DEMS – Javne polnilnice, plačila

DEMS – Javne polnilnice, plačila

POZOR, LOPOV!

Predstavljajte si, da preden stopite v trgovino, od vas zahtevajo plačilno kartico in vam ob vstopu takoj vzamejo 50 €, le za vstop. Sicer vam to ob izstopu vrnejo, če nič ne kupite, a vseeno. Pravzaprav vam bodo rekli, da “rezervirajo” sredstva, za vsak primer. In lahko se vam zgodi, da boste šli čez minuto še enkrat v isto trgovino in zopet vam bodo rezervirali sredstva, če to ponovite še nekajkrat, se vam lahko oglasi alarm, da ste prišli na limit na plačilni kartici, čeprav niste ničesar kupili.

Drug, morda še bolj boleč primer, želite vstopiti v trgovino in vam zaračunajo vstop, vmes “rezervirajo” sredstva in nato vam še dokaj drago zaračunajo kupljeno blago. Oba primera sta resnična pri večini ponudnikov polnilne infrastrukture, tako z rezervacijo kot z začetkom oziroma kot temu reče ponudnik “pristojbina” za polnjenje.

Sedaj pa oboje prenesite v klasične bencinske črpalke ali trgovine, koliko ljudi mislite, da bi šlo tankat na tako črpalko oziroma po nakupih ob teh pogojih? Ne prav veliko. Sedaj pa k temu dodajmo še možnosti plačila, kjer ste brez aplikacij ali posebnih kartic tako rekoč na hladnem. Polnilnice v Sloveniji, kjer lahko plačate s klasično plačilno kartico, lahko preštejete na prste in to ob dejstvu, da je pri nas trenutno okoli 2.000 polnilnih mest. Večino si razdelita Petrol in Gremo na elektriko, s tem, da je prvi rahlo prijaznejši in ne obračunava pristojbine za polnjenje.

Del cenika “Gremo na elektriko”

Že to nas postavlja uporabnike električnih vozil v podrejeni položaj v primerjavi z vozniki klasičnih vozil, saj praktično nimamo enakovrednih možnosti. Ob tem zna marsikdo pripomniti, da je elektrika vseeno cenejši energent, kot nafta, a če pogledate cenike, boste videli, da ni tako. Povprečen električen avto porabi za 100 km med 15 in 20 kWh, kar uporabnika pri »Gremo na elektriko« stane vsaj 6.35 € oziroma 8.3 €, kar je čisto primerljivo z vozili na notranje zgorevanje. Petrol je cenejši, tu boste plačali 4.65 € oziroma 6.3 € za 100 km. Upoštevati moramo, da so to cene na počasnih polnilnicah, na hitrih so cene med 20 in 30 % višje, kar je že krepko nad cenami naftnih derivatov. Ob neenakovrednih plačilnih pogojih in visokih cenah energenta dodajmo še drugorazrednost pri infrastrukturi, saj večina polnilnih mest nima nobene vremenske zaščite, kot jo recimo imajo bencinske črpalke. Če vas je elektrika kadarkoli stresla v življenju (in verjetno vas je), potem vas rahlo zmrazi, ko sredi naliva želite priklopiti avto na polnilno postajo. V eni roki polnilni kabel, v drugi telefon ali kartica, pod pazduho poizkušate držati dežnik in obenem upate, da bo polnilna postaja delala.

Ponekod streha že obstaja
V večini primerih strehe ni

Ko smo ponudnike polnilnih postaj vprašali, zakaj vztrajajo pri svojih načinih plačila in ne gredo na klasična plačilna sredstva, je bil odgovor vedno v ceni, saj naj bi to podražilo samo polnilno postajo. Zato smo povprašali tudi drugo stran, banke, kjer so nam delno pritrdili. Problematična je tudi slovenska zakonodaja, ki zahteva klasičen račun za vsako storitev, kar pomeni, da bi morale polnilne postaje imeti tudi tiskalnik, kar še dodatno podraži slednjo. A po drugi plati pri bankah pravijo, da bi večje število polnilnic s terminali POS te pocenilo, poleg tega bi lahko ponudniki polnilne infrastrukture recimo šli v polnilne parke, kjer bi na enem mestu izbral polnilno mesto in tudi plačal za storitev. Skratka, rešitve, ki omogočajo uporabo klasičnih plačilnih sredstev, so in tako rekoč ni nobenega razloga, da jih ponudniki ne bi začeli uvajati.

Terminali POS, kakor smo jih navajeni drugje, so še redkost pri polnilni infrastrukturi

Poglejmo še malo v prihodnost, že sedaj število električnih vozil narašča hitreje od polnilne infrastrukture, v Sloveniji med stanovanjskimi naselji praktično ne boste našli polnilnega mesta. Tudi število hitrih polnilnic je že sedaj premajhno, tiste, ki pa so, pa znajo biti velikokrat slabo vzdrževane. Uporabnikov električnih vozil nas je vsak dan več, zato je prav, da zahtevamo enakovredno obravnavo, saj bomo v prihodnosti večinski uporabnik osebnih vozil. Zaradi tega se moramo že danes boriti za svoje mesto, saj nam ga upravljavci polnilne infrastrukture ne bodo dali na lepe oči.

Zapisal Alan Orlič

Leave a Reply