko za Ljubljano in Maribor (skupaj približno 1330 € na prebivalca).[13] Ker gre za dve najbolj prometno obremenjeni slovenski mesti, je strošek na prebivalca tam verjetno nadpovprečen, zato enostavne ekstrapolacije po deležu prebivalstva ne gre jemati dobesedno. Tudi če bi bil strošek na prebivalca v preostali Sloveniji precej nižji – recimo tretjina do polovica mestne ravni, glede na to, da tam k onesnaženju bolj prispevajo kurišča kot promet – bi seštevek za preostalih 1,7 milijona prebivalcev verjetno presegel 600 milijonov evrov, kar bi skupni znesek za državo dvignilo nad milijardo evrov letno. To ostaja ocena, ne uradna številka.[14]

    Ocena v primerjavi z zdravstvenimi izdatki

    1+ mrd € ocenjenega stroška onesnaženega zraka proti 6,26 mrd € tekočih izdatkov za zdravstveno varstvo (2024)[14] – približno 16 %. Ocena DeMS, ne uradna številka.

    Za primerjavo z nečim znanim: skupni tekoči izdatki za zdravstveno varstvo v Sloveniji so leta 2024 znašali 6,26 milijarde evrov.[14] Če bi ocenjeni strošek onesnaženega zraka dejansko presegel milijardo evrov, bi to pomenilo približno 15 do 16 odstotkov celotnih letnih zdravstvenih izdatkov v državi – strošek brez lastne proračunske vrstice, ki ga nihče eksplicitno ne primerja s preostalim zdravstvenim proračunom.

    Kaj so ti delci in zakaj štejejo

    Govorimo o delcih PM10 in PM2,5 – drobcih, tako majhnih, da jih merimo v mikronih. Nastanejo pri izgorevanju – v motorju, v peči, v vsakem plamenu. Manjši kot je delec, globlje prodre: PM2,5 gre mimo nosu in grla naravnost v pljučne mešičke, od tam pa v krvni obtok.

    Povezujejo jih z

    • srčno-žilnimi boleznimi
    • kapjo
    • kronično obstruktivno pljučno boleznijo
    • poslabšanjem astme

    To ni nova znanost. Novo je le to, kako natančno danes znamo prevesti izpostavljenost v število – in kako malo od tega števila konča na kakršnemkoli javnem računu.

    Kako NIJZ pride do te številke

    Nihče na mrliškem listu ne zapiše „umrl zaradi PM2,5“. Namesto tega epidemiologi uporabljajo funkcije odziva na koncentracijo – iz velikih kohortnih študij vedo, za koliko se poveča tveganje smrti zaradi srčno-žilnih in pljučnih bolezni na vsak dodaten mikrogram delcev v zraku, ki mu je populacija izpostavljena.

    • Funkcija odziva na koncentracijoza koliko se poveča tveganje smrti na vsak dodaten mikrogram delcev
    • Pripisljiv deležrazlika med izmerjeno koncentracijo in scenarijem, ki ustreza priporočilom SZO
    • Ocena smrtidelež, pomnožen z dejanskim številom smrti v populaciji tistega leta

    Iz tega izračunajo delež smrti, ki bi ga bilo mogoče pripisati onesnaženju – razliko med dejansko izmerjeno koncentracijo in hipotetičnim scenarijem, kjer bi zrak ustrezal priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije. Ta delež nato pomnožijo z dejanskim številom smrti v populaciji tistega leta. Rezultat ni ime na seznamu. Je statistična ocena – a ne manj resnična zaradi tega.

    Starejša ocena, pred posodobitvijo metodologije po smernicah SZO iz leta 2021, je govorila o približno 1700 smrtih letno. Novejša, nekoliko konzervativnejša metodologija pristane pri številki, ki jo navajamo zgoraj – še vedno več kot tisoč vsako leto, v državi z dvema milijonoma prebivalcev.[1]

    Dva vira, a ne enakovredna

    Za delce PM10 na splošno NIJZ pravi, da „precej enakomerno prispevajo kurjenje lesa, promet, resuspenzija in sekundarni delci“.[3] A ta enakomernost izgine, ko pogledamo natančneje. Za manjše, nevarnejše delce PM2,5 – tiste, ki gredo globlje v pljuča in v kri – je po podatkih ARSO daleč najpomembnejši vir mala kurišča, ki prispevajo približno 74 odstotkov primarnih izpustov. Cestni promet k istim delcem prispeva približno 9 odstotkov.[4]

    Primarni izpusti PM2,5 po virih · 2016
    74 % mala kurišča9 % cestni promet17 % drugi viri

    Vir: ARSO [4]. Drugi viri so preostanek do 100 %.

    Podatek je sicer iz leta 2016; podoben delež (skoraj 69 %) je za mala kurišča pri PM2,5 beležila že ocena za leto 2014, kar je šibek, a resničen znak, da razmerje vsaj tisto obdobje ni bilo enkratno. Novejše, posodobljene celovite razčlenitve virov nismo našli, zato ne moremo trditi, da je stanje danes enako – smer pa je bila skozi tisti čas jasna: pri najnevarnejši frakciji delcev kurišča precej prevladujejo nad prometom. Meteorologinja Tanja Cegnar z ARSO je isto ugotovitev strnila enostavneje: delež malih kurilnih naprav v skupnih izpustih delcev PM10 v Sloveniji znaša „kar dve tretjini“, najbolj pa onesnažujejo zastarele peči na les, kurjene s premalo suhimi drvmi.[11]

    Slika se dodatno nagne pozimi. Ob dnevih, ko so mejne vrednosti presežene, se delež prispevka kurjenja lesa v povprečju dvigne s 30 na 50 odstotkov[5] – natanko takrat, ko se v neprevetrenih dolinah in kotlinah nabira tudi promet iz večerne konice. Do preseganj v krajih, kot je Celje, praviloma prihaja samo pozimi, ko se prometu pridružijo še kurišča za ogrevanje.[6]

    30 %povprečni prispevek kurjenja lesa
    →
    50 %ob dnevih s preseženimi mejnimi vrednostmi

    Slovenija ima pri tem nekaj nesreče v geografiji. Kotline in doline pozimi pogosto ujamejo temperaturno inverzijo: topel zrak se ustavi nad hladnim in dim ne uide navzgor, ampak obtiči tik nad strehami, natanko tam, kjer dihamo.

    • Celje
    • Zagorje
    • Trbovlje
    • Hrastnik
    • Novo mesto

    Argument za natančnost

    To ni argument, da je dizel nedolžen – k istim epizodam prispeva tudi promet, in delci iz izpuha imajo svoj lasten, dobro dokumentiran zdravstveni učinek. Je pa argument za natančnost: kdor bi rad zares zmanjšal število prezgodnjih smrti, mora nasloviti oba vira, ne le tistega, ki ga je politično lažje kritizirati.

    Ozon: drugi onesnaževalec, drug letni čas

    Delci niso edini problem. Poleti, ob vročem in sončnem vremenu, se v ozračju tvori prizemni ozon – in Slovenija, zlasti Primorska, pri tem redno presega opozorilne vrednosti. NIJZ navaja, da ozon škoduje delovanju srca, pospešuje aterosklerozo in povečuje obolevnost ter umrljivost zaradi dihalnih in srčno-žilnih bolezni.[7] Gre za povsem drug mehanizem in drug letni čas kot pri delcih pozimi – a isti zaključek: zrak, ki ga dihamo, ima ceno, ki je na nobenem računu ne vidimo.

    Kdo dejansko plača

    Ekonomisti temu rečejo eksternalija – strošek, ki ga povzroči ena stran, plača pa ga nekdo drug, ki v prvotni odločitvi ni sodeloval. Voznik, ki se odloči za dizelsko vozilo namesto za e-avto, primerja ceni na nalepki: nakupno ceno in ceno goriva na kilometer. Redko kdo v ta izračun doda strošek, ki ga bo nosil zdravstveni sistem, ali dodatno tveganje za soseda, ki živi ob prometni cesti.

    Cena na črpalki zato nikoli ni bila prava cena. Kot smo podrobneje opisali v ločenem pregledu, Slovenija uporablja devet različnih davčnih in fiskalnih mehanizmov za zniževanje cene nafte in njenih derivatov – od trošarine na minimumu do vračil za kmete in industrijo. Ti jo umetno znižujejo, hkrati pa javni zdravstveni sistem nosi stroške onesnaževanja, ki na računu za gorivo niso vidni.

    Najprejizgubimo prihodke z nižjimi trošarinami
    +
    Natoplačamo zdravljenje posledic

    Gre za dvojno javnofinančno obremenitev: najprej izgubimo prihodke z nižjimi trošarinami, nato pa plačamo zdravljenje posledic.

    Sklep

    Del računa pošljemo nekomu drugemu

    To ni argument, da mora vsak posameznik osebno plačati za to škodo, niti da bi moral jutri zamenjati vozilo. Je pa argument, zakaj cena na črpalki nikoli ni bila cela zgodba.

    Del računa preprosto pošljemo nekomu drugemu. Samo zato, ker ga ne vidimo, ne pomeni, da ga nihče ne plača.

    IZ
    Ignac Završnik

    Zbral, uredil in zapisal

    Viri

    1. Kako zmanjšati vpliv onesnaženega zrakaVizita.si (z navedbo NIJZ/EEA) · 31. 3. 2026 · dostopano 18. 8. 2026
    2. V letu 2024 rekordno nizko število prometnih nesreč s smrtnim izidomSvet24.si (z navedbo Generalne policijske uprave) · 6. 1. 2025 · dostopano 18. 8. 2026
    3. Povišane ravni delcev v zraku – priporočila za prebivalceNacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) · 17. 3. 2026 · dostopano 18. 8. 2026
    4. Smrtonosni mikroskopski delci v zraku: zakaj so delci PM tako škodljivi?24ur.com (z navedbo ARSO in NIJZ) · 28. 1. 2018 · dostopano 18. 8. 2026
    5. Letos še več kurjenja z lesom: je vaša peč ustrezna?N1 Info · 25. 9. 2022 · dostopano 18. 8. 2026
    6. V Celju presežena mejna vrednost onesnaženja z delci PM10Celje.info · 13. 1. 2024 · dostopano 18. 8. 2026
    7. Ne le zaradi vročine, tudi zaradi ozona ne ostajajte zunajPrimorske novice (z navedbo NIJZ) · b. d. · dostopano 18. 8. 2026
    8. Moje okolje: ZrakNacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) · b. d. · dostopano 18. 8. 2026
    9. Zdravstveni statistični letopis – Onesnaženost zraka: delci PMNacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) · b. d. · dostopano 18. 8. 2026
    10. Ocena vplivov onesnaženosti zraka z delci PM na umrljivost, 2013–2015Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) · b. d. · dostopano 18. 8. 2026
    11. Zima brez snega, a z nevarnimi delciSlovenske novice (z navedbo ARSO, mag. Tanja Cegnar) · b. d. · dostopano 18. 8. 2026
    12. Slovenska resničnost v zrakuN1 Info (poglobljeno, z navedbo EEA) · 7. 6. 2026 · dostopano 18. 8. 2026
    13. Onesnažen zrak nas v dveh največjih slovenskih mestih stane več kot 541 milijonov EUR letnoPravica do zdravja / okolje-zdravje.si (z navedbo EPHA/CE Delft) · objavljeno 21. 10. 2020, podatki za leto 2018 · dostopano 18. 8. 2026
    14. Izdatki za zdravstveno varstvo leta 2024 več kot 6,2 milijarde evrovRTV SLO (z navedbo SURS) · 19. 5. 2026 · dostopano 18. 8. 2026
    Komentar DeMSUkinitev e-subvencij lahko prinese do 35 milijonov manj DDV. Gorivo proračun stane petkrat več.

    Čistejši zrak je skupni račun

    DeMS opozarja na stroške, ki jih ne vidimo na računu. Podprite neodvisno delo društva s članstvom.

  • Še 5.000 km garancije – je z mojim električnim avtom vse v redu?

    Še 5.000 km garancije – je z mojim električnim avtom vse v redu?

    DeMS · izkušnja člana

    Še 5.000 km garancije – je z mojim električnim avtom vse v redu?

    Ko se avtomobil približuje koncu tovarniške garancije, se marsikateremu lastniku porodi vprašanje: je z vozilom res vse tako, kot mora biti?

    • Tesla Model 3 RWD, 2024
    • 74.411 km
    • preventivni pregled EV Clinic
    74.411 kmprevoženih s Teslo Model 3 RWD, letnik 2024
    ~5.000 kmdo izteka uradne garancije vozila
    0odkritih napak ali nepravilnosti
    100 € + DDVcena pregleda, za člane DeMS 10 % popusta
    SO
    ZapisalaSaša Odlazek

    Ko se avtomobil približuje koncu tovarniške garancije, se marsikateremu lastniku porodi vprašanje: je z vozilom res vse tako, kot mora biti? Pri električnem avtomobilu je ob tem posebno zanimivo tudi stanje visokonapetostne baterije, ki je eden najpomembnejših in najdražjih sestavnih delov vozila. Pri mojem modelu zanjo sicer velja daljša garancija – 8 let oziroma 160.000 kilometrov –, vendar sem želela ob tej priložnosti preveriti tudi njeno trenutno stanje.

    Garancija vozilaše ~5.000 kmdo izteka uradne tovarniške garancije
    Garancija baterije8 let / 160.000 kmdaljša garancija za visokonapetostno baterijo

    Zakaj preventivni pregled

    Do izteka uradne garancije mojega avtomobila je ostalo le še približno 5.000 kilometrov. Avto sicer ni kazal nobenih težav, opozorilnih sporočil ali drugih znakov, zaradi katerih bi morala obiskati servis. To je bil njegov prvi preventivni servisni pregled. Prav zato me je zanimalo nekaj drugega:

    Ali lahko strokovni pregled odkrije težavo, še preden jo opazi voznik?

    Odločila sem se za preventivni pregled pri EV Clinic. Želela sem dobiti neodvisno sliko dejanskega stanja vozila, dokler je avtomobil še v garancijskem obdobju. Če bi pregled pokazal nepravilnost ali sestavni del, ki kaže znake prezgodnje obrabe, bi bilo še dovolj časa, da se ugotovitev preveri in po potrebi pravočasno uveljavlja v okviru garancije.

    Pri električnih vozilih je tak pregled zanimiv tudi zato, ker voznik stanja nekaterih pomembnih komponent ne more oceniti zgolj med vsakodnevno uporabo.

    Kaj so pregledali?

    Storitev je obsegala diagnostiko vozila in optični pregled, pri katerem so preverili več ključnih področij. Posebna pozornost je bila namenjena visokonapetostni bateriji in njenemu State of Health (SoH) oziroma oceni njenega trenutnega stanja.

    Stanje baterije glede na primerljiva vozila
    Stanje baterije glede na primerljiva vozila

    Pregledali so tudi podvozje in vzmetenje ter čistost hladilnika (radiatorja), saj lahko umazanija in druge nečistoče, ki se nabirajo na njegovih rebrih, zmanjšujejo pretok zraka skozi hladilni sklop.

    Pri takšnem pregledu torej ne gre samo za vprašanje, ali vozilo zazna napako in voznika nanjo opozori. Namen je pogledati nekoliko globlje in preveriti stanje komponent, ki lahko veliko povedo o tem, kako se je vozilo staralo in kako je bilo uporabljano.

    In rezultat?

    ✓

    Pravzaprav najboljši možen: pri moji Tesli Model 3 RWD, letnik 2024, ki ima trenutno prevoženih 74.411 kilometrov, ni bilo odkritih nobenih napak ali nepravilnosti.

    • Diagnostika vozilabrez napak in opozoril
      brez pripomb
    • Visokonapetostna baterijatest AVILOO FLASH, potrdilo o stanju
      odlično
    • Podvozje in vzmetenjeoptični pregled
      brez znakov obrabe
    • Hladilnik (radiator)čistost reber in pretok zraka
      čist, brez nesnage

    Stanje visokonapetostne baterije je bilo preverjeno s testom AVILOO FLASH ter ocenjeno kot odlično, za baterijo pa sem prejela tudi potrdilo o njenem stanju.

    Potrdilo o stanju visokonapetostne baterije
    Potrdilo o stanju visokonapetostne baterije

    Tudi pregled drugih komponent ni pokazal razlogov za skrb. Hladilnik je bil čist in brez nesnage, na vzmetenju pa ni bilo zaznati znakov obrabe.

    Vzmetenje
    Vzmetenje

    Avto je torej pregled prestal brez pripomb.

    Je bil pregled potem sploh potreben?

    Morda se komu ob takšnem rezultatu zastavi vprašanje: ali je bil pregled potem sploh potreben?

    Po mojem mnenju – da, saj ima tudi ugotovitev, da je vse v redu, svojo vrednost in je to dobrodošel podatek tudi za prihodnja leta lastništva.

    Dve možnosti, obe koristni

    Če bi pregled odkril težavo, bi jo lahko začela reševati še pred iztekom garancije. Če je ne odkrije, pa dobimo precej več zaupanja v tehnično stanje avtomobila, s katerim bomo po izteku garancije stroške morebitnih popravil praviloma prevzemali sami.

    Kaj pa cena?

    Cena preventivnega pregleda znaša 100 € + DDV oziroma 122 €, vendar je za člane DeMS – Društva e-Mobilnost Slovenija pregled še nekoliko ugodnejši, saj imajo člani društva pri tej storitvi 10 % popusta.

    Preventivni pregled122 €100 € + DDV
    Za člane DeMS−10 %popust pri tej storitvi
    Pridruži se društvu DeMS ›

    Sklep

    Rezultat, ki sem si ga želela

    V mojem primeru težav niso našli. Baterija je v odličnem stanju, vzmetenje ne kaže znakov obrabe in pregledane komponente so brez posebnosti.

    In prav tak rezultat sem si pred zadnjimi 5.000 kilometri garancije najbolj želela.

    SO
    Saša Odlazek

    Zapisala

    DeMS na obiskuDeMS v EV Clinic Zagreb

    Ugodnosti za člane

    Člani DeMS imajo 10 % popusta pri preventivnem pregledu v EV Clinic. Pridružite se društvu.

  • Zasebni nakup električnega avtomobila je 30 % dražji od poslovnega – pregled 20 najbolje prodajanih BEV v Sloveniji

    Zasebni nakup električnega avtomobila je 30 % dražji od poslovnega – pregled 20 najbolje prodajanih BEV v Sloveniji

    DeMS · strošek lastništva · julij 2026

    Zasebni nakup električnega avtomobila je 30 % dražji od poslovnega

    Pregled 20 najbolje prodajanih BEV v Sloveniji: isti scenarij kot pri poslovnem nakupu, le brez podjetja in brez odbitka DDV.

    • 20 modelov
    • 3 leta, 90.000 km
    • od 0,050 do 0,302 €/km
    +25–30 %višji strošek na kilometer pri zasebnem nakupu
    0,050 €/kmnajcenejši: Dacia Spring
    0,302 €/kmnajdražji: BMW i4
    7800 €subvencija za vozila do 25.000 € (fizične osebe)
    IZ
    ZapisalIgnac Završnik, DeMS

    📌 Na kratko

    Pri zasebnem nakupu so električni avtomobili v povprečju 25–30 % dražji na kilometer kot pri poslovnem. Vrstni red 20 najbolje prodajanih modelov ostaja enak. Najcenejši so mestni avtomobili do 25.000 € (od 0,050 €/km), najdražji pa velike limuzine (do 0,302 €/km). Dacia Spring je najcenejša, a z le eno zvezdico Euro NCAP; BMW i4 najdražji.

    Pred kratkim sem 20 najbolje prodajanih BEV v Sloveniji pognal skozi DeMS-ov kalkulator za poslovni nakup. Tokrat sem isti scenarij ponovil kot zasebnik – brez podjetja, brez odbitka DDV. Rezultat: vrstni red ostane presenetljivo enak, cena na kilometer pa poskoči za slabo tretjino povsod hkrati.

    Scenarij: zasebni nakup, tri leta lastništva, 30.000 km na leto, polnjenje primarno s fotovoltaike (0,066 €/kWh; izhodiščni model predvideva 100 % domačega polnjenja), preostala vrednost 50 % za vse – enaki pogoji kot prej, le lastništvo je zdaj zasebno.

    • zasebni nakup
    • 3 leta lastništva
    • 30.000 km na leto
    • fotovoltaika 0,066 €/kWh
    • 100 % domače polnjenje
    • preostala vrednost 50 %

    Rezultat: od 4,9 centa do slabih 31 centov na kilometer

    1. 1Dacia SpringMestni0,050 €cena 18.000 €TCO 3 leta 4.497 €CO₂ 2,35 tEuro NCAP ★ (1)
    2. 2Leapmotor T03Mestni0,055 €cena 19.000 €TCO 3 leta 4.950 €CO₂ 3,09 tEuro NCAP ni testirano
    3. 3BYD Dolphin SurfMestni0,055 €cena 18.990 €TCO 3 leta 4.986 €CO₂ 3,54 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    4. 4Dongfeng BoxMestni0,090 €cena 24.900 €TCO 3 leta 8.086 €CO₂ 3,48 tEuro NCAP ★★★ (3)
    5. 5Renault 5 E-TechMestni/kompakt0,109 €cena 27.190 €TCO 3 leta 9.824 €CO₂ 3,29 tEuro NCAP ★★★★ (4)
    6. 6Renault Twingo ElectricMestni0,111 €cena 27.490 €TCO 3 leta 9.980 €CO₂ 3,29 tEuro NCAP ni testirano
    7. 7MG4~Kompakt0,121 €cena 29.000 €TCO 3 leta 10.888 €CO₂ 5,09 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    8. 8Peugeot e-208~Kompakt0,144 €cena 33.000 €TCO 3 leta 12.940 €CO₂ 4,13 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    9. 9Škoda ElroqSUV, kompakt0,154 €cena 34.742 €TCO 3 leta 13.861 €CO₂ 5,01 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    10. 10Kia EV3SUV, kompakt0,155 €cena 34.999 €TCO 3 leta 13.941 €CO₂ 4,62 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    11. 11Tesla Model 3Limuzina, srednja0,155 €cena 34.990 €TCO 3 leta 13.949 €CO₂ 4,77 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    12. 12Cupra BornKompakt0,186 €cena 38.820 €TCO 3 leta 16.698 €CO₂ 4,65 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    13. 13Renault Megane E-Tech~Kompakt0,186 €cena 39.000 €TCO 3 leta 16.774 €CO₂ 4,79 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    14. 14VW ID.4~SUV, srednji0,187 €cena 39.000 €TCO 3 leta 16.834 €CO₂ 6,05 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    15. 15VW ID.7Limuzina, velika0,188 €cena 39.300 €TCO 3 leta 16.954 €CO₂ 6,03 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    16. 16Tesla Model YSUV, srednji0,192 €cena 39.990 €TCO 3 leta 17.278 €CO₂ 4,78 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    17. 17Škoda EnyaqSUV, srednji0,199 €cena 41.044 €TCO 3 leta 17.869 €CO₂ 4,73 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    18. 18Kia Niro EV~SUV, kompakt0,204 €cena 42.000 €TCO 3 leta 18.337 €CO₂ 5,14 tEuro NCAP ★★★★ (4)
    19. 19Hyundai Kona ElectricSUV, kompakt0,212 €cena 43.490 €TCO 3 leta 19.077 €CO₂ 3,94 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    20. 20BMW i4~Limuzina, srednja0,302 €cena 55.000 €TCO 3 leta 27.158 €CO₂ 6,32 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    mestnikompaktSUVlimuzina~ ocena proizvajalca, ± 5 %

    ✓ = preverjeno (jul. 2026) · ~ = ocena proizvajalca, ± 5 % · Kia EV3 in Tesla Model 3 sta praktično izenačeni (10.–11. mesto).

    Isti vrstni red, druga številka

    Prvo, kar sem preveril, ko sem preklopil s poslovnega na zasebni nakup: ali se sploh kaj premakne na lestvici? Odgovor je presenetljivo enostaven – ne. Vseh 20 mest ostane v natanko istem vrstnem redu kot pri poslovnem scenariju. Kar se spremeni, je absolutna številka – in ta poskoči povsod hkrati, za približno 25–30 %.

    Poslovni proti zasebnemu nakupu · €/km
    Dacia Spring
    poslovno 0,038
    zasebno 0,050
    Tesla Model 3
    poslovno 0,120
    zasebno 0,155
    BMW i4
    poslovno 0,247
    zasebno 0,302
    poslovni nakupzasebni nakup

    Dacia Spring gre z 0,038 €/km (poslovno) na 0,049 €/km (zasebno). Tesla Model 3 z 0,120 na 0,155 €/km. BMW i4 z 0,247 na 0,302 €/km. Razlog je preprost: podjetje lahko ob nakupu odbije DDV, kar bistveno zniža osnovo za amortizacijo – zasebnik te možnosti nima. Zasebnik pa dobi nekaj nazaj na drugi strani: za vozila do 25.000 € znaša Borzenova subvencija 7800 €, ne 7200 € kot pri podjetjih – razred, ki ga podjetja sploh nimajo. To delno, a ne v celoti, izravna izgubo odbitka DDV.

    Mestni avtomobili ostajajo nedosegljivo v vodstvu

    Prvi trije (Dacia Spring, Leapmotor T03, BYD Dolphin Surf) so še vedno v svoji ligi, tudi kot zasebnik – vsi pod 6 centov na kilometer, medtem ko četrto mesto (Dongfeng Box) že skoči na 9 centov. Razlika med »najcenejšim mestnim« in »še vedno mestnim, a v višjem cenovnem razredu« ostaja enako ostra kot pri poslovnem scenariju. Prav v tem razredu pod 25.000 € je zasebnik zaradi najvišje Borzenove subvencije (7800 €) v relativno ugodnejšem položaju v primerjavi s podjetji, kar mestne malčke dela za fizične osebe še posebej privlačne.

    ⚠️ Enako opozorilo kot prej velja tudi tukaj

    Dacia Spring ima na testu Euro NCAP samo eno zvezdico. Nižja cena ne pomeni nižjega tveganja pri morebitnem trčenju – to velja ne glede na to, ali avto kupuješ kot podjetje ali kot zasebnik.

    Gneča na sredini se ni razrešila

    0,154Škoda Elroq
    0,155Tesla Model 3
    0,155Kia EV3

    Škoda Elroq, Tesla Model 3 in Kia EV3 so si tudi pri zasebnem scenariju praktično na las enaki – 0,154, 0,155 in 0,155 €/km. Enako kot pri poslovnem nakupu: pri teh treh je odločitev vprašanje okusa in prostora, ne stroškov.

    Česar tabela ne pove: Teslina prednost, ki ni v €/km

    Tesla Model 3 in Model Y pristaneta v sredini lestvice (10. in 16. mesto) – v čisti primerjavi €/km torej nič posebnega. A tabela ne zajame dveh stvari, ki ju je vredno omeniti posebej.

    PrvičPraktično brez klasičnega servisa

    Brez olja, brez menjave filtrov motorja, brez jermenov, brez sklopke. Realno okoli 100 € na leto, ne pa 400–600 € kot pri marsikaterem konkurentu.

    DrugičMreža Supercharger

    Daleč najbolj razširjena in zanesljiva mreža hitrega polnjenja, plačilo vgrajeno v aplikacijo avtomobila.

    Prvič: Tesla praktično nima klasičnega servisa. Brez olja, brez menjave filtrov motorja, brez jermenov, brez sklopke. Ostanejo le občasna zavorna tekočina, kabinski filter in metlice brisalcev – realno okoli 100 € na leto, ne pa 400–600 € kot pri marsikaterem konkurentu. To je delno že zajeto v kalkulaciji (nižji AO glede na razred), a razlika v »mirnem lastništvu« je v praksi večja, kot jo pokaže gola številka.

    Drugič, in po mojem mnenju pomembneje: Tesla ima v Sloveniji in po Evropi daleč najbolj razširjeno in zanesljivo mrežo hitrega polnjenja – Supercharger. Za lastnike Tesel so cene tam med najnižjimi na trgu (od 0,16 €/kWh ponoči), mreža pa je znana po visoki zanesljivosti in gostoti postaj, tudi na daljših relacijah, kjer marsikatera druga znamka lastnika prepusti negotovosti glede tega, ali bo naslednja polnilnica sploh delovala. K temu spada tudi to, da je pri Tesli plačilo Superchargerja vgrajeno neposredno v isto aplikacijo, ki upravlja avto – brez ločenih kartic ali aplikacij za posamezna polnilna omrežja, kar je pri javnem polnjenju z drugimi znamkami (Ionity, Petrol, Moon Charge …) še vedno pogosto potrebno. Ta praktična prednost se v tabeli TCO ne pokaže neposredno, a za marsikoga, ki pogosto vozi na daljše razdalje, odtehta marsikatero drugo znamko z nižjim izhodiščnim €/km.

    Poleg teh dveh je še nekaj kakovostnih prednosti, ki jih gola €/km tabela ne zajame:

    • Manjša obraba zavorRegenerativno zaviranje pomeni, da marsikateri lastnik BEV zavorne ploščice zamenja šele po 150.000+ km, namesto tipičnih 30.000–50.000 km pri ICE.
    • Posodobitve prek zraka (OTA)Vozilo se lahko s časom pri isti ceni izboljšuje (pospešek, doseg, funkcije), ne le stara, kar je nasprotje vozil ICE.
    • Aplikacija za pametni telefonPreverjanje stanja polnjenja na daljavo in vnaprejšnje ogrevanje/hlajenje kabine je pri tem naboru 20 modelov danes praktično standardna oprema, tudi pri najcenejših. Razlike ostajajo predvsem v kakovosti aplikacij in morebitnih naročninah.
    • Neodvisnost od nihanja cen gorivaKdor polni doma s sonca, je praktično neobčutljiv na geopolitične skoke cen bencina, kot smo jih videli poleti 2026.
    • Prihodnja dostopnost mestVse več evropskih mest uvaja nizkoemisijske cone, kjer BEV dobivajo prost dostop, ICE pa sčasoma omejitve ali doplačila – dejavnik tveganja za prihodnjo vrednost vozila ICE, ki ga triletna tabela TCO ne ujame.

    Kaj bi jaz izbral kot zasebnik

    Zgodba se v osnovi ne spremeni: če je edino merilo strošek na kilometer, zmagajo mestni avtomobili do 25.000 € – pri zasebniku so ti celo nekoliko bolj privlačni kot pri podjetju, ker prav v tem cenovnem razredu subvencija naraste na 7800 €. Za kompromis med stroškom, varnostjo in velikostjo bi tudi kot zasebnik pogledal isti pas kot prej – Elroq, Tesla Model 3, EV3, Cupra Born, Megane E-Tech – le da moram tokrat računati na približno 30 % višji strošek na kilometer, kot bi ga imelo isto vozilo, kupljeno prek podjetja.

    Škoda ElroqTesla Model 3Kia EV3Cupra BornRenault Megane E-Tech

    Kako sem računal

    CO₂-odtis v tabeli je vedno vsota dveh komponent: ogljičnega dolga proizvodnje baterije (72,8 kg CO₂e na kWh kapacitete, po ICCT 2025) in obratovalnih emisij glede na izbran vir elektrike. Pri tem scenariju je uporabljena elektrika iz fotovoltaike (30 g CO₂/kWh).

    Tekoči stroški vključujejo obvezno zavarovanje (AO), ne pa tudi kasko zavarovanja. Pri dražjih modelih (npr. nad 35.000 €), kjer je polni kasko v praksi skoraj neizogiben, bi to strošek na kilometer dvignilo za dodaten cent ali dva bolj kot pri dostopnejših mestnih modelih. Prav tako scenarij predvideva 100 % domačega polnjenja; če npr. 15 % poti opravite na javnih hitrih polnilnicah, se skupni strošek na kilometer poviša za približno 1 cent – kar si lahko vsak natančno prilagodi v spodnjem kalkulatorju.

    Kasko zavarovanjePri modelih nad 35.000 € kasko znaša približno 500–800 €/leto, kar doda 1 cent na kilometer. Pri cenejših modelih je kasko pogosto izpuščen ali bistveno cenejši.
    Javno polnjenjeČe 15 % poti opravite na javnih hitrih polnilnicah (0,39 €/kWh), se strošek na kilometer poviša za približno 1 cent.
    Preostala vrednostRealni razpon na rabljenem trgu je 30–65 % glede na model in znamko. Tesla in premijske znamke običajno držijo vrednost bolje kot poceni kitajski modeli.
    SubvencijeBorzen JP SUB-EV26, julij 2026. Zneski se lahko spremenijo ob novem razpisu.

    Cene in poraba za modele, označene s ✓, so preverjene z živimi viri (julij 2026) – pri ~ gre za oceno. Privzeta preostala vrednost (50 %) je poenostavitev; realni razpon na rabljenem trgu je 30–65 % glede na model in znamko. Podatki: DeMS, julij 2026.

    Vir podatkov: AMZS (julij 2026), Bloomberg Adria, Ardi.

    🧮 Igraj se s številkami sam

    Kalkulator DeMS

    Celoten interaktivni kalkulator z možnostjo prilagajanja vseh parametrov (doba lastništva, kilometrina, delež domačega polnjenja, cene elektrike, subvencije, DDV, preostala vrednost …) je na voljo na dems.si/kalkulator.

    Računamo za vas

    DeMS pripravlja neodvisne izračune stroškov lastništva električnih vozil. Podprite delo društva s članstvom.