Ko na sončni strani Alp ne želimo zeleno

Ko na sončni strani Alp ne želimo zeleno

Slovenija spada med tiste države v naši soseščini in žal tudi v Evropi, kjer so spodbude za nakup električnih vozil med najnižjimi. 

eTwingo

V Italiji recimo lahko dobite do 9.000€ spodbude za nakup, malenkost več na Hrvaškem, v Avstriji 5.000€ in še dodatnih 600€ za nakup pametne polnilne postaje, na Madžarskem do 4.800€, medtem ko v Nemčiji podobno kot v Italiji, do 9.000€ in v Franciji daleč največ, 12.000€. Pri nas smo iz spodobnih 7.500€ in največ 40% vrednosti vozila padli na 4.500€ in največ 20% vrednosti vozila. V praksi to pomeni, da lahko polno subvencijo izkoristite pri vozilih nad 20.000€, medtem ko pri cenejših, kamor spadata na primer Dacia Spring ali Renault Twingo pa le del. Za primerjavo, če bencinski Twingo stane okoli 9 tisočakov, je njegova električna različica skoraj še enkrat dražja, kljub subvenciji. Če dodamo še relativno majhen domet, postane avto v očeh marsikaterega kupca nezanimiv, kar se je videlo tudi na prodajnih številkah lansko leto.

Seveda nižja subvencija ni edini krivec za slabšo prodajo, v prvi vrsti je predvsem epidemija covida, ki je svet obrnila na glavo. Od pretrganih transportnih poti do bojazni večjega dela avtomobilske industrije, ki je v strahu zaradi zmanjševanja proizvodnje odpovedovala pogodbe za elektronske komponente do na drugi strani povečanega povpraševanja po osebnih računalnikih, ki so nadomestila prejšnjo porabo že omenjenih elektronskih komponent. Ko je prišlo olajšanje, da se s covidom vseeno da živeti so se slednja našla na koncu vrste in bila s tem prisiljena vsaj za določen čas zapreti vrata marsikatere avtomobilske tovarne. Redka izjema med njimi je Tesla, ki se v veliki meri zanaša na lastne vire in ji je edini uspelo konkretno povečati proizvodnjo, kar se je videlo tudi končnih prodajnih številkah, ki so posegle celo po prvih mestih ne le med električnimi, ampak vsemi osebnimi vozili. Tudi v Sloveniji je bil skok prodanih Teslinih vozil lansko leto konkreten in ko bo začela z rednim delom še berlinska tovarna, se zna ta številka v letošnjem letu še krepko povečati. 

Tesla S3XY

Glede na prve predloge, ki jih je sredi lanskega leta predlagala vladna služba pa bi letos bil lahko skok prodaje električnih vozil v Sloveniji še bistveno večji. Namreč podjetja naj bi bila oproščena vhodnega davka pri nakupu takega vozila in tudi naj ne bi plačevala bonitete za uporabo za osebne namene. S tem bi se električna vozila po ceni močno približala klasičnim. Za primerjavo, Volkswagen ID.3, ki v osnovni različici stane okoli 38.000€ bi tako podjetje po odbitju subvencije stal le še okoli 26.600€, kar je praktično cena klasičnega Golfa.  A končna različica ni odpravila bonitete, čeprav jo je znižala na 0,3%, medtem ko je pri klasičnih vozilih ta lahko tudi do 1,875% vrednosti vozila, obenem pa je tudi ukinila subvencije za poslovne subjekte. Odprto je ostalo tudi vprašanje, kako je z DDVjem v primeru zasebne rabe, saj ministrstvo za finance še ni dalo konkretnih navodil. 

VW tris

Od dobrega začetnega predloga je tako ostalo bore malo ali drugače povedano, tudi tu bomo zaostajali za ostalimi evropskimi državami. Če dodamo še obupno stanje na področju samooskrbnih sončnih elektrarn, kjer elektro distribucijska podjetja dobesedno zavirajo njihove postavitve nam hitro postane jasno, da vlada nima nobene zelene okoljske politike, kar nas bo v prihodnosti še drago stalo.

Fotovoltaika

Ne pozabimo, da imamo v Sloveniji že strategije in plane s cilji, ki jih žal s takšnimi ukrepi ne bomo dosegali. Bomo pa plačevali kazni, ki nas čakajo s strani EU.

  1. Strategija na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v
    prometnem sektorju v Republiki Sloveniji (2017)
  2. CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT REPUBLIKE SLOVENIJE(2020) 

Zapisal

Alan Orlič

Leave a Reply