Spoštovani,

v Društvu e-mobilnost Slovenija se zavedamo, da je elektromobilnost eden ključnih stebrov pri zmanjševanju lokalnih izpustov CO₂ in drugih škodljivih snovi v zraku. Obenem podpiramo tudi razvoj javnega potniškega prometa, ki predstavlja enako pomemben del zelene preobrazbe.

Čeprav število polnilnih mest v Sloveniji vztrajno raste, opažamo, da na parkiriščih tipa P+R ter drugih večjih parkiriščih pogosto manjkajo polnilna mesta, namenjena daljšemu parkiranju – torej za celoten delovnik. Večina obstoječih polnilnic omogoča uporabo do 180 minut, po izteku pa se zaračunava dodatna taksa, ki hitro preseže dejanski strošek porabljene električne energije.

Predlog rešitve

Predlagamo, da se na takih lokacijah uredijo posebna počasna polnilna mesta z močjo do 3 kW, ki bi delovala s preprostimi polnilnicami brez prijave.

Pri izvedbi je pomembno zagotoviti ustrezno zaščito pred vremenskimi vplivi, saj uporaba navadnih »šuko« vtičnic brez nadstreška ali zaščite ni primerna. Številne prenosne polnilne postaje, kot na primer Teslina prenosna polnilna postaja, niso vodoodporne (IP43), zato je nujno uporabljati varno, vremensko odporno in namensko opremo.

Takšna polnilna mesta bi:

• omogočala celodnevno polnjenje vozil zaposlenih ali obiskovalcev mesta,
• bila lahko fizično ločena ali delno zaprta, kar bi preprečilo zaparkiranje s strani vozil, ki ne polnijo,
• omogočala enostavnejše zaračunavanje brez zapletene infrastrukture,
• omogočala trikrat večje število polnilnih mest na enakem prostoru,
• bila bolje izkoriščena, saj bi vozniki vozila pustili priključena ves delovnik.

Po naših podatkih so številne obstoječe polnilnice na teh parkiriščih pogosto neizkoriščene prav zaradi časovne omejitve. Z uvedbo počasnih polnilnic bi lahko voznik v osmih urah pridobil dovolj energije za vsaj 100 kilometrov vožnje, kar presega povprečno dnevno razdaljo slovenskega voznika.

V tujini tovrstne prakse že dolgo obstajajo – na Nizozemskem in Norveškem so počasne AC-polnilnice z močjo 3–7 kW standard na številnih parkiriščih ob postajah in poslovnih središčih. Tam se je pokazalo, da so tovrstna mesta stroškovno učinkovita in spodbujajo uporabo javnega prevoza pri voznikih električnih vozil.

Tovrstna rešitev bi dodatno spodbudila uporabo javnega prevoza, saj bi vozniki električnih vozil lahko avto pustili na obrobju mesta in v središče nadaljevali z avtobusom ali vlakom. S tem bi prispevali k čistejšemu zraku, manjšim prometnim gnečam ter učinkovitejši uporabi javne infrastrukture.

Povabilo k sodelovanju

Zavedamo se, da so komercialni ponudniki polnilnih mest za tak model manj zainteresirani, a verjamemo, da bi lahko bil projekt zanimiv za:

• občine,
• Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo,
• upravljavce večjih parkirišč,
• ter ponudnike polnjenja (npr. Gremo na elektriko, Petrol in druge).

V društvu DEMS smo prepričani, da je počasno polnjenje na večjih parkiriščih majhen korak z velikim učinkom – tako za uporabnike kot za okolje.

Sestavil
Alan Orlič