Moja izkušnje z električnim avtomobilom NISSAN Leaf iz Maribora na otok Vir pri Zadru in nazaj v Maribor.

Dne 23. 9. 2021 sem ob 8.30, skupaj s sestro Vlasto, startala iz Maribora z 99 % baterijo proti morju. Prvi postanek sva si privoščili ob 11.20 na postajališču Draganić, na črpalki MOL, kjer sem kupila kartico za 20 kWh in zanjo plačala 90 HRK. Stanje baterije ob začetnem polnjenju je bilo 30 %, samo polnjenje je trajalo 1 uro in 10 minut. Baterija je bila napolnjena 94 %. Pot sva nadaljevali ob 12.10.

Naslednji postanek je bil ob 13.30 na postajališču Janjče, polnilnica Elen, stanje baterije je bilo 17 %. Polnilnica Elen je bila brezplačna, polnjenje bi bilo možno z aplikacijo, a ker moja aplikacija še ni bila registrirana, sem po telefonu, ki je bil zapisan na polnilni postaji, poklicala pomoč. Prijazen možakar mi je na daljavo priklopil polnjenje in ko je bila baterija napolnjena do 99 %, sem ponovno poklicala in so mi izklopili polnjenje. Ob 14.50 sva tako nadaljevali pot in ob 16.30 prispela na otok Vir s 44-% baterijo. Povedati moram, da telefonska pomoč (vklop in izklop polnjenja), ni predstavljala težav.

Čez dva dni sva se vračali s 100 % polno baterijo zjutraj ob 9.50 z Vira ter se ponovno ustavila na polnilnici Ellen, postajališče Janjče. Na razpolago sta bila dve parkirni mesti in ena polnilna postaja. Na polnilnici je ravno takrat polnil drugi avto, sicer na drugi priklop, ki sem ga potrebovala jaz. Tokrat sem večkrat klicala pomoč, kar je trajalo pribl. 40 minut. Ko se je oglasila operaterka, je povedala, da že en avto polni na enako moč in zato moram počakati, da se napolni. Ko se je priključek sprostil, mi je operaterka uredila priklop Nissana. Tega, da se na enako moč, na teh polnilnicah, lahko polni samo eno vozilo, prej nisem vedela. V pogovoru z operaterko sem tudi izvedela, da so za zdaj vse polnilnice Elen na Hrvaškem, brezplačne. (slika):-))).

Ko je bila baterija napolnjeno z 99 %, sva ob 13.20 nadaljevali pot ter ob 15. uri in s 25-% baterijo prispela do Motela Plitvice.

Tam sta bili dve polnilnici Elen, vsa štiri mesta pa prazna. Ponovno sem poklicala pomoč kot prejšnjikrat in tako baterijo napolnila do 95 %. V zvezi s polnjenjem je teklo vse gladko. Vendar moram pripomniti, da je postajališče Plitvice deležno velike kritike.

Po parkirišču polno smeti, okoli košev, ki so bili polni, odprti in pokvarjeni, prav tako razmetane smeti. Restavracija oz. bife je v razpadajočem stanju, WC umazan in zanemarjen do skrajnosti, stane pa 0,50 € oz. 3 HRK. Na parkirišču je bilo kakšnih 30 – 40 tovornjakov in vozniki tovornjakov, ki bi nujno potrebovali vsaj kakšno klopco in vodo, so pred tovornjaki sedeli na tleh ali na pločnikih. No, tudi midve sva ob polnjenju lahko sedela le na pločniku. Bili sva tako zelo razočarani, da ne morem niti povedati! Plitvice, ki so bile včasih simbol evropskega formata in naš nacionalni ponos, so danes v tako razpadajočem stanju in delajo sramoto celi Hrvaški … O tem bom pisala še na Ministrstvo za turizem na Hrvaškem in še kam.

Naslednja stvar, ki je prav tako vredna vsega obsojanja, je bila meja s Slovenijo (Gruškovje). Kolona se je ustavila že pri kakšnih 5 km pred cestninsko postajo, potem pa nepopisno vrivanje avtomobilov, hupanje nervoznih voznikov, seveda, saj je vsak iskal možnost hitrejšega cilja. Za prehod meje sva potrebovala 4 ure, brez vsake informacije o stanju na cesti od Policije ali redarjev, vozniki in sopotniki smo se morali znajti za biološke potrebe …, skratka, v teh kolonah smo se bili prisiljeni pomikati do slovenske meje. Mimogrede, hrvaška meja je bila odprta. Informacije sva iskali na prometnih portalih, kjer so bili podatki različni, nekje čakalna doba 2 uri, spet drugje 1,5 ure, v resnici pa je bilo treba čakati 4 ure. To je zame nepojmljivo, nikakršna skrb za potnike, ki pridejo v Slovenijo oz. so v tranzitu. Pisala bom na razna Ministrstva, saj si tudi v času Covida-19, zaslužimo biti ljudje!

V Maribor sva prispeli ob 21. uri s 26- % baterijo in prevozili vsega skupaj 946 km.

Za konec naj povem, da mi tudi te opisane “packe” niso vzele veselja do vožnje, v kateri sem neizmerno uživala. Avtocesta je zelo prijetna, lepo speljana, avto je potreboval le gorivo in verjemite, na podobno pot se bom ponovno odpravila.

Vsem vam pa želim veliko veselja ob vožnji s “čisto energijo”!

Mojca