Test EV Sion (Sono Motors)

Test EV Sion (Sono Motors)

V soboto 20. aprila 2018 sva se z ženo odpravila v okolico Beljaka (Villacha), kjer sva preizkusila prototipno električno vozilo Sion, ki ga razvija Sono Motors iz Nemčije (https://sonomotors.com/). Prototipnost vozila se kaže tako v notranjosti (še veliko zadev je nedodelanih ali pa imaš občutek, da so jih privlekli na plano iz prejšnjega stoletja) kot tudi zunanjosti (npr. solarni paneli niso na isti višini kot je karoserija, glasnost mehanizma pri odpiranju vrat in podobno). Prototip Sion je namreč ročno izdelan in je tako tudi narejen bolj špartansko.

Priključki za polnjenje so CSS in Type 2 (11 kW polnjenje, v končni verziji bo morda 22 kW). Ima tudi šuko vtičnico, ki po besedah razstavljalca omogoča napajanje električnih naprav z 230V napetostjo do moči 3 kW. Sončni paneli, ki obdajajo avto po celi površini, naj bi (na jugu Nemčije) omogočali dovolj energije za 3000 km do 4000 km letno (na prizorišču so, na račun sonca, bojda polnili akumulatorje z močjo okrog 700 W). Koliko dodatne električne energije za hlajenje na soncu razgretega vozila pa bi potrebovali ob začetku vožnje pa ni podatka.

Glede prostornosti je potrebno vedeti, da je dno vozila v kabini zelo visoko (predvidevam da na račun akumulatorjev, ki so pod vozilom). Na žalost je tako tudi skromnejši prostor za noge na zadnjih sedežih (ne predstavljam si odraslo osebo, da bi se peljala zadaj), kot tudi spredaj pri sovozniku (!). V sovoznikovem sedežu sem namreč moral imeti noge, kljub pomaknjenemu sedežu nazaj, skrčene. To se mi zdi ena od najbolj problematičnih točk pri avtomobilu. V voznikovem sedežu pa je bilo zame dovolj prostora (sicer ne spadam med visoke ljudi). Dobra stran zadnjih treh sedežev pa je ta, da jim lahko spreminjamo naklon (vsakemu posameznemu sedežu).

Zaradi visokih tal v vozilu je tudi prostornost prtljažnika nekoliko manjša, čeprav je uporabnost prtljažnika, zaradi ravnega dna in prekucljivih sedežev, še vedno precej dobra.

Avto lahko večinoma peljemo samo s stopalko za »plin«, ker odvzem plina omogoča rekuperacijo. Osebno sem sicer pričakoval nekoliko močnejšo rekuperacijo pri popolnem odvzemu plina, kljub temu pa je zadeva pri dokaj mirni vožnji precej uporabna in večinoma ni potrebe po pritiskanju zavore. Od vozila se pričakoval tudi nekoliko večje pospeške, je pa res, da nisem pritisnil plina »do konca«. Pri zelo počasni vožnji vozila ni slišati (očitno še nimajo vgrajenega varnostnega »piskača«), po pritisku na plin pa se konkretno zasliši motor.

Vozila Sono naj bi začeli prodajati v začetku leta 2020, gre pa za »crowninvesting« shemo, kjer s prednaročili financiramo izdelavo vozil.

Ali bi kupil Sona? Verjetno ne zaradi premalo prostora za noge pri sovozniku ali na zadnjih sedežih. Predvidevam namreč, da dimenzij vozila ne bodo spreminjali. Vsem morebitnim kupcem pa pred nakupom priporočam, da se, razen v šoferski sedež, usedejo tudi na druge sedeže. Oblika vozila mi tudi ni najbolj všečna, čeprav me samo to ne bi odvrnilo od nakupa. Drugače se mi zdi koncept EV z vgrajenimi sončnimi celicami in DC/AC pretvornikom s šuko vtičnico zelo zanimiv.

Zunanjost vozila:

Zunanji detajli in napajanje:

 

Notranjost:

Prostor za noge – sovoznikov sedež:

Prostor za noge – zadaj:

 

Leave a Reply