Izkušnje, izzivi in priporočila za regijo

V okviru regionalne konference Balkan Green Summit, ki je potekala 27. maja 2025 v Sjenici (Republika Srbija), sem se na povabilo organizatorjev udeležil panelne razprave z naslovom »Struja na putu: brza, sigurna i dostupna mreža punionica«. Tema je bila izjemno aktualna, saj številne države Zahodnega Balkana intenzivno vstopajo v fazo gradnje električne mobilnosti.

Na panelu so poleg mene sodelovali tudi priznani strokovnjaki iz regije:

• Armin Durmišević, E387
• Miloš Kapisoda, Star Import, pooblaščeni zastopnik Mercedes-Benz, Beograd
• Zorana Đurić, Vozim na struju, Beograd
• Josip Šarić, Etiris, BIH
• Filip Mitrović, 360 mobility, Beograd
• Zorana Đurić, Vozim na struju, Beograd
• Jelena S. Benić, Orion eMobility

V svojem prispevku sem z odgovori na različna vprašanja predstavil ključne izkušnje Slovenije pri načrtovanju, gradnji in upravljanju EV-infrastrukture – s posebnim poudarkom na uporabnih izkušnjah za države, kot sta Bosna in Hercegovina ter Srbija.

🇸🇮 Slovenija kot laboratorij elektromobilnosti

Slovenija že več kot desetletje aktivno razvija področje e-mobilnosti. Leta 2015 smo postavili prvo mrežo hitrih polnilnic (50 kW), financirano z evropskimi sredstvi. Čeprav danes tehnično zastarele, so še vedno pomemben del osnovnega ogrodja infrastrukture.

✅ Pozitivne izkušnje Slovenije:

• Zgodnja in strateška vlaganja: Z učinkovitim črpanjem sredstev EU (npr. TEN-T, CEF) in domačimi spodbudami smo omogočili stabilen zagon sistema.
  
  
• Standardizacija in interoperabilnost: Uporaba standardnih priključkov (Type 2, CCS) zagotavlja enostavno in široko dostopno uporabo.
  
  
• Sodelovanje med sektorji: Ključno je bilo sodelovanje ministrstev (MZI in kasneje MOPE), operaterjev (ELES) in podjetij kot Elektro Ljubljana, Petrol in MOL Slovenija.
  
  
• Zeleni vir energije: Vključevanje sončne energije pri polnjenju (npr. Lidlove sončne elektrarne) krepi trajnostni vidik.
  
  

⚠️ Izzivi, ki jih regija lahko predvidi in se nanje pripravi:

• Kompleksni plačilni sistemi: Prisotnost več aplikacij in platform je za uporabnike zmedena. Najbolj se izkaže ad hoc plačevanje z bančno kartico.
  
  
• Neenakomerna razporeditev: Medtem ko so urbana območja dobro pokrita, podeželje in tranzitne poti pogosto zaostajajo.
  
  
• Zasičenost omrežja: Povečano število EV vodi do čakalnih vrst, zlasti v času dopustov in na avtocestnih počivališčih.
  
  
• Težave z vzdrževanjem in zanesljivostjo: Nedelujoče polnilnice in pomanjkljivo obveščanje uporabnikov močno zmanjšujejo zaupanje.
  
  

🐣 Kokoš ali jajce? Najprej mreža ali najprej vozila?

Gre za klasično razvojno dilemo. V Sloveniji smo videli, da brez osnovne mreže vozil ni, zato:

🥇 Naš pristop: najprej mreža (»kokoš«)

• Hitra in gosta infrastruktura v mestih ter ob glavnih tranzitnih poteh.
  
  
• Brezplačno začetno polnjenje, da se razbije strah pred novostmi.
  
  
• Koriščenje sredstev EU za gradnjo in digitalizacijo polnilne infrastrukture.
  
  

🚗 A hkrati tudi podpora rabljenim BEV (»jajce«)

• Subvencije za rabljena električna vozila predstavljajo pragmatično rešitev za regije z nižjo kupno močjo.
  
  
• Davčne olajšave in brezplačne storitve (npr. parkiranje) dodatno spodbujajo prehod.
  
  
• Ozaveščevalne kampanje so ključne za odpravo predsodkov in izobraževanje potrošnikov.
  
  

📊 Vzpostavitev sistema za ocenjevanje polnilnic

Pomemben del slovenskega pristopa je tudi redno ocenjevanje kakovosti javne polnilne infrastrukture, ki je bilo razvito v sodelovanju med Društvom e-mobilnost Slovenija in Zvezo potrošnikov Slovenije. Preverjanja vključujejo obisk na terenu in analizo uporabniške izkušnje. Lani je vključevalo tudi predstavnike Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE).

Tak model preverjanja bi bil izredno uporaben tudi v regiji – ne le kot kontrolni mehanizem, temveč kot orodje za izboljšanje kakovosti storitev. Med drugim je bil projekt v letu 2024 predstavljen na raznih strokovnih dogodkih. (Nordic EV Summit, EVS37, Sarajevo Energy Climate Week 2024 …)

🔗 Primer dobre prakse iz lanskega leta: Ocenjevanje javne polnilne infrastrukture.

⚡ Pametna integracija z elektroenergetskim sistemom

Napredna EV-infrastruktura mora biti v tesni povezavi z energetskim sistemom države:

• Pametno polnjenje (ang. smart charging) omogoča usklajevanje z omrežjem in zmanjšuje konične obremenitve.
  
  
• V2G (Vehicle-to-Grid) je koncept, kjer električna vozila energijo vračajo v omrežje, je prihodnost, ki jo že pilotno preizkušamo.
  
  

🧭 Sklepna misel: Elektromobilnost ni cilj, ampak orodje

Slovenija je dokazala, da je zanesljiva, razvejana in uporabniku prijazna polnilna infrastruktura temeljni pogoj za uspešen prehod na e-mobilnost.

Vendar pa poleg tehničnega vidika ključnega pomena ostaja tudi uporabniška izkušnja – zanesljivost, preglednost informacij, enostavno plačilo in občutek, da je sistem »vedno na voljo«.

✅ Priporočila za BiH, Srbijo in druge države regije:

1. Najprej razviti mrežo polnilnic, predvsem ob glavnih prometnicah in v urbanih središčih.
   
   
2. Vzpostaviti neodvisen sistem ocenjevanja infrastrukture, ki vključuje uporabnike in nevladne organizacije.
   
   
3. Subvencionirati rabljena električna vozila, saj predstavljajo dostopno vstopno točko za širši del prebivalstva.
   
   
4. Spodbujati pametne rešitve in povezavo z energetskim sistemom, že v začetni fazi.
   
   

Le s sočasnim razvojem infrastrukture, zakonodaje, stimulativnih ukrepov in ozaveščanja bo regija lahko uspešno sledila zelenemu prehodu.

Zapisal

Ignac Završnik