Stanje Slovenija 10. 1. 2022:

Cena bencina B95 1,276 € za 1 liter v primerjavi s ceno polnjenja na hitri AC polnilnici 0,35 € za 1 kWh

Za pot od Lendave do Kopra je strošek energenta za fosilno vozilo skoraj izenačen s stroškom energije za električno vozilo. Ocena stroška poti dolžine 300 kilometrov (Lendava – Koper):

• Renault Twingo, motor na notranje zgorevanje 5,3l/100 km (5,3 × 3 × 1,276) = 20,29 €
• Renault eTwingo, električni motor 17,8 kWh/km (17,4 × 3 × 0,35€*) = 18,27 €*

 *Kako do najnižje cene, smo preverjali v zapisu »DeMS preverja cene plačljive polnilne infrastrukture«.

Kaj pomenijo nizke cene naftnih derivatov v Sloveniji v primerjavi z visokimi cenami električne energije za podjetja?

Nizke, regulirane cene naftnih derivatov, v kombinaciji z visokimi cenami električne energije na prostem trgu plačljive polnilne infrastrukture, pomenijo dejavnik zaviranja razvoja e-mobilnosti v Sloveniji. Imamo reguliran trg, z eno najnižjih cen naftnih derivatov v Evropski uniji  https://www.amzs.si/na-poti/cene-goriv-po-evropi.

Strošek nakupa električnega vozila kljub nepovratni finančni spodbudi še vedno prevelik.

Visoke cene električnih vozil smo z ustreznimi nepovratnimi finančnimi spodbudami uspešno regulirali do začetka leta 2020. V določenih primerih so bile cene vstopnih modelov vozil popolnoma enake njihovim fosilnim modelom. Vendar smo se, s pomočjo znižane nepovratne finančne spodbude v letu 2020 iz 7.500 € na 4.500 €, uvrstili med države, ki jih imenujemo »Slow EU«.

Poleg visoke cene električnih vozil v primerjavi z vozili z motorji na notranje zgorevanje je sedaj ovira pri prehodu na električno mobilnost tudi visoka cena polnjenja na plačljivi polnilni infrastrukturi.

Trenutno je cena električne energije za gospodinjstva zaradi regulacije s strani države nižja v primerjavi s ceno, ki velja za poslovne odjemalce. To je še vedno pozitivno, ker se večinoma električna vozila polnijo doma. Kaj se bo zgodilo po odpravi tega ukrepa? Ostala bo še možnost fotovoltaike in posledično s tem nizke cene energenta. Vendar bo ta možnost za večino prebivalstva nedostopna oziroma se bo izvedba fotovoltaične elektrarne odmaknila v prihodnost. 

Posledično so, zaradi zgoraj opisanih dejavnikov, podatki o registraciji električnih vozil skromni. Trenutno dosegamo skoraj 8000 registriranih električnih vozil (M1). Podatki o novih registracijah električnih vozil za zadnja tri leta so naslednji:

2020: 1723 novih električnih vozil

2021: 2062 novih električnih vozil

2022: 2293 novih električnih vozil

Ste vedeli, da so si v Ministrstvo za infrastrukturo v letu 2017 zadali cilj 40.000 električnih vozil v letu 2025? Če ne verjamete, poglejte spodnji dve fotografiji z dne 9. 6. 2017.

V Sloveniji si očitno ne želimo zelenega preboja oziroma se bojimo prehitrega prehoda. Poglejte si video posnetek panela “Poskrbite za okolje, v katerem živite; vozila in trajnostna mobilnost ter električna samooskrba” z našega zadnjega strokovnega srečanja v Lipici, 2. 12. 2022.

Ukrepe smo že predlagali lani v javnem spletnem zapisu »Predlogi za pospešen prehod na e-mobilnost«. Kam nas vodi neukrepanje? No, tudi o tem smo že pisali, pa se ni zgodilo nič. »Kam nas pelje neupoštevanje sprejetih zavez«. Pred dvema letoma smo na to opozarjali odločevalce v zapisu »Kaj se dogaja z e-mobilnostjo na sončni strani Alp«, pa se zopet ni zgodilo nič. V Sloveniji si torej ne želimo zeleno, bi lahko rekli in tudi to smo zapisali pred skoraj enim letom »Ko na sončni strani Alp ne želimo zeleno«.

Še sklepna misel in še eden izmed dejavnikov za »zeleni polom« na področju prehoda na e-mobilnost: trenutno je čakalna doba pri EKO skladu za izdajo odločbe o nepovratni finančni spodbudi za nakup električnega vozila štiri mesece. Govorimo o odločbi, ne o izplačilu sredstev. Predlogi za pospešen prehod na e-mobilnost se ne upoštevajo in tako bomo počasi dobivali zasluženo mesto »Slow Europe« po zaslugi odločevalcev, ki ne razumejo dinamike sprememb v Evropski uniji in seveda se to najlažje vidi v podatkih o novih registracijah električnih vozil.

Zapisal