Ptuj – Zvornik – Kiseljak – Sarajevo – Mostar – Neum – Ptuj
Povabilo sorodnikov iz Zvornika nas je letos pripeljalo do ideje, da dopust preživimo malo drugače. Glede na to, da je od zadnjega obiska minilo že nekaj let, sem se odločila, da mojega »Listeka« (Nissan Leaf 40 kWh) popeljem na pot do Bosne.
Pot se je začela zjutraj ob deveti uri s Ptuja s polno baterijo, nadaljevali smo jo preko mejnega prehoda in za prvi postanek izkoristili polnilnico v Ikea Zagreb, kjer smo ob prevoženih 114 km in povprečni porabi 13,3 kWh porabili 49 % baterije.
Brezplačno polnjenje smo aktivirali z aplikacijo »Puni.hr«, čas polnjenja pa porabili za krajše nakupovanje in okrepčitev v njihovi restavraciji.
S polnimi trebuščki in baterijo, ki se je v tem času napolnila na 98 %, smo se odpravili proti Slavonskemu Brodu, kjer smo uporabili polnilnico pred trgovino Kaufland. Po prevoženih 173 km in povprečni porabi 12,7 kWh je v bateriji ostalo še 24 % elektronov. Vmesni čas smo porabili za obisk McDonaldsa, kar je najbolj razveselilo otroka.
»Listek« se je v tem času napolnil na 98 % in do našega prvega cilja nas je ločilo samo še 185 km, kar pa glede na konfiguracijo ceste ni bilo vprašljivo, da cilja ne bi dosegli. Po prestopu meje in počasni vožnji po lokalni cesti smo prispeli v Zvornik s povprečno porabo 11,4 kWh in porabljenih 76 % baterije.
V Zvorniku smo ostali do petka, vmes je bilo seveda treba poiskati polnilnico. Infrastruktura v tem delu BIH ni preveč razvita, v Zvorniku in bližnji okolici je bila ena sama polnilnica, in sicer v Hotelu »Vidikovac«. Osebje zelo prijazno in je dovolilo brezplačno polnjenje, kljub temu da nismo bili gosti.
Polnilnica je zmogla 11 kW polnilne moči, kar za »Listka« ob enofaznem polnilcu pomeni samo 3 kW, zato je polnjenje trajalo dlje časa, kot sem najprej predvidevala.
Naslednji cilj na naši poti je bila vas Brestovsko, zraven mesta Kiseljak. Od Zvornika je oddaljena 160 km vožnje, prispeli smo z ostankom baterije 25 % in povprečno porabo 12,2 kWh / 100 km.
V nedeljo smo se odpravili na izlet v Sarajevo, začeli smo z 81 %, prispeli s 54 % in porabo 11,2 kWh / 100 km. Sprva sem želela napolniti na brezplačni polnilnici, pa mi jo je pred nosom, zasedel Poljak, zato sem polnila v javni garaži, kjer je polnjenje sicer brezplačno, ampak je bilo treba plačati parkirnino. Za 6 ur parkiranja sem plačala 11 mark, kar je nekje 5,5 €.
V ponedeljek pa jupiiii, gremo na morje, otroka sta ga že nestrpno pričakovala. Pot do Neuma nas je peljala skozi Mostar, kjer smo si ogledali znameniti most, tja smo prišli s porabo 8,3 kWh / 100 km in ostankom baterije 67 %. Polnili smo pri »Elektroprivredi BiH«, kjer sta nam dva prijazna gospoda takoj, ko smo prispeli, aktivirala polnilnico.
Mesto in most sta čudovita, privoščili smo si kosilo v restavraciji s pogledom na most in uživali, kljub vročini.
Pot proti Neumu je bila čudovita, zabavna, ves čas smo se spuščali, regeneracija baterije je bila odlična, v »Hotel Marea« smo prispeli po 206 km vožnje s povprečno porabo 9,9 kWh / 100 km, preostankom baterije 64 %.
V hotelu je bila ista polnilnica »Porsche destination charger« kot v Zvorniku, z močjo 11 kW.
Dnevi dopusta so prehitro minili in čakala nas je pot domov, dolga 620 km.
S polno baterijo smo startali proti Šibeniku, vmes smo na kratko dopolnili na Petrolovem bencinskem servisu v Mostarju.
Polnilnica pri Konzumu v Šibeniku je bila zasedena, vendar sem se odločila, da počakamo in res je kmalu lastnik Tesle Y svoj avto umaknil in sem lahko priklopila.
Polnilnica pri Konzumu je polnila s polno močjo 49,5 kW, vmes smo šli v trgovino, kjer smo se zadržali dlje kot predvideno. Načrtovala sem polnit do 80 %, vendar se nam je zaradi predolgega nakupovanja avto napolnil na 94 %. Visoka zunanja temperatura, hitro polnjenje in vzpon terena je povzročilo pregrevanje baterije, kar je za naslednje polnjenje v Janjčah pomenilo bistveno zmanjšanje hitrosti polnjenja. Polnilo je samo z močjo 9 kW.
V Janjčah je bila tudi težava z Elenovo polnilnico, z aplikacijo je ni bilo mogoče aktivirati, klic na podporo je razkril, da nobena Elenova polnilnica v celi Hrvaški ta dan ni bila dostopna z aplikacijo. Aktivirali so mi jo na daljavo. Imela sem srečo, da je bila podpora dosegljiva, kasneje sem namreč izvedela, da so nekateri, brez uspeha, na liniji čakali tudi po eno uro.
Otroka sta bila že utrujena in naveličana, jaz pa tudi, zato sem spremenila načrt. Po nasvetu prijatelja smo napolnili do 30 % ter se podali do naslednje polnilnice v Brinju v upanju, da se bo med vožnjo baterija malo ohladila in da bo naslednja polnilna moč večja.
Polnilna ostaja v Brinjah, isti postopek kot v Janjčah, klic na podporo in aktiviranje polnilnice z njihovo pomočjo. Polnjenje je potekalo sicer z večjo polnilno močjo, vendar vseeno nizko, 15 kW.
Naslednja cilj polnjenja je bil Petrol v Karlovcu, in to je bilo zadnje planirano polnjenje, preden smo se podali proti domu. Tja smo prispeli s povprečno porabo 13,4 kWh / 100 km, napolnili avto do 60 % in via Slovenija.
Otroka sta zaspala, vožnja je potekala mirno, prevelike gneče na cesti ni bilo in tudi na meji ni bilo treba pretirano dolgo čakati.
Za »ziher« sem se ustavila še v Podlehniku na Petrolu za pet minut in potem smo po dolgem dnevu, prevoženih 619,8 km, s povprečno porabo 13,4 kWh / 100 km, po 9 urah in 14 minutah vožnje, varno prispeli domov.
Čeprav vozim električni avto že 4 leta in sem prevozila preko 175.000 e-kilometrov, je bilo to moje prvo potovanje tako daleč. Ker vsakodnevna vožnja ne zahteva številnih zaporednih hitrih polnjenj, je prišlo do začetniške napake (pregrevanje baterije), pripomoglo pa tudi ni, da so se zunanje temperature povzpele na 37 °C, pa seveda še vzpon na Sv. Rok.
Na napakah se učimo in naslednjič bom zagotovo bolj pozorna na temperaturo baterije.
Skupen vtis: bilo je »mega«, moj »Listek« se je odlično odrezal in zdaj vem, da se z dobrim načrtovanjem tudi z avtom, ki nima megalomanskega dosega, da priti vsepovsod.
P.S. : Od vseh polnilnic sta bili samo Elenovi plačljivi, skupen račun je znašal 8,28 € .
Zapisala
Petra Markotić
