13. mednarodno strokovno srečanje z javno razpravo
Gostje iz petih držav in Slovenije, en dan, ena dvorana. O stanju e-mobilnosti v Evropi, polnilni infrastrukturi, regulativi, baterijah in izkušnjah iz prakse.
Spoštovani člani Društva e-Mobilnost Slovenija, predstavniki občin, lastniki električnih vozil in vsi, ki ustvarjate trajnostno prihodnost.
Vabimo vas na 13. mednarodno strokovno srečanje z javno razpravo. Z gosti iz tujine in Slovenije bomo razpravljali o stanju e-mobilnosti v Evropi, o polnilni infrastrukturi, regulativi, baterijah in praktičnih izkušnjah z električnimi vozili.
Srečanje ni predavanje v eno smer.Vaša vprašanja so del programa.
O čem bomo govorili
Pet tem, en dan
E-mobilnost v Evropi
Kje so države, ki so pred nami, in kaj se lahko naučimo od njih.
Polnilna infrastruktura
Koliko polnilnic imamo, kako delujejo in kje še zatika.
Regulativa
Pravila, spodbude in odločitve, ki krojijo prehod.
Baterije
Življenjska doba, popravljivost in kaj pomenijo za lastnika.
Izkušnje iz prakse
Kako je z električnim vozilom vsak dan, iz prve roke.
Okvirni program
Potek dneva
08.30
Sprejem udeležencev
Registracija in jutranja kava.
Dopoldne
Panel GEVA: kaj pravijo vozniki po svetu
Rezultati globalne ankete med vozniki električnih vozil Global EV Driver Survey.
Petter Haugneland, Christian Peter
Čez dan
Azijski avtomobili osvajajo Evropo
Kaj prihod azijskih proizvajalcev pomeni za kupce, servise in evropsko industrijo.
S sodelovanjem uvoznikov in strokovnjakov
Čez dan
Pionirji elektrifikacije
Ljudje, ki so električno vozili, ko to še ni bilo samoumevno.
Popoldne
Panel: samovozeča vozila in FSD
Kje je avtonomna vožnja danes in kdaj jo lahko pričakujemo na naših cestah.
Christian Peter, Ellen Hiep
Popoldne
Javna razprava
Vaša vprašanja govornikom. Zastavite jih lahko tudi prek aplikacije Particify, med predavanji.
16.30
Zaključek
Natančen urnik objavimo, ko bo potrjen. Program se lahko še spremeni.
Tri ekipe, tri električna vozila, 8000 kilometrov. Iz Ljubljane do Sahare in nazaj, brez kapljice goriva.
3 ekipe
~8000 km
5 držav
0 l goriva
Od Ljubljane do Sahare
Sredi oktobra se iz Ljubljane proti Sahari odpravijo tri ekipe Društva e-Mobilnost Slovenija (DeMS). Na Beduinski avanturi 2026 (Bedouin Adventure 2026) bodo prevozile približno 8000 kilometrov skozi Slovenijo, Italijo, Francijo, Španijo in Maroko. Na vsej poti ne bodo porabile niti kapljice goriva.
Pot jih bo vodila čez francoski Valence, Valencio in Algeciras do Maroka. Tam jih čakajo Fes, Midelt, sipine Erg Chebbi, soteska Dadès, Aït Benhaddou, Agadir in Marakeš. Nato se bodo vzdolž atlantske obale skozi Casablanco in Rabat vrnili proti severu do Chefchaouena. Polnili bodo na javnih polnilnicah in sproti preverjali, kako daleč pride današnje električno vozilo tudi tam, kjer je polnilnic še malo.
🇸🇮 Slovenija
🇮🇹 Italija
🇫🇷 Francija
🇪🇸 Španija
🇲🇦 Maroko
Ekipe
Team #01
Ignac Završnik in Vesna Dobovišek
bela Tesla Model Y AWD
Team #02
Mateja in Andrej Jesenovec
bela Hyundai Kona Electric
Team #03
Boštjan Marolt
modra Tesla Model Y RWD
Pot po dnevih
Zapisi s poti
Pod vsakim krajem sproti objavljamo zapise, fotografije in videe z odprave. Stran se dopolnjuje sama, zato se vrnite vsak dan.
1
sobota, 17. 10.
Valence 🇫🇷
2
nedelja, 18. 10.
Valencia 🇪🇸
3
ponedeljek, 19. 10.
Algeciras 🇪🇸
4
torek–sreda, 20.–21. 10.
Fes 🇲🇦
5
četrtek, 22. 10.
Midelt 🇲🇦
6
petek–sobota, 23.–24. 10.
Merzouga, sipine Erg Chebbi 🇲🇦
7
nedelja–ponedeljek, 25.–26. 10.
Soteska Dadès 🇲🇦
8
torek, 27. 10.
Aït Benhaddou in Ouarzazate 🇲🇦
9
sreda, 28. 10.
Agadir 🇲🇦
10
četrtek, 29. 10.
Marakeš 🇲🇦
11
petek, 30. 10.
Casablanca 🇲🇦
12
sobota, 31. 10.
Rabat 🇲🇦
13
nedelja, 1. 11.
Chefchaouen 🇲🇦
Drugi zapisi
Petek, 27. 11. 2026 · Terme Snovik
Vse to bomo predstavili na srečanju
Izkušnje s poti bomo predstavili na 13. mednarodnem strokovnem srečanju DeMS. Dan se bo ob 8.55 začel s petminutnim videom z odprave. Ob 11.40 bodo Ignac Završnik, Andrej Jesenovec in Boštjan Marolt na panelu »Maroko: pot z BEV v Afriko« povedali, kako je bilo s polnjenjem, porabo in improvizacijo na 8000 kilometrih. Vprašanja jim boste lahko postavili v živo.
Dolina, ki je nekoč prispevala k taljenju železove rude, danes prispeva k taljenju trdnih prepričanj avtomobilizma. Ustrezna infrastruktura kraju omogoča, da hitro skoči na voz napredne tehnologije. Kraj Flachau je bil zelo primerna izbira za največji dogodek Tesla Takeover Europe 2026.
Prizorišče
Po sledeh Tauriskov čez gorske prelaze
Na petkovo deževno jutro smo se nekateri člani DeMS-a podali na raziskovanje gorskih prelazov, ki so jih nekoč obvladovali keltski predniki Tauriski, ki so bili del Noriškega kraljestva, dokler jih niso prevzeli Rimljani. Prek Rennwega, zadnjega kraja na avstrijskem Koroškem smo se napotili na prelaz Kačjak (1641 m), ki je pozimi znano smučarsko središče, poleti pa slikovita cesta nudi čudovite razglede na okoliške Alpe. Prelaz, pod katerim se vije tunel Katschberg Slovencem zelo poznane Turske avtoceste, je hkrati tudi meja med deželama Koroško in Solnograško.
Po spustu v Sveti Mihael v regiji Lungau smo na kratko dodali elektrončke na Teslinem superchargerju in pot nadaljevali do gradu Mauterndorf. Krasen srednjeveški grad, ki je nekoč služil kot mitnica, je danes priljubljena družinska avanturistična točka. Dež nam je pokvaril fotografsko doživetje, ni pa nam vzel volje do raziskovanja alpskih razgledov.
St. Michael im Lungau
Obertauern: kjer so se Beatles učili smučati
Do regije Pongau nas je ločil še en visok gorski prelaz s smučarskim središčem Obertauern, ki je najbolj snežni kraj v Avstriji z naravnim snegom. Znana britanska skupina Beatles tu ni le snemala svojega filma, pač pa so se resnično učili smučati.
Obertauern
Čeprav nekoliko daljša cesta, ki hkrati privarčuje tudi tunelnino, nas je tako prijetno presenetila s čudovitimi alpskimi dolinami in pripeljala do nekoč železarskega, danes bolj smučarskega središča Flachau. Na parkirišču v vrsti za večerni lightshow smo takoj trčili ob slovenske tablice več Tesel in se družno uvrstili v formacijo.
Slovenci se povsod znajdemo
Slovenci se vedno povsod najdemo in si naredimo lastno doživetje. Tako smo na parkirišču poleg zlatega X imeli razobešene kar tri mobilne reklamne zastave (beach flag): Tesla Owners Slovenia, Metron in DeMS.
Slovenski kotiček
Čeprav so nekateri pohiteli in že predhodni večer utrjevali poznanstva ob glasbi in pijači, smo se družno odpravili na prizorišče in si ogledali različne produkte in dodatke za vozila znamke Tesla. Otroci so se vozili s Cybertruckom, odrasli so se slikali pred Cybercabom, tretji so opravili kakšen manjši servis ali se preizkusili v upravljanju drona. Čez dan so potekala različna predavanja, nagovori znanih osebnosti iz sveta elektromobilnosti, predvsem povezanih s Teslo.
Predavanja, ravno tu smo izvedeli, da bo v nekaj tednih predstavitev novega Roadsterja.Tandem Bjørn in Vanja
Zvečer ja sledil lightshow 120 vozil. Čeprav je bila vsak večer organizirana zabava za vse udeležence, smo Slovenci napravili lastno različico lightshowa z zabavo na zasedenem ozemlju.
Spanje pod zvezdami – v Tesli
Noč so nekateri prespali v bližnjih hotelih in apartmajih, drugi pa v kampih s Teslinim načinom za kampiranje. Spanje v Tesli je lepo doživetje, ki ga ne pričarajo drugi avtomobili ali šotori. Blazine se lepo prilegajo ravnemu dnu podrtih sedežev in prostora je za dve odrasli osebi. Poleg prijetne temperature celo noč, ki jo omogoča baterijsko vozilo, pa Teslina vozila nudijo čudovito izkušnjo opazovanja zvezdnega neba skozi stekleno kupolo vozila. Poraba klimatske naprave na 22 stopinj v mrzli deževni noči na tisoč metrih nadmorske višine vam lahko v eni noči odščipne 30–50 km dometa.
Predstavljen primer spalnice v avtu, kombinacijo je preveril tudi Sandy Munro.
Sobota: popusti, prijateljstva in Bjørn Nyland
Tudi sobota je minila v podobnem vzdušju. Kdor je želel kupiti kakšen dodatek za svoje vozilo, je imel možnost raznih popustov, kar je v bogati deželi z visokimi cenami dobrodošel priboljšek. Naši člani že poznajo številne osebnosti mednarodne emobilne skupnosti, so se pa tu ta prijateljstva utrjevala in bila hkrati priložnost osebno srečati še koga. Sam sem pred leti izvedel marsikaj od norveškega youtuberja Bjørna Nylanda, ki smo ga tu osebno spoznali. Skratka pozitiven Tesla vibe je bil rdeča nit celotnega dogodka. Težko se je otresti občutka, da so lastniki Tesel ne samo vizionarsko naravnani, malo pred časom in morda zato nerazumljeni, pač pa tudi praviloma pozitivne osebnosti, ki iščejo jagodo na sočni in mamljivi torti.
Selfi z Bjørnom NylandomSkupinska
Tisoč Tesel in ena zaostala regulativa
Na dogodku je sodelovalo verjetno prek tisoč vozil Tesla, saj je bil Flachau poln vseh vrst Teslinih modelov. Še več obiskovalcev, veliko družin z otroki, številni klubi iz več evropskih držav. Žalosti nas lahko, da imamo doma okostenele državne uslužbence na AVP, ki ne prepoznajo prednosti FSD-ja, ki dokazano zmanjšuje število prometnih nesreč in ga številne države po svetu in EU že zakonsko dovoljujejo. Proti večeru smo se iz kraja Hermanna Maierja odpravili po isti poti na drugo stran Alp, da prinesemo v dolino sonca še nekaj naprednih pogledov. Miselnost Herminatorja naj nam omogoči vsaj kanček upanja, da res ne bomo ostali zadnji.
Cilj ni dirka, pač pa osveščanje, da gre pri baterijskih vozilih za ekonomičnost, varovanje okolja, energetsko neodvisnost in predvsem večji užitek v tihi in nesmrdeči mobilnosti.
35 električnih vozil
55 udeležencev
~300 km
večina brez polnjenja
~16kWh/100 km povprečna poraba (od 11 do 23)
~3 hpovprečen čas vožnje, najhitrejši 2 h 36 min
622,40kWh napolnjenih v Kopru za 411,24 €
198,23kW najvišja izmerjena moč polnjenja
V časih, ko se odvijajo vojne za Hormuz, je zanimiva in poučna zgodba naftne mrzlice na naših tleh. Najmodernejša tehnologija, ki bi omogočila predelavo dveh milijonov sodčkov nafte na leto, je obtičala v Dolgovaških goricah. Zapakirana, nikoli zmontirana najsodobnejša rafinerija je tako postala simbol konfuzne energetske politike, ki ji še dandanes naseda neosveščena populacija. Po odplačilu vseh posojil s strani nas davkoplačevalcev je bila neuporabljena rafinerija za drobiž prodana nekam na vzhod.
Nekateri udeleženci smo spali v hotelu, ki je v ozadju.
Zgodnje ptiče (EarlyBirds), ki so že v petek z baterijskimi električnimi vozili prikapljali v te kraje, je na to spomnil neposrečeno postavljen prometni znak s prepovedjo parkiranja oziroma: DOVOLJENO LE ZA NAFTO!
S širšega globalnega vidika današnja poraba nafte presega približno 100 milijonov sodčkov na dan, kar daje zgodbi še dodatno težo: omenjena »rafinerija v škatli« bi v tem kontekstu predstavljala le simboličen delček energetskega sistema.
Od naftne preteklosti k električni mobilnosti
Simbolično je prav mesto Lendava postalo izhodišče izziva od zastarele nafte k sodobnejši električni mobilnosti. Najvzhodnejše mesto v trikotniku med Hrvaško in Madžarsko si je društvo DeMS izbralo za tradicionalni izziv od Lendave do Kopra na elektriko.
Polnjenje pri MOL-u
Rogljički in …
V petek in soboto so udeleženci skupaj na BS MOL Pince napolnili 426,56 kWh energije.
Za začetek je MOL radodarno poskrbel za prazne konjičke in jezdece na Pincah. Zgodnji ptiči so se nasitili že prejšnji večer in se ob prijetnem druženju pripravili na sobotni dan v bližnjih prenočiščih. Jutro pa je poskrbelo, da so okoliške polnilnice gostile jutranjo jato neslišnih lepotcev, za kar je hudomušno ponagajal upravljavec avtocest, ki je zamujal z lepo novo asfaltno preprogo. Danes Slovenija razpolaga z več kot tisoč javnimi polnilnimi mesti, kar omogoča, da je bila celotna kolona na poti praktično brez logističnih omejitev.
Zbor pod Vinariumom in start proti zahodu
VinFast VF8 v ospredju
Namesto konjske glave, kot so nekoč pravili tukajšnjim nihajnim naftnim žerjavom, se zadnja leta nad vinogradi bohoti le še stolp Vinarium. Pod njim se je s težavo natrpala številčna jata vozil, med katerimi je največ pozornosti požel vietnamski lepotec podjetja VinFast, tokratni pokrovitelj dogodka.
VinFast
Registracijska ekipa je imela precej dela.
Župan Janez Magyar je po nagovoru druščini še obljubil, da bo poskrbel za dodatna krmilna mesta, predsednik Ignac Završnik pa je podal še zadnje napotke.
Zoran, Tomaž, Ignac in Janez Magyar
Gneča na startu
Start ob 11.00 je v petih minutah izpraznil parkirišče in vsak udeleženec je po svoji poti in v svojem tempu odletel proti zahodu. Od Panonskega do Jadranskega morja, kot pri osvajanju divjega zahoda, tudi tu ni šlo brez žrtev. Na že tako počasnem prekmurskem odseku je v nadaljevanju požiranje kilometrov do Primorske upočasnilo kar pet daljših delovnih zapor. Z DARS-om se bo treba uskladiti, da se nam naslednje leto nekako oddolžijo. Gost promet je sicer tekoče potekal, a da bi se kdo ujel na radar, ni bilo pričakovati.
Na več kot 300 km za večino ni bilo postankov ali kakšne potrebe po polnjenju vozil, kar potrjuje, da je realni doseg sodobnih električnih vozil že povsem primerljiv z vsakdanjimi dolgimi relacijami.
Naša sedanjost je prihodnost vseh.
Analiza poti in energetska učinkovitost
Je pa Petrol dihal na škrge v Kopru, ko je ta jata pisanih galebov okupirala njegovo polnilno infrastrukturo. Na družbenih omrežjih se je vnela prava vojna debata, kot da bi namesto štroma tankali nafto.
Vrsta električnih vozil čaka na test moči polnjenja.
Vmes pa Petrolov sendvič, kava in napitek.
Na dogodku je sodelovalo 35 baterijskih električnih vozil in 55 udeležencev. V Kopru smo skupaj napolnili 622,40 kWh električne energije v skupni vrednosti 411,24 €. Skupni čas polnjenja je znašal 340,58 minute, najvišja izmerjena moč polnjenja pa je dosegla 198,23 kW.
Matic Markovič iz Petrola je poskrbel za nemoten test moči polnjenja na BS Koper.
Prvi na polnilnih mestih
Na tej relaciji, dolgi približno 300 kilometrov, so električna vozila v povprečju porabila okoli 16 kWh na 100 km, kar pomeni, da je celotna pot za večino udeležencev zahtevala približno 50 kWh energije: energijo, ki jo danes številna električna vozila že nosijo v eni sami bateriji. Razlike med vozili so bile pričakovane, saj se poraba giblje od zelo varčnih približno 11 kWh/100 km do več kot 23 kWh/100 km, odvisno od velikosti, moči in pogojev vožnje. Povprečni čas potovanja se je gibal okoli treh ur, najhitrejši so pot prevozili v 2 urah in 36 minutah, najpočasnejši precej pod štirimi urami, razlike pa so bile skoraj v celoti posledica prometa, ne tehnologije vozil.
Spodobi se, da se tak maraton zaključi ob jedači in pijači. S pogledom na sončno morsko gladino se je nadaljevala izmenjava izkušenj, prijetno druženje in debata med znanilci prihodnosti.
Predaja zadnje akreditacije
Tik ob morju
Riba
Piščanec
Električna vozila danes večinoma že premorejo baterije okoli 60 kWh ali več, kar pomeni, da takšne relacije niso več izjema, temveč realna vsakodnevna uporaba. Prav tako niso več le drugo vozilo v družini, saj z njimi lahko brez polnjenja prevozimo najdaljšo možno razdaljo v državi, od vzhoda do zahoda. Nekateri v strahu še sanjajo o prihodnosti, drugi jo brezskrbno in varčno živijo že danes.
Štirinajst članov DeMS, devet električnih vozil in 8.000 km do Severnega rta in nazaj. Z najsevernejšim Teslinim lightshowom na svetu in severnim sijem za nameček.
Slovenija → Nordkapp
8 Tesel + Hyundai Kona
severni sij
8.000km na elektriko
14članov DeMS
9električnih vozil
1najsevernejši lightshow na svetu
BM
ZapisalBoštjan Marolt
Prolog
Srečanje v alpski dolini
V alpski dolini sredi celinske Evrope se srečata jelen in los:
LosUh, ta vročina in gneča, res ne zdržim več!
JelenPa saj ni tako hudo, čeprav se res vse bolj kuha. Kam pa bi šel?
LosTja na daljni sever, tam bo hladneje ter lepa in čista prostranstva.
JelenPa je daleč do tja?
LosKakšnih 4000 km bo do Severnega rta, ampak ti ne boš zmogel.
JelenZakaj ne bi zmogel? Brez postanka sicer res ne bo šlo, ampak saj moram vmes kaj pozobati in odtočiti, kaj tebi tega ni treba?
LosAh, jaz to zdržim, poglej moje lopatasto rogovje, to mi daje prvinsko moč.
JelenDaj nehaj se hvaliti in široko ustiti, prepričan sem, da pridem tudi jaz. Morda celo hitreje od tebe, saj lahko tečem mnogo hitreje in lažje.
LosHahaha, ti nikoli ne prideš na Severni rt, to zmorem le jaz, ti boš prej zmrznil in za vsakim vogalom upehan dotakal. Z mojo tolščo tega ni treba, le trikrat na celi poti se ustavim, mehur imam pa večji od tebe. Hahaha.
JelenSi upaš staviti, da bom jaz bolj spočit prispel in morda te celo prehitim?
LosSi pa res neverjeten, da mene izzivaš. Prav, pa tekmujva in zmagovalec pobere častni naziv: Severni …
Pot v enem pogledu
Od Žirovnice do Severnega rta
Žirovnicazbor ob 5. uri, štrudelj
Münchenprvi postanki
BerlinTesla Gigafactory
Rostocktrajekt Huckleberry Finn
Söderhamnkamping hišice
Luleåkonec Botnijskega zaliva
Arktični krogŠvedska → Finska
Repvåghotel brez posadke
Honningsvågzadnje krmišče
Severni rtnajsevernejši lightshow
RovaniemiBožičkova vas
Domovprek Baltika, Poljske, Češke in Avstrije
Povlecite vodoravno za celotno pot · črtkano: trajekt čez Baltsko morje
Ponedeljek, 15. 9.
Mladi jelenčki na poti proti severu
Mladi jelenčki s pogonom na elektrončke jo torej mahnemo proti severu. Iz različnih koncev Slovenije se zberemo na krmišču (superchargerju) v Žirovnici, kjer nas Nani preseneti z domačim štrudljem.
Ekipe DeMS, zbrane na superchargerju v Žirovnici
Ob petih zjutraj na zaspani ponedeljek jo mahnemo na pot skozi karavanški predor in po turski avtocesti do bavarskega morja, kjer ima večina prvi postanek. Tisti malo bolj odporni na bolečine v mehurju pa celo tja do Münchna. Kaj češ, nekateri smo malo starejši in se ustavimo vsaki dve uri, spet drugi pa kakor vedo, da je za njih bolje. Po nemških avtocestah pogosto leti prek 200 km/h in razdalja hitro kopni.
Dolga ponedeljkova pot do Rostocka
Ponedeljek je dolg in zaradi visoke hitrosti naporen. Prek 1000 teh losovih km zmoremo z nekaj postanki, tudi z berlinskim pri Tesla Gigafactory. Postanki lahko trajajo le 5 minut, včasih pa tudi 20 minut, kar je komaj dovolj za obisk kratke potrebe.
Popolnoma v skladu z lokalno zakonodajo
Postanek pri Tesla Gigafactory Berlin
Postanek pri obratu hitre prehrane
Zvečer se slovenski jelenčki uspemo zbrati in prešteti na zadnjem nemškem krmišču v Rostocku, pred trajektnim pristaniščem za Švedsko.
Poleg sedmih različnih modelov Tesel iz Žirovnice je tu še osma, ki nam je že dan prej pobegnila do Berlina, ter deveti jelenček v obliki Hyundaia Kone. Ta je na pot krenil že sredi noči, predvsem zaradi strahu pred nevšečnostmi na polnilnih mestih drugih ponudnikov. Žal še nima vgrajene Tesline navigacijske infrastrukture, ki poskrbi za brezskrbna potepanja na dolgih poteh.
Vseh 14 članov DeMS se torej v večernih urah vkrca na Huckleberryja Finna in v malih kabinah na tem ogromnem trajektu prespimo plovbo prek Baltskega morja.
Torek, 16. 9.
Prečkanje Baltskega morja
Mrzlo in vlažno jutro na trajektu nas kar napodi v kabine naših vozil. Razlike pri izkrcavanju tega velikana so tako velike, da prvo vozilo iz črede naredi že 100 km, preden zadnji po uri in pol komaj začutimo trdna tla pod kolesi.
Nič ne de, urno se odpravimo skozi švedske vasice in mesteca. Vsak s svojim tempom in po svoji poti, kakor komu navigacijski sistem predlaga. Nekateri se vozijo najprej bolj zahodno čez vasice in drevorede proti severu te skandinavske velikanke, spet drugi po hitrejših cestah proti vzhodu v smeri Stockholma. Le redko se dva jelenčka najdeta na istem krmišču.
Proti večeru se druščina zbere pred nočnim postankom v kamping resortu Söderhamn. Naša prisotnost vzbuja poglede zaradi številnih slovenskih tablic, hkrati pa tudi kakšen nejevoljen pogled zaradi zasedenosti polnilnih mest. Noč preživimo v ličnih kamping hišicah. Malce preglasni in izstopajoči očitno prestrašimo tudi roje obljubljenih komarjev.
Švedske hiške in seveda tudi nekaj komarjev
Na Švedskem obstajajo tudi vozila ICE AGE
Sreda, 17. 9.
Potovanje skozi Švedsko
Pretežno ravninska pokrajina nas razveseljuje z lepimi pogledi in tipično švedsko arhitekturo lesenih hišk. Kakor kateri posadki nanese ali se ji zalušta, naredi kakšen postanek v prekrasnem zalivu ali pa si privošči kakšno hitro hrano med postankom na polnilnici.
Kljub temu da ni več avtocest, so ceste lepe, vsakih nekaj kilometrov z dodatnim pasom za prehitevanje počasnejših fosilnih vozil. Številni radarji umirijo promet, ki pa se presenetljivo hitro odvija brez zastojev. Postanki zaradi nižjih hitrosti postajajo čedalje redkejši, včasih na tri do štiri ure. Zaradi mehurja je včasih treba še kje vmes ustaviti.
Do večera tako večinoma vsi vozimo po podobni trasi do konca zaliva Baltskega morja, kjer v kraju Luleå prenočujemo v še lepših kamping hiškah. Večerno druženje znova od nekod naplavi domačo »švedsko« grenčico in obilen lonec testenin za celotno druščino. Malce nagajivosti prelijemo še v raziskovanje električnih stebričkov za fosilna vozila, ki jih je treba v teh krajih zjutraj dogrevati. Nam z električnimi vozili tudi ta skrb odpade.
Nizko sonce
Četrtek, 18. 9.
Prestop v arktični krog
Po dobrih dveh tretjinah Švedske zapustimo obalni pas in kmalu dosežemo arktični krog. Tu prestopimo finsko mejo. Spremeni se tudi pokrajina: sama hosta in močvirja. Ceste so večinoma ravne in lepo vzdrževane, a omejene na 80–90 km/h. Pokrajina je enolična, malce zaspana, polnilni parki pa imajo tu zgolj 4–6 ročk, zato si ne želimo čredne vožnje.
Skupinska
Vsi zbrani na arktičnem krogu
Dvojica nam odtava proti severu, nevarno proti ruski meji, in številne kilometre premaguje po makadamskih poteh. Preostali jo švignemo hitro prek meje na Norveško, kjer nam sledi naš redni spremljevalec dež. V temnih večernih urah pripeketamo v Repvåg, kjer nas čaka razmajan hotel brez posadke. Nekako se razporedimo po dva in dva, eno od sob pa spremenimo v žurerski apartma.
Norveška cesta
Petek, 19. 9.
Prihod na Severni rt
Petek je dan za čudovit začetek. Muhasto severno vreme nam kdaj pa kdaj pošlje tudi sončne žarke, ko se odpravimo proti zadnjemu najsevernejšemu otočku naše celine. Do otočka nas vodi pot prek v skalo vklesanih tunelov in številnih lepih zalivov Severnega morja.
Sem pa tja ob cesti zagledamo severne jelenčke, ki nam včasih celo skočijo pred avtomobile. Na celi poti ne opazimo niti enega samcatega losa, kot bi se poskrili ali izumrli. V enem od tunelov se spustimo celo več kot 200 m pod morsko gladino in na drugi strani prispemo na otok z naseljem Honningsvåg.
Nočni pogled iz sobe
Tik pred ciljem
Tu je naše zadnje krmišče, nato pa se v strnjeni koloni s slovenskimi zastavicami odpravimo na Severni rt. Naša delegacija električnih jelenčkov popestri vetrovno panoramo za številne obiskovalce. Ogledamo si muzej, ki govori o življenju in odpravah na ta odmaknjeni konec sveta. Naredimo nekaj fotografij, ko nas ujame kakšen sončni žarek, in tako dočakamo večer na Nordkappu.
Naš prihod na to severno točko na bližnjem parkirišču počastimo s Teslinimi svetlobnimi efekti ali lightshowom, ki bi ga lahko vpisali v knjigo rekordov.
★
Najsevernejši Teslin lightshow na svetuDoslej najsevernejši lightshow na planetu, na kraju, kamor je mogoč dostop s civilnim vozilom.
Poleg avtodomarjev in nas, ki dogodek doživimo v idilični panorami, ga posnamemo še za preostalo vedoželjno domačo publiko.
Lightshow nad zalivom
Na poti proti prenočišču doživimo še avroro oziroma severni sij. Čudovite sence svetlobe na nočnem nebu nas ujamejo na temni nočni cesti, kjer presenečeni obstanemo in uživamo v opazovanju tega redkega pojava.
Še lepše igre svetlobe nato doživljamo v hotelu, ko pojav večkrat v noči lahko opazujemo s svojih postelj ali terase, saj se nočno nebo ustrezno razjasni. Noč si krajšamo z zabavo v našem toplem kotičku ob prigrizkih, kjer nas kratkočasi vicmajster, grejemo pa se z domačo neobdavčeno ter finsko »kačjo slino«.
Severni sij
Sobota, 20. 9.
Zadnji dnevi na severu
Sobota nam postreže še z lepšim vremenom, zato jo mahnemo nekoliko južneje in obiščemo še najsevernejše urbano mesto. Vožnja po obali zalivov in fjordov je pravo doživetje. Popestrijo jo v skalo izklesani tuneli in viseči mostovi, vse skupaj pa je en sam čudovit razgled in prava paša za oči.
Na poti pogosto vidiš jelenčke v manjših skupinicah. Priskakljajo na cesto in ohromijo promet, kot nekakšni policisti, slednjih namreč ni videti.
Po severnih poteh
Naftna ploščad pred vhodom v najsevernejše mesto
Večer pred odhodom pripravimo še dva lightshowa, tudi na slovensko himno, in enega prav na Severnem rtu.
Naslednje jutro se poslovimo od našega vikinga Jurija, ki nadaljuje tritedensko vijuganje po norveških fjordih. Čreda se nato razkropi že pred vstopom v finska močvirja. Sem pa tja se posadke srečajo na kakšnem polnilnem mestu. Poslednji jezdeci se najdemo še v Rovaniemiju, kjer v čisto pravi Božičkovi vasi izropamo trgovine.
Večina razkropljene črede se naslednji dan vrača prek Finske, Estonije, Latvije, Litve, Poljske, Češke in Avstrije proti domu. Nekateri hitijo pripovedovat domačim o svojih doživetjih, drugi si na poti privoščimo še kakšno pravo finsko savno ali si ogledamo zanimiva mesta in se prijetno zabavamo v dobri družbi.
Sklepna misel
Vsi jelenčki se varno in srečno vrnemo domov. Mala malica je teh 8.000 km na štrom, tako gladko in lahkotno jih je premagovati.
Brez odvečne tolšče smo si prislužili naziv Severni jelen.Le kaj sploh še ostane losom?
Ekipa
Naj vas navdihne timsko delo štirinajstih članov DeMS, ki so sanje spremenili v resničnost:
Kako pripraviti test, ki ne bo le kratek vtis na nekaj sto kilometrih, temveč prava celovita izkušnja, ki razkrije resnične zmogljivosti vozila? Naš cilj je bil zasnovati test, ki zajema vse – od toplih cest v Sloveniji do mraza in vožnje po najsevernejši cesti na svetu.
Na tako dolgi poti je bilo dovolj časa za preizkus varčne vožnje, hitre vožnje in dolgoročne porabe dveh različnih voznikov, s čimer smo dobili realno povprečje porabe glede na različni slog vožnje.
Nemška jesenŠvedska jesenFinska jesenNorveška jesen
Prvi rezultati hitre vožnje: Žirovnica – Berlin
Najnovejši Teslin model se je izkazal kot izredno tih, udoben, varčen in presenetljivo učinkovit sopotnik v vseh razmerah. Brez posebnega napora smo dosegali rekorde tudi na daljših poteh – na primer od Žirovnice do Berlina v zgolj devetih urah in pol. Pri takšnem tempu je bila poraba nekoliko višja od povprečja.
Preizkusili smo tudi najvišjo hitrost modela Tesla Model Y Long Range RWD, ki je znašala 205 km/h, ob tem pa je vozilo ostalo stabilno in zanesljivo tudi pri zelo visokih hitrostih.
Vklop avtopilota je drugačen kot pri starem modelu, kar je mojega sopotnika nekoliko motilo. Tudi sam sem imel najprej problem pri vklopu avtopilota, vendar sem se hitro privadil. Kljub temu sem opazil, da ga zdaj zares lažje in hitreje vklopiš, saj je potrebnega precej manj truda kot pri starejšem modelu.
Največja hitrost vozilaPrva na cilju pri Gigafactory BerlinPoraba 177 Wh/km
Celotno potovanje v dolžini 970 km smo začeli ob 5.05 in prispeli v Berlin ob 14.32, kar pomeni 9 ur in 27 minut. Povprečna hitrost, upoštevajoč postanke za polnjenje, cestna dela in zastoje, je znašala 103 km/h. Povprečna poraba je bila 177 Wh/km. Kljub temu smo na cilj prispeli 30 minut pred drugo uvrščeno ekipo.
Vsa vozila smo opremili z zastavami.Pred vhodom v tovarno
Koliko zmore brez polnjenja?
Vozilo smo preimenovali v DeMS Nordkapp.
Na Švedskem smo imeli priložnost preveriti, kaj Model Y LR RWD zmore brez vmesnega polnjenja.
Poleg tega zaradi večje baterije zmore tudi moč polnjenja do 250 kW.
Na daljši poti, dolgi več kot 500 km, se je vozilo izkazalo zanesljivo: iz Söderhamna ob 9.10 do Skellefteåja ob 16.52, prevoženih 534 km, z 12 % preostale baterije. Povprečna hitrost je znašala 69 km/h.
Gneča v mestu
Dela na mostu
Omejitve na lokalnih cestah
Postanek in preverjanje polnilnega mesta
Poraba 118 Wh/km
Na poti smo se ustavili le za kavo in malico ter doživeli nekaj zastojev v mestih – kar je za sever Švedske precej nenavadno. Kljub temu je vozilo doseglo izjemno nizko porabo, le 118 Wh/km pri zunanji temperaturi 13 °C. V praksi to pomeni, da se lahko z Modelom Y vozite ves dan brez postankov za polnjenje.
Ovire na cesti
Prometne razmere in opozorilni znaki na severu Evrope se razlikujejo od tistih, ki smo jih vajeni doma. Ena prvih posebnosti je srečanje s severnimi jeleni, ki si ceste delijo z vozili. Ob prvem srečanju je to presenečenje, pozneje pa postane rutina: upočasniš, počakaš, da žival prečka cesto, in nadaljuješ pot.
Nenavadni so tudi prometni znaki za smučarje na cesti, saj se smučarske poti včasih križajo z vozišči, in opozorila za snežne sani, ki imajo v severnih regijah urejene prehode čez cesto.
Ko cesta postane smučarska proga.
Najbolj severni Teslin Supercharger na svetu
V Honningsvågu stoji Teslin Supercharger, ki velja za najbolj severnega na svetu. Obiskali smo ga in zasedli z osmimi vozili iz Slovenije – prizor, ki je za te kraje precej nenavaden.
Supercharger je odprt tudi za vozila drugih znamk in ponuja impresivno moč 250 kW. Cena polnjenja je za naše razmere izjemna: le 0,26 € za kWh.
Severni rt – Severna točka Evrope
ZastaveV družbi drugih BEV iz Slovenije
Jezik
Ime
Izgovorjava
Kratek opis
Slovenščina
Severni rt
[ˈseːvɛrni r̩t]
Najsevernejša točka evropske celine (polotok v Norveški).
Angleščina
North Cape
[nɔːrθ keɪp]
Pogosto uporabljen izraz v turističnih vodičih.
Norveščina
Nordkapp
[ˈnɔrˌkɑp]
Uradno ime polotoka in občine.
Finščina
Pohjoiskärki
[ˈpohoisˌkærki]
Pogosto v finskih turističnih besedilih.
Norveščina (alternativa)
Nordkappen
[ˈnɔrˌkɑpːən]
Nanaša se na turistično območje ali klif ob rtu.
Norveščina (geografska)
Nordkappfjellet
[ˈnɔrˌkɑpˌfjɛlːɛt]
Nanaša se na goro ali klif tik ob rtu.
19. septembra 2025smo dosegli svoj končni cilj – Severni rt. Števec je pokazal 3646 km iz Žirovnice, skupaj smo porabili 604,8 kWh, povprečna poraba pa je znašala 165,8 Wh/km. Ob tem smo se pridružili tudi dolgoletni tradiciji – na Severnem rtu je običaj, da se ob uspešnem prihodu nazdravi s kozarcem penine, kar smo seveda tudi mi storili.
Pogled iz Severnega rta
Nekaj, kar nas bo zapisalo v zgodovino
Obenem smo postali del zgodovine – izvedli smo najbolj severni Teslin svetlobni spektakel na svetu. Ne verjamete? Vprašajte umetno inteligenco, na primer @Grok: kdo je prvi izvedel najbolj severni Tesla svetlobno-zvočni spektakel?
Priprave in preverjanje svetlobno-zvočnega spektakla
Sklepno dejanje
Vrnitev domov je potekala brez težav, a primerjava porabe kaže, da smo v Nemčiji vozili nekoliko manj varčno, zato je bila pot nazaj nekoliko bolj potratna. Domov se nam je mudilo – po tako dolgi poti je vsak kilometer preveč. Pot smo zaključili na Teslinem Superchargerju v Žirovnici, kjer smo ponovno polnili baterije in se poslovili od te severne pustolovščine. Še nekaj je treba dodati, na poti smo uporabljali Starlink Mini, ki je skrbel za spletno povezavo med potjo. Če ima pogled na nebo, deluje brez problema.
Končni rezultatiNorveški zaliv
Zapisal Ignac Završnik
P. s.
»Pritožbe« nad številom zasedenih polnilnih mest na Finskem. Blaž, saj bo bolje, samo slovenskih turistov z električnimi vozili je precej.
Še nekaj je treba dodati, na poti smo uporabljali Starlink Mini, ki je skrbel za spletno povezavo med potjo. Če ima pogled na nebo, deluje brez problema.
Vtisi sovoznika Matjaža Potrča
V štirih letih, odkar vozim Model Y, se je kar nekaj stvari spremenilo, razvoj je šel naprej, nekaj pa ostaja enakih oziroma je bil novosti deležen tudi moj »stari« avto (programske nadgradnje, med njimi tudi prilagodljive dolge luči).
Ob predstavitvi novega Modela 3 so odstranili obvolanske ročice, pri novem Modelu Y so levo vrnili, ampak je okrnjena glede na staro, samo navzdol in navzgor jo je možno malo premakniti, za vklop smernikov. Da so jo vrnili, je zelo dobrodošlo. Desne za prestavljanje nisem pogrešal, še posebej, ker je avto sam ob začetku vožnje po kratkem pritisku zavornega pedala preklopil večinoma v pravo smer vožnje.
Navodila za aktivacijo smeri
Mi pa ni všeč, da se pri novem Modelu Y za razliko od novega Modela 3 gumb za vklop tempomata ali avtopilota vede drugače. V meniju lahko izberemo, ali bomo s pritiskom desnega vrtljivega gumba vklopili tempomat ali avtopilot. Ni možnosti, da bi z enim klikom vklopili nekaj, z dvema nekaj drugega. Med vožnjo je še možno v meniju z avtopilota preklopiti na tempomat, na avtopilot nazaj pa ni možno, če ni avto parkiran. Potrebe po preklapljanju niti ne bi imel, če bi se avtopilot vedel kot pri starejših vozilih – tam po izklopu z vrtenjem volana npr. ob menjavi pasu na avtocesti ostane tempomat aktiven, tu pa se oboje izklopi, kar pomeni, da je treba ob vsakem takem manevru z občutkom pritisniti pedal za plin.
Avtopilot je sicer tudi na severu na navadnih cestah deloval dobro, celo po cestah brez črte na sredini se je lepo držal desne polovice. Le včasih je morda preveč sunkovito malenkostno vrtel volan v eno in drugo smer, namesto da bi ga držal pri miru. Zanimivo, da takega vedenja iz svojega avta nisem vajen, je pa res, da nisem mogel primerjave delati na istih cestah.
Takšne ceste ne predstavljajo težav.
Zanimivo je tudi, da na severu Švedske znakov za omejitev hitrost 110 km/h ni prepoznaval. Včasih je za trenutek na zaslonu pokazal znak, nato je ta izginil. Pri drugih težav ni bilo, samo pri vseh za 110. Ugibam, da sta morda enki preveč skupaj, da bi ju pravilno prebral. Po drugi strani pa že na jugu Švedske teh težav ni bilo več. Pa nisem opazil, da bi bili znaki tam kaj drugačni.
Omejitve
In še to glede avtopilota oziroma tempomata … želel bi si, da bi pri Tesli ohranili delovanje, da ko se na zaslonu dotakneš znaka za omejitev, nastavi to omejitev na tempomatu, ne pa da se z dotikom izklaplja in vklaplja opozorilo za prekoračitev hitrosti, za nastavitev hitrosti pa moraš s prstom tiščati prikazani prometni znak par sekund. Izklop opozorila narediš verjetno samo enkrat med vožnjo, hitro nastavljanje hitrosti pa pride prav večkrat.
TMY Long Range
Drugače je novi model za vožnjo udobnejši (mehkejše vzmetenje), k udobju v vročini ogromno pripomore prezračevanje sedežev, zabavna popestritev pa je lahko tudi ambientalna osvetlitev, ki utripa po glasbi in v barvi sličice predvajane skladbe. Seveda je možno vse skupaj tudi izklopiti za zbrano vožnjo brez motenj.
Vsi lastniki vozil Tesla vemo, katero vozilo je najbolj nastopaško na vsakem parkirišču. Ko se zadnja vrata odprejo, ni človeka, ki ne bi za trenutek osupnil. Govorim o Tesli Model X, ki ima najbolj tehnološko razvita zadnja vrata. Bolj podrobno pa v videu.
Zdaj pa k bistvu današnjega zapisa. Prijatelj si je že dolgo časa želel Model X, kajti zanj je to sanjski avto. Ko je prodal svoj prejšnji Model S, sem mu priskočil na pomoč z nakupom rabljenega Modela X. Preiskal sem celo Nemčijo in skandinavske države, možnost je bila tudi, da bi vozilo pripeljali iz tujine z raznimi podjetji, ki se ukvarjajo z uvozom, ampak vsako seveda želi plačilo. Potem sem se domislil, da greva lahko z letalom v državo, kjer je vozilo, nato pa z njim nazaj domov. Prvi Model X, ki sem ga našel in je bil prijatelju všeč, je bil iz Poljske, začel sem organizacijo in pogovore s prodajalcem v aplikaciji WhatsApp. Ampak na koncu je vozilo preseglo ceno, ki jo je bil prijatelj pripravljen plačati. Sem pa zdaj vedel, da mora biti Model X nujno modre barve z bež notranjostjo in z vlečno kljuko ter letnik 2020 z baterijo 100 kWh. Točno takšnega sem našel v Belgiji – Model X Long Range Plus 11/2020. Posebnost tega modela je, da so ga delali samo nekaj mesecev, od novembra 2020 do marca 2021 z baterijo 106 kWh bruto ali 98 kWh neto. Kajti Model X z oznako 100D ali novejši Long Range imajo baterije 100 kWh bruto ali 95 kWh neto. Vzpostavil sem stik s prodajalcem v aplikaciji WhatsApp in začel z videoklici. Prosil sem ga za vsako malenkost, ki sem jo lahko videl prek videa. Vozilo sem tudi pregledal v CarFax na podlagi VIN-a. Preverila sva tudi avtohišo, ki je prodajala to vozilo – prva stvar je, da lahko preveriš vse komentarje avtohiše na Googlu. Ko se je zdelo mojemu prijatelju vse, kot mora biti, se je odločil, da ga kupi.
Zdaj pa načrt, kako do Belgije, kako do vozila. Prva zadeva je bila, kako dobiti tablice za prevoz vozila iz Belgije domov. Klical sem podjetje v Belgiji, ki se ukvarja z izvoznimi tablicami, pozneje tudi ugotovil, da so v Belgiji štiri taka podjetja in vsa v isti ulici v Bruslju. Ampak zaplet je bil, da moraš v to podjetje priti pred 9.30, da lahko tablice prevzameš še isti dan ob 16. uri. Vozilo je registrirano za en mesec in z njim se lahko voziš po vsej Evropi, cena je 260 €. Ker ni bilo nobenega letala tako zgodaj zjutraj, da bi lahko prišla do Bruslja za naročilo tablic pred 9.30, sva se odločila za edini let iz Zagreba ob 5.50. Možnost je bila tudi, da greva en dan prej ali celo z avtom, ampak tega nisva mogla zaradi obveznosti v službah. Prodajalec nama je predlagal letališče, ki je samo 20 km stran od njegove avtohiše Car Drive, letališče Charleroi. Ampak podjetje z izvoznimi tablicami je pa v 80 km oddaljenem Bruslju. Upala sva, da naju tja pelje prodajalec.
Prišel je dan odhoda, prijatelj je imel zadnji dan nadomestno vozilo Tesla Model S, ki sem mu ga uredil jaz, kajti ostal je brez svojega Modela S. Vse se je časovno zelo ujelo, tako da naju je zadnji dan uporabe nadomestnega vozila kar sin lastnika vozila odpeljal na letališče v Zagreb. Nekaj pred 8. uro zjutraj sva prispela na letališče Charleroi v Belgijo v upanju, da ujameva v Bruslju podjetje z izvoznimi tablicami. Kaj kmalu je to upanje izpuhtelo, kajti preden prideš iz letala ter ven z letališča, ura teče. Okoli 10. ure naju je prišel na letališče iskat prodajalec in naju odpeljal do svoje avtohiše Car Drive. Takrat je prijatelj prvič zagledal Teslo Model X, bila je točno taka, celo še boljša, kot si jo je predstavljal, zato so vse skrbi, ki jih je imel, v trenutku izpuhtele. Zdaj samo še tablice in pot domov. Uredil je vse papirje s prodajalcem, medtem pa sem jaz prenesel digitalno lastništvo vozila v Teslini aplikaciji. Obstajata dve možnosti, prva lahko traja par dni, kajti vse dokumente in dokaz lastništva pošlješ Tesli, druga pa je, da zaprosiš za menjavo lastnikov v Teslini aplikaciji, če to potrdi prejšnji lastnik, je lahko vozilo vidno v nekaj sekundah. Imela sva ravno to srečo, prejšnja lastnica je potrdila menjavo lastnikov, in prijatelj je zagledal svoj novi Model X v Teslini aplikaciji. Prišel je čas za odhod proti Bruslju, dogovor je bil, da naju pelje prodajalec, ampak se ni izšlo, odpeljal naju je na železniško postajo 2 km proč. Zdaj sva seveda tudi vedela, da bova ostala v Belgiji do naslednjega dneva. Pot z vlakom ni potekala brez težav, ampak to je bila prva in edina težava v celotni zgodbi. Ko si je prijatelj ogledoval avto, je pospravil vse papirje v predal, kajti v mislih je bil že pripravljen na odhod domov. Seveda je navdušenje nad vozilom naredilo svoje. Na vlaku sva na prvi postaji izstopila in našla taksi, ki naju je odpeljal nazaj do avtohiše po papirje, nato nazaj do železniške postaje, k sreči okoli 40 km. Spoznala sva starejšega gospoda taksista, s katerim se je bilo voziti kot na hitrostni dirki po Belgiji. Pot sva nadaljevala z vlakom proti Bruslju. Z vlaka sva izstopila nekaj postaj prej in šla čez Bruselj kar peš do podjetja s tablicami. Se je kar izplačalo, kajti doživela sva mestni utrip. Do podjetja sva prispela okoli 13. ure.
Poskusila sva tudi, ali bi lahko z dodatnim plačilom dobila tablice še isti dan ali jih celo šla iskat tja, kjer jih delajo, ampak ni šlo. Dobiva jih naslednji dan ob 16. uri. To pomeni do 9.30 isti dan ob 16. uri, če zamudiš jutranji rok, naslednji dan ob 16. uri – izdaja tablic je vedno ob 16. uri. Tako sva oddala naročilo za tablice in odšla na zasluženo kosilo ter iskanje hotela za prenočitev. Naslednje jutro sva v hotelu pojedla zajtrk ter se odpravila na manjši krog po mestu ter na kosilo. Po kosilu pa hitro po tablice. Točno ob 16. uri je gospod dobil tablice, naredila se je že kar gneča in med vso to gnečo sem rekel prijatelju, kaj če bi točno na ta dan danes tukaj bila tudi dva Slovenca, ki čakata na tablice.
Glej no glej, čez nekaj sekund gospod iz gneče seže z roko proti nama in reče »Dober dan.« No, pa imamo Slovenca očeta in sina, ki sta kupila Polestar in bosta tudi potrebovala tablice za izvoz. Po kratkem klepetu in prevzemu tablic sva odhitela na železniško postajo, oddaljeno 15 minut hoje od podjetja Bios Transit, in hitro do avtohiše dobro uro od Bruslja. Prispela sva do avtohiše, čez noč se je Model X polnil na šukovtičnici in je imel dobrih 80 %. Okrog 18. ure sva se poslovila od prodajalca ter odšla proti Sloveniji. Pot je potekala čisto brez težav, vse sva prepustila Teslini navigaciji.
Postanki do Slovenije so bili štirje, ampak enega postanka ne bi štel, saj je trajal samo sedem minut. V Slovenijo sva prispela naslednje jutro okoli 8.30, ampak nisva šla domov spat, pač pa naju je navigacija vodila neposredno v službo.
Za kakršnakoli vprašanja ali pomoč pri uvozu iz Belgije pišite na air_sheep@hotmail.com.
Ves potek nakupa vozila si lahko ogledate v dveh delih na mojem kanalu YouTube:
6. junija 2025 sem ob zgodnji jutranji svetlobi ob 7.47 krenil na preizkus maksimalnega dometa z električnim SUV-jem Voyah Courage. Startna točka: počivališče Barje sever, kjer sem pred odhodom v 45 minutah napolnil baterijo z 59 na 100 %. V tem času sem natočil 32,05 kWh elektrike – pri prijetnih 19 °C.
Če to številko primerjamo z oglaševano neto kapaciteto baterije (80 kWh bruto, ca. 72 kWh uporabne), znaša energijska izguba zgolj 2,8 %, kar je pri hitrem polnjenju skorajda rekorden rezultat. Na podlagi prejšnjih testov, kjer sem zabeležil povprečno porabo okoli 10,2 kWh/100 km, sem tiho upal, da bi Courage zmogel celo blizu 700 kilometrov. A bo držalo?
Etapa 1: Ljubljanska obvoznica, dolina Save in semaforji potrpežljivosti
Prva etapa je bila urbana: čez Vrhniko, mimo Borovnice, nato nazaj čez Ljubljano in dol po dolini Save – vse do Krškega. Ob 10.10, v bližini Zagorja, sem dosegel 100 prevoženih kilometrov. Temperatura je medtem poskočila na 24 °C, povprečna poraba pa je znašala 10,7 kWh/100 km.
Gneča v Ljubljani
Dolina Save je sicer slikovita, a tudi vozniško neizprosna: množica semaforjev, enopasovnih odsekov in zastojev pomeni veliko zaustavljanj in počasnih zagonov – kar se seveda pozna pri povprečni hitrosti in izkoristku.
Semafor
Etapa 2: Druženje, preizkus infrastrukture in prve napake
Po kratkem postanku v Brežicah sem nadaljeval do Kostanjevice na Krki, kjer se mi je pridružil Boštjan – sopotnik, sogovornik in za nekaj časa tudi voznik. Testiranje je vedno prijetnejše v dobri družbi.
V bližini Brežic
Na lokalnem parkirišču sva želela na javni polnilnici napolniti Boštjanovo električno vozilo – a brez uspeha. Ne samo, da ni delovala, tudi uporabniška podpora je odpovedala. Tako sva izgubila dobrih 30 minut, kar je še en opomnik, da EV prehod ne pomeni le vozila, ampak celoten ekosistem.
Žal ne deluje.
Etapa 3: Med gradovi in vinogradi
Pot naju je vodila mimo Otočca, kjer sva ob 13.08 dosegla 200 kilometrov. Termometer je kazal že 29 °C, poraba pa se ni dala: 10,6 kWh/100 km. Nadaljevanje čez Bizeljsko in Kozjansko je postreglo z razgibano pokrajino, a Courage se ni ustrašil vzponov.
Deluje tudi navigacija prek CarPlaya.
Ob 15.21 sva v Rogaški Slatini presegla 300 kilometrov – in to brez spremembe porabe. Tudi železniški prehodi, ki so naju skoraj ritualno ustavljali, niso bistveno vplivali na učinkovitost.
Etapa 4: Prvi znaki realnosti
Nekaj kilometrov po Rogaški je sledila prva pomembna informacija: pri 327 km in porabi 10,7 kWh/100 km je vozilo prikazovalo 50 % baterije. Račun je jasen: porabljenih cca. 35,99 kWh, kar potrjuje, da je realna uporabna kapaciteta baterije okoli 72 kWh – v skladu s pričakovanji.
50 %
Etapa 5: Prekmurje – električna oaza
Ravne ceste, konstantne hitrosti, brez klancev in brez mestnega vrveža – Prekmurje je električnim vozilom pisan na kožo. Ob 17.40 sva pri Črenšovcih presegla 400 km, poraba je ostala odlična: 10,6 kWh/100 km, baterija pa še pri 40 %. Termometer vztrajno na 31 °C.
Vročina
Etapa 6: Zasluženi finale in … realnost
500 kilometrov je padlo ob 20.13, tik pred Ptujem, ko se je temperatura spustila na 27 °C, baterija na 25 %, poraba pa še vedno ni premaknila z 10,6 kWh/100 km.
Pred Ptujem
Zadnji pomembni mejnik – 600 kilometrov – sva dosegla ob 22.17, tik pred Čatežem ob Savi, na 4 % preostanka baterije. Temperatura je bila 22 °C, poraba pa se je do zaključka rahlo povišala na 10,7 kWh/100 km. Test sva zaključila ob 22.22 na počivališču Grič, kjer je bila na voljo hitra polnilnica.
Podatki iz potovalnega računalnikaStanje baterijePot po Sloveniji
Zaključek: Realni svet, realna številka
602 kilometra. Toliko je zmogel Voyah Courage pri zmerni, umirjeni vožnji – z nekaj postanki, potniki, nekaj zastoji in nekaj nepričakovanimi postanki, kjer sva se ukvarjala z infrastrukturo. 10,7 kWh/100 km je končna številka, ki za SUV dolžine 4,9 metra in mase 2,2 tone ni zgolj dobra – je izjemna.
Polnjenje? Od 4 % do 54 % v 15 minutah, pri 36,28 kWh natočene energije in 147 kW povprečne moči.
Voyah Courage je dokaz, da lahko tudi večji električni avtomobili ponujajo dolg doseg, udobje in učinkovitost, če jim damo priložnost – in če jim z evropskimi dajatvami ne odščipnemo konkurenčnosti že pred startno črto.
Zapisal Ignac Završnik
Boštjanov pogled na Voyah Courage
Tokrat me je Ignac povabil na test dometa s kitajskim električnim SUV-jem, ki sodi v razred vozil, kot so Tesla Model Y, VW ID.5, Škoda Enyaq in podobni. Vozilo me je presenetilo z obilico opreme in privlačno obliko.
Z voznikovega sedeža je preglednost zelo dobra, športno-terenska zasnova pa omogoča tudi solidno vidljivost nazaj. Kakovost notranjosti je na visoki ravni – številne mehke površine in okusno izbrani detajli pričarajo občutek premijskosti. Na voljo je več barvnih kombinacij notranjosti: poleg umirjene temne tudi bela/svetlo siva in celo svetlo modra za bolj drzne okuse.
Tako zunanja kot notranja barva sta vključeni v osnovno ceno vozila, kar je pri konkurenci pogosto predmet doplačila.
Sprednja sedeža, oblazinjena z umetnim usnjem EcoTex, ponujata veliko udobja: ogrevanje in prezračevanje v treh stopnjah ter celo masažno funkcijo. Osrednji 15-palčni OLED-zaslon z zaobljenimi robovi je premikljiv tudi proti sopotniku, ki lahko med vožnjo (seveda kot potnik) spremlja filme. Pred voznikom se nahaja kompaktna digitalna instrumentna plošča, dopolnjena s projekcijskim zaslonom (head-up display), ki prikazuje vse ključne informacije.
Vzmetenje je dobro nastavljeno – učinkovito blaži neravnine in zagotavlja udobno vožnjo. Zadnja klop je prostorna, prtljažnik pa dovolj velik za vsakodnevne ali družinske potrebe. Courage tako ponuja veliko – predvsem pa kup opreme, ki je pri konkurenci pogosto na voljo le z doplačilom.
Seveda pa je še prostor za izboljšave, predvsem na področju programske opreme – a te so načeloma rešljive z nadgradnjami.
Voyah Courage je zelo dober izdelek in solidna alternativa za vse, ki iz kakršnega koli razloga ne želijo Tesle Model Y. Ne izstopa izrazito na posameznih področjih, a prav kombinacija cene, bogate opreme in kakovostne izdelave mu daje konkurenčno prednost. Nedvomno gre za zanimivo izbiro v razredu električnih družinskih SUV-jev.
Od leta 2022 sem lastnik Tesla Model Y AWD in sem z njim prevozil več kot 100.000 kilometrov, med drugim do ciljev, kot so Oslo, Dublin, Belfast, Pariz, Berlin, Beograd, Sofija in Istanbul. Preizkusil sem tudi druge različice Modela Y, kar mi daje dobro osnovo za primerjavo. Zato moji prvi vtisi o prenovljenem Tesla Model Y AWD Juniper neizogibno vključujejo primerjavo z modelom iz leta 2022.
Primerjave različnih letnikov
Prvi vtisi: udobje, tišina in nova prestavna rešitev
Ob prvi vožnji z modelom Juniper sem opazil številne izboljšave, ki znatno prispevajo k prijetnejši vozni izkušnji. Med drugim izstopajo izboljšano udobje zaradi optimiziranega vzmetenja, občutno zmanjšan hrup v kabini, bolje zvočno izolirana steklena streha, prefinjeno oblikovana notranjost, električno nastavljiv naklon zadnjih sedežev in hlajeni sprednji sedeži. Posebej omembe vredna je sprememba pri prestavni ročici, ki jo je nadomestilo intuitivno upravljanje prek zaslona, nameščenega blizu voznika.
Glede te novosti se postavlja vprašanje, ali odsotnost klasične prestavne ročice prinaša prednosti ali morda oviro. Po mojih izkušnjah je prilagoditev na novo rešitev izjemno hitra, saj je upravljanje prek zaslona preprosto in ergonomsko.
Med manjšimi pomanjkljivostmi velja omeniti sprednji sovoznikov predal, ki je v primerjavi s prejšnjim modelom nekoliko manjši, kar lahko otežuje uporabo, na primer pri vstavljanju USB-ključa.
#1 prtljažnik s polico
#2 prostor za polico
#3 zložimo polico
#4 prtljažnik brez police
Kaj pravijo spletni viri
Po spletnih informacijah ima TMY AWD Juniper izboljšano aerodinamiko (količnik zračnega upora ~0,22) in pnevmatike z nižjim kotalnim uporom, kar poveča učinkovitost za približno 5–10 %. Poleg tega nova zvočna izolacija in izboljšani materiali zmanjšajo hrup vetra, kar omogoča bolj sproščeno vožnjo pri nižjih hitrostih – ključno za varčno vožnjo.
Lokacijo testnega vozila delimo tudi drugim članom Društva e-Mobilnost Slovenija
V duhu sodelovanja, ki ga v Društvu e-mobilnost Slovenija cenimo, smo že vajeni deliti znanje, izkušnje in priložnosti. Kot je nekoč nekdo lepo dejal: »Dobro je treba deliti!« V skladu s tem načelom sem delil svojo lokacijo z našimi člani v interni DeMS-ovi skupini na Discordu.
Debata v živo
Kaj to pomeni za vas? Če vas zanima ogled vozila ali bi radi preizkusili vožnjo z njim, se lahko preprosto pridružite testnemu vozilu na delu poti. Tako je bilo v preteklosti in tako bo tudi v prihodnje – skupaj odkrivamo prednosti e-mobilnosti in delimo navdušenje nad njo! Seveda pa morate postati član Društva e-Mobilnost Slovenija. Še povezava do prijavnice: https://dems.si/pridruzi-se-dems-drustvo-e-mobilnost-slovenija/
Dan 1: Kratek test varčne vožnje: preverjanje učinkovitosti vozila
Nekje pri Krškem
Ob 14.00 sem iz Ljubljane začel testno vožnjo po lokalnih cestah na relaciji Ljubljana–Litija–Krško–Brežice. Za optimalno varčnost sem izključil ali minimiziral delovanje notranjih porabnikov energije. Zunanja temperatura je bila ob začetku 27 °C, baterija pa napolnjena na 97 %. Vožnjo sem zaključil ob 16.35 pri Račji vasi, blizu vojaškega letališča Cerklje, z 82 % preostale baterije. Prevozil sem 116,5 km s porabo 10,9 kWh, kar znaša 9,38 kWh/100 km. Povprečna hitrost je bila 45 km/h, kar odraža umirjen vozni slog. Pri porabi 9,38 kWh/100 km bi Tesla Model Y Long Range AWD teoretično prevozil približno 800 km z enim polnjenjem (od 100 % do 0 %).
Test varčne vožnje890 kilometrov?
Vožnja po ljubljanski obvoznici
Po testu varčne vožnje sem preizkusil Tesla Model Y AWD Juniper na vožnji po ljubljanski obvoznici. Podobno sem v preteklosti opravil z vozilom Dongfeng Box, a pri nižjih temperaturah. Upošteval sem osnovno pravilo optimalne vožnje in krog začel z ogreto baterijo, ki je bila posledica vožnje tega dne.
Rezultati:
🌡️ 24°C, ⏳ 17.56–18.15, ⚡ 13,18 kWh / 100 km, 📍 28,6 km, 🚗 90 km/h, 🔋 od 62 % do 57 %
Obvoznica
Skupni vtisi prvega dne testiranja
Test varčne vožnje (116,5 km, 9,38 kWh/100 km, 45 km/h) je pokazal učinkovitost s teoretičnim dosegom do 800 km brez polnjenja. Na ljubljanski obvoznici (28,6 km, 13,18 kWh/100 km, 90 km/h) je vozilo ohranilo razumno porabo. Ugodne temperature (24–27 °C) in ogreta baterija so prispevale k dobrim rezultatom.
Dan 2: Smučarski izlet na ledenik Šarek v Avstriji
Za opremo je zadosti prostora.
Z lastnim vozilom večkrat letno potujem od Ljubljane do smučišč v sosednji Avstriji. Eden izmed ciljev je tudi ledeniško smučišče na avstrijskem Koroškem, imenovano Mölltaler Gletscher oziroma Šarek po slovensko.
Od Ljubljane je smučišče oddaljeno 174 kilometrov, kar v praksi pomeni, da se lahko pot opravi tja in nazaj brez polnjenja. In kakšne rezultate je pokazala TMY Juniper v praksi?
🌡️ 12°C, ⏳ 7.00–8.55, ⚡ 20,60 kWh / 100 km, 📍 174,1 km, 🚗 91 km/h, 🔋 od 100 % do 51 %
Jutranje parkiranje poleg polnilne postaje
Dan je bil spomladansko sončen in topel. Na smučišču je sneg držal do 12. ure, potem pa je postal južen in smuka je postala precej težka.
Na poti proti vrhu
Pogled na smučišče
Sneg je že južen.
Za testiranje smo vozilo priključili na polnilno postajo na parkirišču smučišča in uspeli napolniti nekaj kWh. Cena polnjenja, 0,75 €/kWh, se mi zdi pretirana. Aktivacija polnilne postaje je bila sicer preprosta, a cena daleč od sprejemljive.
Tik pred odhodom
Kakorkoli že, smučanje se je zaključilo ob 14.26, ko sem se odpravil nazaj proti Ljubljani. Seveda je pot v glavnem vodila navzdol in sedaj so bili podatki o vožnji precej drugačni. Končala se je na Teslinem superchargerju v Ljubljani, zato tudi odstopanja od vožnje proti smučišču. Vendar je zaradi dveh krajših postankov povprečna hitrost seveda padla.
🌡️ 24°C, ⏳14.26–16.40, ⚡ 12,66 kWh / 100 km, 📍 177,7 km, 🚗 79,6 km/h
Na Teslinem superchargerju v Ljubljani smo povsem nepričakovano srečali našega člana z družino. Njegova posebnost? Na pot se je odpravil s prikolico, kar nedvomno prinaša dodatne izzive pri polnjenju električnega vozila.
Odklop prikolice
Dan 3: 750 km po Sloveniji brez polnjenja s Teslo – poraba 9,4 kWh/100 km, 5 % še ostaja
Rana ura, zlata ura, pravi pregovor, in ta modrost še posebej velja pri izzivih, kjer je daljši dan ključen za uspeh. Zgodnje vstajanje omogoča boljši izkoristek časa, hkrati pa lahko v toplejših delih dneva, ko so temperature višje, pripomore k manjši porabi energije.
Jutranja iz Ljubljane
Zato se je moj 2. maj 2025 začel že ob 6.00, ko sem se odpravil na prvo postajo – Teslin supercharger v Ljubljani. Namen je bil napolniti vozilo na 100 % in hkrati predgreti baterijo na optimalno temperaturo, kar zagotavlja učinkovitejšo vožnjo in manjšo porabo energije. Polnjenje do 100 % ni optimalna izbira za dolgotrajnost baterije, a v primeru takšnih testov je to nujno. Časovno je potratno in start se je zavlekel na sedmo uro zjutraj.
Lokalne poti omogočajo nizko porabo.
Pot je vključevala lokalne ceste z minimalnimi vzponi, kar je omogočilo optimizacijo porabe energije. Višje temperature čez dan (do 29 °C) so dodatno pripomogle k učinkovitosti vožnje. Na Ptuju se mi je pridružil izkušeni Boštjan, ki je olajšal vožnjo skozi Prekmurje, Dravograd in Celje.
Lokalne ceste imajo tudi rdečo luč na semaforju.
Na poti sem se soočil z načrtovanimi in nenačrtovanimi postanki – od trenutkov za dokumentiranje te zgodbe do nepričakovanih prometnih kontrol. Ti postanki so rahlo znižali povprečno hitrost, a so obenem obogatili izkušnjo. Končni cilj sem dosegel v Krškem na Teslinem superchargerju z natanko 5 % preostale energije v bateriji, kar je dokaz, da je s premišljeno vožnjo in pravimi pogoji mogoče doseči izjemne rezultate.
Kontrola dokumentov in ogled vozila
Za dosego najnižje porabe energije pri vožnji z električnim vozilom po Sloveniji je ključno izbrati pravo pot. Prvo pravilo je uporaba lokalnih cest, kjer nižje hitrosti, običajno med 40 in 50 km/h, zmanjšajo porabo električne energije. Drugo pravilo je izogibanje strmim vzponom in spustom, kar izključuje prelaze, kot je Ljubelj, ter predvideva pot po položnejših terenih, dolgih približno 750 km.
Opravljena pot
Ta pot, osredotočena na lokalne ceste in minimalne višinske spremembe, omogoča učinkovito porabo energije. Dodatno so višje dnevne temperature podpirale nižjo porabo, saj je bilo potrebne manj energije za ogrevanje/hlajenje baterije ali kabine. S pravilnim načrtovanjem taka pot zagotavlja optimalno vožnjo z električnim vozilom, primerno za dolge razdalje brez vmesnega polnjenja.
Rezultati
Skupaj sem prevozil 750 km v 16 urah in 8 minutah s povprečno hitrostjo 46,5 km/h in skupno porabo 70,7 kWh, kar znaša povprečno 9,43 kWh/100 km. Ob povprečni ceni elektrike za gospodinjstva v Sloveniji (0,212 €/kWh) je skupni strošek elektrike 14,99 €, kar pomeni 2,00 € na 100 km. Z uporabo domače fotovoltaične elektrarne, kjer je cena elektrike 0,066 €/kWh, se strošek zniža na 4,67 € za celotno pot oziroma 0,62 € na 100 km, kar prinaša 68,9 % prihranka v primerjavi z gospodinjsko tarifo. To potrjuje izjemno učinkovitost električnega vozila in prednosti sončne energije za trajnostno in cenovno ugodno mobilnost.
V soboto, četrtem dnevu našega izziva, smo se posvetili primerjavi porabe električne energije, a vsak nov dan prinaša sveže preizkušnje. Včasih celo dve hkrati! Čeprav je bila sobota časovno manj naporna kot prejšnji dan, je bila polna navdušenja in pričakovanj.
In gremo na pot.
Cilj primerjalnega testa je bil razkriti razlike v zmogljivosti in učinkovitosti med različnimi letniki in modeli električnih vozil. Matjaž je na startno črto pripeljal svojo Teslo Model Y AWD 2021, jaz pa svojo Tesla Model Y AWD 2022. Po izkušnjah prejšnjih dni smo pričakovali, da bo novejši model Juniper dosegel nižjo porabo, a na cesti nikoli ne veš, kaj te čaka – treba se je zapeljati in preveriti!
Vmesni postanek
Izbrana relacija nas je vodila iz Ljubljane do Kopra, z vmesnima postankoma na Ravbarkomandi in pri Divači. Pot je bila idealna za testiranje učinkovitosti vozil, saj je združevala različne cestne razmere in zahteve. Na končni postaji v Kopru nas rezultati niso razočarali – prav nasprotno! Kot smo pričakovali, je Tesla Model Y Juniper zablestela z najnižjo porabo med vsemi tremi vozili, kar je potrdilo njeno tehnološko dovršenost in energetsko učinkovitost.
Končni rezultat
Prvi sobotni izziv primerjalnega testa je bil zaključen, podrobni podatki bodo objavljeni v posebnem poročilu. Naslednja naloga je bila pot do Vitanja, kjer je zvečer potekal svetlobno-zvočni spektakel v Centru Noordung.
Vabilo za dogodekNajnovejši model TMY AWD Launch 2025 je imel častno mesto.
Kot organizatorji smo poskrbeli za registracijo udeležencev in razporeditev vozil okoli Centra Noordung. Tesla Model Y AWD Launch 2025, imenovan Juniper, je bil postavljen na osrednje mesto med dvema Teslama Model X. Razporeditev je bila dobro vidna s ptičje perspektive.
Ptičja perspektiva
Najnovejši modeli vozil običajno pritegnejo največ pozornosti obiskovalcev, kar se je zgodilo tudi tokrat. Juniper je izstopal med vozili. Dogodek v Centru Noordung je izpostavil arhitekturo zgradbe, ki je dodala poseben kontekst. Podrobnosti o dogodku bodo sledile v ločenem zapisu.
Povzetek
Tesla Model Y AWD Juniper izstopa z izboljšanim vzmetenjem, tišjo kabino, boljšo zvočno izolacijo, prefinjeno notranjostjo, električno nastavljivimi zadnjimi sedeži, hlajenimi sprednjimi sedeži in intuitivnim upravljanjem prestav prek zaslona. Manjši sovoznikov predal je edina opazna pomanjkljivost. Spletni viri navajajo 5–10 % večjo učinkovitost zaradi aerodinamike (količnik zračnega upora ~0,22) in pnevmatik z nižjim kotalnim uporom.
Tesla SC Krško
Testi učinkovitosti:
Dan 1: 116,5 km (Ljubljana–Krško), 9,38 kWh/100 km, 45 km/h, teoretični doseg ~800 km. Obvoznica: 28,6 km, 13,18 kWh/100 km, 90 km/h.
Dan 2: 174,1 km (Ljubljana–Mölltaler Gletscher), 20,60 kWh/100 km, 91 km/h; povratna pot 177,7 km, 12,66 kWh/100 km, 79,6 km/h.
Dan 3: 750 km po Sloveniji, 9,43 kWh/100 km, 46,5 km/h, 5 % preostale energije.
Dan 4: Test Ljubljana–Koper potrdil nižjo porabo Junipra v primerjavi z Modelom Y 2021. Stroški za 750 km: 14,99 € (0,212 €/kWh, 2,00 €/100 km) ali 4,67 € s fotovoltaiko (0,066 €/kWh, 0,62 €/100 km), kar pomeni 68,9 % prihranka. Polnjenje na Mölltalu (0,75 €/kWh) je bilo manj ugodno.
V DeMS sem delil lokacijo Junipra prek Discorda. Dogodek v Centru Noordung je izpostavil Juniper med Modeli X. Juniper potrjuje napredek v udobju in učinkovitosti, DeMS pa krepi e-mobilnost za trajnostno prihodnost.
V Društvu e-Mobilnost Slovenija (DeMS) smo navdušenci nad električnimi vozili, ki jih preizkušamo z uporabniškega vidika – kot lastniki različnih znamk in izkušeni vozniki. Naša moč je v ekipnem delu in edinstveni metodi testiranja, s katero želimo prihodnjim lastnikom razkriti, kaj električni avtomobili ponujajo in kje morda pokažejo svoje meje. Tesla Model 3 Long Range smo prvič vzeli pod drobnogled že 17. decembra 2023, ko smo o njem zapisali vtise na https://dems.si/tesla-model-3-long-range/.
Tokrat pa smo se posvetili njegovemu sorodniku: Tesla Model 3 Long Range RWD.
Ta model z zadnjim pogonom obljublja privlačno kombinacijo cene in zmogljivosti. Poganja ga baterija kapacitete 78 kWh, ki zagotavlja doseg do 702 km po standardu WLTP. Hitro polnjenje z močjo do 250 kW v 15 minutah doda približno 282 km dosega, kar ga uvršča med favorite za dolge poti. Toda ali res drži, kar obljubljajo? Odgovor smo poiskali na treh raznolikih preizkušnjah, polnih dogodivščin, izzivov in nepričakovanih preobratov.
Belgija: 1200 kilometrov za svetovni rekord
Belgija 2025
Kaj je bolj navdihujočega kot z električnim vozilom odpotovati na tridnevni dogodek in sodelovati pri postavitvi svetovnega rekorda v osupljivem svetlobno-zvočnem spektaklu? Medtem ko bi nekateri dvignili obrvi in vprašali, kdo sploh še potuje v Belgijo z električnim avtom, smo v DeMS-u naredili korak dlje – odpravili smo se kar z devetimi teslami! Naša flota je bila pestra: od brutalnega Model X Plaid, prek Model 3 Performance AWD, Model Y RWD, pa vse do Model Y Long Range AWD – prava karavana Teslinih zvezd. Za še več adrenalina smo med člani pripravili izziv: »10 ur, 1000 kilometrov«.
Jutranje priprave vozil
Pot smo začeli zgodaj zjutraj pri Teslinem superchargerju v Žirovnici. Z Niko sva zaradi snemanja odhoda (oglejte si na TikToku) štartala zadnja, ob 7.15. Drugi so že drveli naprej, a zahvaljujoč deljenju lokacije na Google Maps sva imela popoln pregled nad njihovim napredkom – res uporabna funkcionalnost za takšne podvige. Že pred karavanškim tunelom so naju vsi prehiteli, a zastoj pri plačilu tunelnine nama je dal priložnost za razmislek. Pot se ni začela ravno z dirkaškim tempom – čakanje in kasnejši obvoz po avstrijskih lokalnih cestah sta zahtevala potrpljenje. Dve vozili iz ekipe sta ignorirali navigacijo in obstali v gneči, midva pa sva se prebila naprej.
Prvo polnjenje vozila
Prvi postanek sva naredila po 3 urah in 36 minutah tik pred Münchnom. Tam se je začela prava igra navigacije – mesto je postalo »minsko polje«, saj sta še dve vozili skrenili skozi center in nama nehote prepustili prednost. Nemške avtoceste so kot ustvarjene za hitrostne podvige, in ko so razmere to dopuščale, sva pospešila do 180 km/h – gladko in brez napora, a previdnost nama ni dala iti dlje. Cilj sva si zastavila v Liègu, na tamkajšnjem Tesla SC-ju. Kljub poznemu štartu sva teorijo o učinkovitosti potrdila v praksi: po 1074 kilometrih sva prispela ob 18.50. Poraba je znašala 195 kWh (187 Wh/km) – visoke hitrosti so pustile pečat. Blaž z Model X Plaid je prispel 20 minut za nama, drugi pa so se počasi zvrstili za njim. Skupni čas z zastoji, polnjenjem in kratkimi postanki: 11 ur in 35 minut. Celotna zgodba je podrobno opisana na https://dems.si/dems-zivahni-dolgoprogasi/.
Na cilju v Belgiji
Ljubljana–Beograd: 560 kilometrov z zmernim tempom
Po obisku »administrativnega središča EU« smo se odločili raziskati nekdanje srce naše skupne države – Beograd, ki ga domačini ljubkovalno imenujejo »Begeš«. Pot smo začeli ob 8.00 zjutraj pri 8 °C, pod gosto oblačnostjo, ki je napovedovala umirjen dan. Načrt je bil natančen: postanki na Teslinih polnilnicah so bili hkrati priložnost za oddih in osvežitev baterije, hitrost pa smo držali znotraj omejitev.
Na začetku poti v Ljubljani
A potovanja so vedno polna presenečenj. Na zagrebški obvoznici nas je pričakal prizor gorečega BMW-ja – po ostankih sodeč novejšega modela. Novic o dogodku ni bilo, zato sklepamo, da ni šlo za električno vozilo. Statistika potrjuje: električni avti zagorijo redkeje kot fosilni, in ta hipoteza nam je bila všeč.
ICE AGE vozilo
Ob 9.43 smo po 157 kilometrih prispeli na Tesla SC Rugvica pri Zagrebu. Med jutranjo kavo smo baterijo rahlo dopolnili – bolj iz navade kot iz potrebe. V bližnjem lokalu smo opazili pogosto menjavo osebja, komunikacija v angleščini ali hrvaščini pa jim očitno ni šla od rok. Prijetna novost: polnilna mesta so bila prosta, brez fosilnih »okupatorjev«.
Prosta mesta v letu 2025Blokada polnilnih mest v letu 2024
Ob 10.09 smo nadaljevali pot. Oblaki so vztrajali, nekaj kapelj dežja je popestrilo vzdušje, temperatura pa se je povzpela na 10 °C. Naslednji postanek je bil v Slavonskem Brodu, kjer smo na Tesla SC-ju združili polnjenje z mojim nujnim delom na daljavo – praktično in učinkovito. Ob 12.24 smo krenili proti zadnjemu odseku. Cestnine in hrvaško-srbska meja so prinesle manjše zamude, a v primerjavi s poletno gnečo je bilo potovanje skoraj sproščujoče. Kolone tovornjakov pred mejo so zahtevale nekaj prilagajanja, a nič dramatičnega.
Pred mejo polno tovornjakov
Ob 14.27 smo prispeli na Teslino polnilnico pri Ikei v Beogradu. Skupna poraba: 104 kWh (185 Wh/km), na kar so vplivale nižje temperature, občasni dež in avtocestne hitrosti. Celotna pot je trajala 6 ur in 27 minut.
Pri Ikei v BeograduV Beogradu so prijetne temperature.
Za zaključek smo si privoščili zasluženo kosilo v restavraciji Balkan, kjer sta nas kakovost hrane in prijazna cena prijetno razvajali. Beograd nas je sprejel z odprtimi rokami – in polno baterijo za vrnitev.
Kosilo
Beograd–Ljubljana: 553 kilometrov brez postanka
Lokacija za wi-fi
Po umirjeni vožnji v Beograd sem si za vrnitev zastavil ambiciozen cilj: prevoziti celotno razdaljo brez polnjenja, kljub zimskim razmeram, dežju in vetru. Tesla Model 3 Long Range RWD z veliko baterijo in nizko porabo je bil kot nalašč za ta izziv.
Ocena poti ni optimistična.
Startal sem ob 9.38 na Tesla SC-ju v Beogradu. Februarsko sonce in 11 °C so obetali ugoden začetek. Napolnil sem do 99 % – zadnji odstotek sem preskočil, saj potrpljenje ni moja vrlina. Nasvet za obiskovalce: parkirajte na prvem mestu, kjer tesla lovi brezplačen wi-fi! Navigacija je bila manj optimistična: v Ljubljano bi prispel z -45 % baterije. Edina rešitev? Varčna vožnja in kanček sreče.
Do meje je šlo odlično.
Do srbsko-hrvaške meje je šlo odlično – suhe ceste in ugodne temperature so porabo držale pri 113 Wh/km. Pri vožnji s hitrostjo 100 km/h je kazalo, da je cilj dosegljiv. A na Hrvaškem se je vreme obrnilo: dež in padec temperature na 6 °C sta po 216 kilometrih dvignila porabo na 127 Wh/km, pred Zagrebom pa na 134 Wh/km.
Tik pred Slovenijo, zgolj 21 %
Napetost je rasla. Pri 438 kilometrih z 21 % baterije in 114 kilometri do cilja je izračun kazal -3 %. Rezervna polnilnica je bila v mislih, a nato je posijalo sonce – ključni trenutek, ki je prelomil dvome.
LjubljanaMalce statističnih podatkov
Po 552 kilometrih in 6 urah ter 27 minutah sem z 2 % baterije prispel na Tesla SC v Ljubljani. Skupna poraba: 73 kWh (132 Wh/km). Brez postankov – ne za polnjenje, ne za kavo, ne za raztezanje nog! Vozil sem kot lastniki bencinskih avtov, kar je za električarja pravi podvig. Najbolj presenetljivo? Kljub nižji hitrosti je čas potovanja skoraj enak hitrejšim vožnjam s postanki. A ti so za udobje in varnost še vedno neprecenljivi.
TM3 LR RWD
Zaključek: Kralj dolgih poti?
Tesla Model 3 Long Range RWD je dokazal, da je narejen za velike razdalje – z impresivnim dosegom, hitrim polnjenjem in vzdržljivostjo tudi v zahtevnih razmerah. Od dirke v Belgijo do varčne vožnje iz Beograda je pokazal, kaj zmore. A nasvet iz prve roke? Vzemite si čas za postanek – varnost, udobje in skodelica kave so vredni več kot katerikoli rekord.
Ignac Završnik
Upravljanje soglasja
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.
