Nato smo se odpeljali dalje proti Vipavi. Tam je po elektronskih informacijah polnilno mesto pri Pipistrelu. Žal ga nismo našli, nam je pa direktor Pipistrela dovolil polnjenje pri njih. Spet smo šli na kapučino v bližnjo gostilno in glej Vida opazi trifazno vtičnico pod servirno mizo. Hitro smo prestavili avtomobila, saj se je Aleš lahko priklopil na trifazno vtičnico, midva pa na enofazno.
Nato smo pridrveli v Novo Gorico, bahavo parkirali pred šolo (Šolski center Nova Gorica), ki ima tudi vozilo predelano na električni pogon, in poslušali predavanje g. Pečjaka. Zelo dobro, kratko in jedernato predstavljena področja dela in specifičnosti pri predelavi vozil. Polna dvorana dijakov, profesorjev in ljubiteljev električne prihodnosti, je predavatelja nagradila z gromkim aplavzom (uvodno predstavitev smo zamudili). Izven napisanega programa smo si še ogledali bogato muzejsko zbirko motorjev v kleti srednje tehnične šole.
Nato smo si v firmi MAHLE Letrika pogledali proizvodnjo alternatorjev, elektro motorjev in laboratorij za električne meritve – sprejeta in oddana električna sevanja. Pohvale vredno – v podjetju je cca 1500 zaposlenih – da razvijajo izredno dobre komponente tudi za predelavo vozil na električni pogon. V koloni, v kateri je bilo kar šest predelanih Smartov (od tega trije iz Inštituta Metron), smo se odpeljali na prireditveni prostor 5. relija Nova Gorica.
Parkirali smo svoja električna vozila in se napotili v VIP prostor, kjer so nas lepo pogostili z različnimi dobrotami. Po startu relija, smo se počasi odpravili proti domu: trije Smarti in Metron 7. Da je v Ajdovščini – skoraj v centru mesta – prav lepo polnilno mesto za električna vozila, nam je praktično dokazal g. Pečjak. V centru mesta smo se pohladili s sladoledom, napolnili baterije in se odpeljali. Ves čas smo poslušali obvestila o 24km dolgem zastoju na avtocesti proti Ljubljani in polni stari cest med Vrhniko in Ljubljano. Čez klance do Logatca se je Vida peljala z g. Pečjakom, da je Smartu ostalo več energije. Na Vrhniki smo se želeli še malo založiti z elektriko (Smarta imata le približno 110 km avtonomije), pa žal postaja ni delala. Tretji Smart, ki lahko z enim polnjenjem prevozi 300 km, dodatne energije seveda ni potreboval.
V koloni smo se počasi vozili proti Ljubljani, kar ni bilo tako slabo, saj je bila poraba električne energije minimalna. Kranj smo dosegli okrog 23. ure, ostalo nam je pa še za kakšnih 20 km energije.
Zapisal
Janez Jereb
(function(jQuery) {
function init() { wSlideshow.render({elementID:”923655382399258521″,nav:”thumbnails”,navLocation:”bottom”,captionLocation:”bottom”,transition:”fade”,autoplay:”0″,speed:”5″,aspectRatio:”auto”,showControls:”true”,randomStart:”false”,images:[{“url”:”1/6/8/6/16863786/ng01.jpg”,”width”:”400″,”height”:”266″},{“url”:”1/6/8/6/16863786/ng03_1.jpg”,”width”:”400″,”height”:”228″},{“url”:”1/6/8/6/16863786/ng05.jpg”,”width”:”400″,”height”:”478″},{“url”:”1/6/8/6/16863786/ng04.jpg”,”width”:”400″,”height”:”263″},{“url”:”1/6/8/6/16863786/ng02_1.jpg”,”width”:”400″,”height”:”256″}]}) }
jQuery ? jQuery(init) : document.observe(‘dom:loaded’, init)
})(window._W && _W.jQuery)