Rezultati

Oktober 2024

V letu 2023 smo v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije uspešno izvedli projekt Ocenjevanje javne polnilne infrastrukture v Sloveniji. Na podlagi mednarodnega sodelovanja smo razvili novo metodologijo za oceno polnilnih mest, ki zagotavlja natančne in zanesljive rezultate.

Naša metodologija je bila prvič predstavljena domači javnosti leta 2023 na strokovnem srečanju v Centru Noordung, v tujini pa smo jo uspešno predstavili na treh dogodkih v letu 2024: Nordic EV Summit v Oslu (Norveška), EVS37 v Seoulu (Koreja) in SECW 2024 v Sarajevu (BiH).

Polnilna infrastruktura za električna vozila v Sloveniji se razvija izjemno hitro in eksponentno raste kljub izzivom, ki so značilni za razvijajoče se trge. Zato smo se v letu 2024 odločili, da projekt ponovimo. Čeprav se nam Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) ni mogla pridružiti pri testiranju, smo pridobili predstavnike Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) kot opazovalce, kar dodatno krepi verodostojnost našega projekta.

S tem sodelovanjem smo omogočili odločevalcem, da neposredno spoznajo izzive, s katerimi se srečujejo uporabniki javno dostopne polnilne infrastrukture.

Pri terenskem delu je sodelovalo enajst naših članov ter dve predstavnici MOPE. Ekipo so sestavljali: Marjan Božič, Matjaž Kuček, Ignac Završnik, Zoran Glavič, Boštjan Marolt, Zara Dubravka Gramc, Alan Orlič, Rok Rupnik, Marko Logonder, Boštjan Završnik, Miran Rajšp ter predstavnici MOPE Marija Lesjak in Vesna Uršič-Krulej. 

Med terenskim delom smo imeli različna električna vozila, in sicer: Hyundai Ioniq 6, Hyundai Kona, Nissan Leaf, Škoda Enyaq iV, Tesla Model 3, Tesla Model Y ter Volkswagen eUp. 

Skupaj smo na terenu preživeli pet delovnih dni in skupaj nabrali 193 ur, v tem času pa skupno prevozili 3848 kilometrov po Sloveniji. Obiskali smo 56 različnih polnilnih mest, ki segajo od Pinc do Seče in od Planice do Brežic.

Slovenijo smo razdelili na različne regije in vsaki regiji posvetili en dan za ocenjevanje polnilne infrastrukture.

Primorska (4. 10. 2024)

Ekipa na terenu: Marjan Božič (DeMS), Matjaž Kuček (DeMS), Ignac Završnik (DeMS) in Vesna Uršič-Krulej (MOPE)

Vozila: Nissan Leaf, VW eUP, Tesla Model Y
Teren: od 8.00 do 18.30 (4×)
Prevoženih: 325 kilometrov (3×)

Obiskane lokacije:

1. Ajdovščina, Lidl
2. Avtocestno počivališče Šempas, sever
3. Vipavski Križ, Elevat
4. Avtocestno počivališče Ravne – Kozina
5. Koper, Tesla Supercharger**
6. Koper, Ionity
7. Piran, Fornače
8. Portorož, Aerodrom DC
9. Portorož, Aerodrom AC

Povzetek dneva, preživetega na terenu:

Za začetek smo obiskali Lidl v Ajdovščini. Medtem ko smo se spopadali s pregovorno močno burjo, smo poskusili naložiti aplikacijo in dodati plačilno sredstvo. Sistem pri vsaki aktivaciji rezervira dodatnih 45 €, kar pomeni, da če prvič ne uspe priklop, ob drugem poskusu tvegate že 90 €. Na DC-polnilnici nam je uspelo napolniti vozilo, medtem ko na AC kljub več poskusom nismo bili uspešni. Klicanje podpore bi bila sicer možna rešitev, a verjemite, ob takšni burji se s tem raje nismo želeli ukvarjati.

V Šempasu burja na srečo ni bila tako močna, kar nam je omogočilo, da smo v mirnejšem okolju aktivirali in uporabili polnilnico. Kljub temu pa je moč polnjenja 50 kW za leto 2024 preprosto premalo. Glede na večje baterije, ki jih uporabljajo sodobna vozila, bi morale polnilnice zagotavljati vsaj 150 kW moči. Potrebujemo zmogljivejša polnilna mesta, ki bodo omogočila hitrejše in bolj učinkovito polnjenje.

V turističnem kraju Vipavski Križ smo testirali AC-polnilnico, ki se aktivira s telefonskim klicem ali prek aplikacije. Za uporabo storitve je treba imeti na aplikaciji vsaj minimalno dobroimetje. Polnilnica je delovala brez težav, kar je pozitivno, vendar so navodila za uporabo skoraj povsem zbledela. Zanimivo je, da je uporaba polnilnice brezplačna. Poleg tega je v neposredni bližini na voljo tudi izposoja električnih koles.

Polnilno vozlišče na Kozini ob avtocesti omogoča višje moči polnjenja, kar je pozitiven korak naprej. Vendar pa je dejstvo, da na samem polnilnem mestu ni mogoče uporabljati plačilnih kartic, zastarelo. Uredba AFIR predvideva prehodno obdobje, zato upajmo, da bodo sistem nadgradili pred zakonskim rokom in tako omogočili boljšo uporabniško izkušnjo.

Lastniki Tesel lahko polnijo izjemno preprosto, saj sistem deluje po načelu »priključi in polni«. Pri drugih vozilih, ki uporabljajo Teslino polnilno infrastrukturo, pa se, kot je pogosto v svetu električne mobilnosti, stvari zapletejo. Ti uporabniki morajo najprej naložiti aplikacijo, se registrirati in nato prek nje aktivirati storitev polnjenja. Našemu članu na lokaciji v Kopru to ni uspelo. Na srečo imamo v društvu kar nekaj lastnikov Tesel, zato smo uspeli zagnati polnjenje tudi za vozilo Volkswagen eUp. To lepo pokaže, kako pomembna je skupnost in sodelovanje med uporabniki na področju električne mobilnosti.

Druga stvar, ki smo jo opazili na tej lokaciji, je nedelujoč oziroma izklopljen bralnik plačilnih kartic. Zaradi tega ni bilo mogoče pridobiti informacij o ceni, prav tako pa ni bilo mogoče plačevanje s karticami.

Na poti do Pirana smo preizkusili polnilno vozlišče Ionity v Kopru. Deluje brez težav, edino, kar opažamo že nekaj časa, je, da je postaja precej zasedena, kar povzroča tudi čakalne vrste.

Obiskali smo tudi lokacijo v Piranu, kjer smo lani podali oceno »ne deluje«, saj so ravno v času našega obiska barvali talne oznake. Tokrat pa tega ni bilo, polnilna mesta so bila prosta in delujoča.

Nekaj podobnega v smislu lanskoletnega nedelovanja smo doživeli tudi na zadnji lokaciji, Aerodrom Portorož. Čitalnik plačilnih kartic ni deloval, aktivacija s pomočjo RFID-kartice prav tako ni uspela, klic na podporni center pa je razkril, da polnilno mesto ne deluje. Polnjenje torej ni bilo mogoče. Tudi v tem primeru lahko poudarimo, da to ni v skladu z uredbo AFIR in veljavno zakonodajo. Plačevanje s plačilnimi karticami mora biti obvezno omogočeno, da se zagotovi brezskrbna uporaba javne polnilne infrastrukture.

Na srečo sta poleg dve delujoči polnilni mesti tipa 2, kjer se polnjenje aktivira prek QR-kode.

Gorenjska (11. 10. 2024)

Ekipa na terenu: Zoran Glavič (DeMS), Boštjan Marolt (DeMS), Ignac Završnik (DeMS) in Vesna Uršič-Krulej (MOPE)

Vozila: Nissan Leaf, Hyundai Kona EV64 in Tesla Model Y
Teren: od 8.00 do 18.30 (4×)
Prevoženih: 294 kilometrov (3×)

1. Tržič, občina
2. Kranj, AH Vrtač
3. Kranj, MOL Slovenija
4. A2 Avtocestno počivališče Radovljica – sever AC + DC
5. A2 Avtocestno počivališče Radovljica – sever DC
6. Bohinjsko jezero
7. Bled, Spar
8. Kranjska Gora, avtobusna postaja
9. Planica
10. Jesenice, Lidl
11. Žirovnica, Tesla Supercharger
12. Žirovnica, N-Gen

Povzetek dneva, preživetega na terenu:

Ocenjevanje javno dostopne polnilne infrastrukture se je začelo v Tržiču, na polnilnem mestu ob občini Tržič. Polnilno mesto omogoča AC-polnjenje za dve vozili. Ob prihodu na lokacijo pa smo naleteli na težavo – eno od polnilnih mest je bilo zasedeno z električnim vozilom, ki pa ni polnilo. Na srečo je Vesna med ocenjevanjem poklicala podjetje, katerega ime je bilo navedeno na vozilu. Prijazno so se odzvali in obvestili zaposleno, ki je 10 minut pozneje vozilo umaknila s polnilnega mesta. Po tem uvodnem zapletu smo se odpravili v bližnjo kavarno, kjer smo ob kavi preverili dnevni načrt dela.

Naslednji postanek smo imeli pri AH Vrtač v Kranju. Lokacija sama po sebi ni slaba, vendar je brez oznak polnilna mesta težko najti. Največji problem je predstavljala mikrolokacija, saj smo se morali večkrat obrniti po okolici, preden smo našli pravo pot do polnilnih mest. Žal se je zgodba ponovila – eno parkirno mesto je bilo zasedeno z električnim vozilom, ki ni polnilo. Pri aktivaciji polnilne postaje prek QR-kode smo naleteli na težave. Programska oprema je našemu članu večkrat obremenila bančno kartico, vendar polnilne postaje ni mogel aktivirati. Na koncu nam je s pomočjo že registriranega uporabnika uspelo postajo aktivirati. Tudi bralnika plačilnih kartic na postaji nismo opazili, kljub temu da je bila moč postaje ustrezna za izpolnitev zahtev AFIR.

V bližini je tudi bencinski servis MOL, kjer smo že lani obiskali polnilno mesto z močjo 50 kW. Deluje brez težav, aktivacija prek aplikacije MOL Plugee je bila uspešna, saj je bila aplikacija naložena in aktivirana brez težav. Na polnilnem mestu je objavljen tudi cenik polnjenja, ki pa se je izkazal za nepreglednega, saj je bil v razkoraku z realnostjo. Razlika je bila sicer zgolj nekaj centov, zato je sprva nismo opazili. Polnjenje pa je potekalo brez opaženih težav.

Iz Kranja smo se odpravili po gorenjski avtocesti s prvim postankom na BS MOL Radovljica, v smeri Beljaka. Na tem mestu je eno polnilno mesto z močjo 50 kW, ki ga upravlja Petrol, ter nekoliko naprej ultrahitro vozlišče Ionity z močjo do 350 kW. Pri 50 kW polnilnemu mestu je že opazna starost opreme, saj je bila ročka tipa 2 polomljena, zaslon pa je bil komaj berljiv. Kljub temu sta ročki CCS in CHAdeMO še vedno delovali. O pomanjkljivostih smo obvestili upravljavca polnilnega mesta. Aktivacija je delovala s Petrolovo kartico, medtem ko prek aplikacije OneCharge, ki je že imela povezano kartico, nismo uspeli polniti, saj je aplikacija zgolj procesirala in postopka ni zaključila.

Tudi pri polnilnem mestu Ionity polnjenje ni potekalo brez težav. Zasloni, obrnjeni proti soncu, niso delovali, kot bi morali, prav tako nam ni uspelo aktivirati bralnika RFID-kartic in tudi funkcija pritiska na zaslon ni delovala. Kljub temu nam je polnilno mesto uspelo aktivirati z aplikacijo.

Naslednja točka na naši poti je ikoničen konec Bohinja, in sicer Ukanc. Klasična AC-polnilnica omogoča počasno polnjenje in pri aktivaciji s kartico nismo imeli težav. Edina pripomba je cena parkiranja; za kratkotrajno parkiranje smo takoj plačali 1,50 € na vozilo. V Bohinju se zdi, da so cene parkiranja nekoliko prenapihnjene.

Na poti nazaj do avtoceste smo se ustavili pri trgovini Spar na Bledu. Informacije na spletu so obetale AC-polnilni mesti, ki pa, glede na obvestilo na sami lokaciji, nista delovali. Na srečo je na zunanjem parkirišču obstajala DC-polnilnica, vendar ta žal omogoča zgolj 14 kW moči na vozilo. V takšnih primerih se zdi, da nima smisla postavljati DC-polnilnih postaj; bolje bi bilo imeti več AC-polnilnih mest. Je pa aplikacija Megamobility tu omogočala polnjenje brez težav.

Pot nas je vodila skozi Kranjsko Goro, kjer v bližini hotela Skipass obstaja AC-polnilno mesto. Ena vtičnica je bila že zasedena z električnim vozilom, ki se je polnilo, zato smo priklopili svoje vozilo na drugo mesto. Po nekaj minutah se je polnjenje prekinilo in na polnilnici se je pojavilo obvestilo, da priključek ne deluje.

Ob pregledu bližnje elektroomarice smo opazili, da je med polnjenjem prišlo do izklopa varovalke. To pomeni, da polnilnica ne omogoča polnjenja dveh vozil hkrati, saj je v našem primeru prišlo do sprožitve varovalke. Zopet razočaranje, ki je v primeru takšnega terenskega dela velikokrat stalnica.

Na vrsti je bilo še testiranje v najbolj severozahodnem delu, Planici. Tudi tokrat, če ni označb za mikrolokacijo, je težko najti polnilna mesta, saj nismo opazili nobenih oznak v bližini, polnilna mesta pa so za parkirno zapornico daleč zunaj vidnega polja. Aktivacija in polnjenje sta s Petrolovo kartico potekala brez težav. Edina pripomba je, da je zaslon zaradi bližine klopi težko dosegljiv za uporabnika.

Na poti do zadnjega cilja v Žirovnici smo obiskali še Lidl na Jesenicah. Srečali smo podobne težave pri aktivaciji aplikacije za nove uporabnike, kar nam ni uspelo. Še bolj nas je razočarala moč polnilnega mesta, saj je 8 kW za CCS-polnjenje v današnjih časih preprosto nedopustno. Če moč na lokaciji ni zadostna, bi bilo bolje postaviti cenejša AC-polnilna mesta, namesto polnilne postaje, ki teoretično omogoča polnjenje do 50 kW, a v praksi le 8 kW.

Zadnjo lokacijo v Žirovnici smo razdelili na dva dela zaradi različnih ponudnikov polnjenja. Najprej smo se ukvarjali z 18 AC-polnilnimi mesti, kjer je aplikacija delovala dokaj enostavno in polnjenje potekalo brez težav.

Druga lokacija pa je obsegala DC-polnilna mesta Tesla, pri čemer smo prvič opazili rezervirano mesto za mlade družine. Tudi tukaj Tesle delujejo po principu »priključi in polni«, medtem ko je za druga vozila potrebna aktivacija prek aplikacije.

Jugovzhodna Slovenija (18. 10. 2024)

Ekipa na terenu: Zara Dubravka Gramc (DeMS), Alan Orlič (DeMS) in Ignac Završnik (DeMS)

Vozila: Volkswagen eUp, Hyundai Kona in Tesla Model Y
Teren: od 8.00 do 17.30 (3×)
Prevoženih: 288 kilometrov (3×)

1. Trebnje, Lidl
2. Trebnje, Spar
3. Mirna Peč
4. A2 Novo mesto, Supernova
5. Novo mesto, Tesla Supercharger
6. Novo mesto, Avto Slak
7. A2 Raka, Ionity
8. Kostanjevica na Krki, Elevat***
9. A2 Avtocestno počivališče Grič – Čatež
10. Brežice, Gostilna Pension Les
11. Brežice, Terme Čatež

Povzetek dneva, preživetega na terenu:

Lidl, ki je bil še do pred nekaj meseci priljubljena lokacija taksistov z električnimi vozil, je bil naš prvi cilj v Trebnjem. Na polnilnici s tremi priključki in napačno označenima polnilnima mestoma, smo opravili preizkus, ki je pokazal največjo moč polnjenja 45 kW, kar je spodobna številka. A ustavilo se nam je pri aplikaciji, kjer smo se lovili z vpisovanjem podatkov in iskanjem prave možnosti za začetek delovanja. Aplikacija je v osnovi narejena za podporo prodaji v trgovini, kjer ima e-mobilnost svoj del.

Nadaljevali smo pri drugem večjem trgovcu, Sparu, kjer je postavljena Megatelova hitra polnilnica z dvema polnilnima ročkama CCS2. Sliši se odlično, dokler ne ugotovite, da ni nobenih talnih oznak in da je polnilnica postavljena bočno na enem samem parkirnem mestu, tako da lahko polni le eno vozilo hkrati. V teoriji lahko dve, če je eno zaparkirano in polni na dovozni poti, ampak to verjetno ni namen. Imeli smo tudi težavo pri polnjenju, saj z enim avtom ni uspelo zagnati polnjenja.

V Mirni Peči pred gostilno Marof sta dve polnilni mesti, ki sta pravzaprav strateško postavljeni, da te lahko privabi vonj iz kuhinje. Glede na to, da smo šele dobro začeli ocenjevanje polnilne infrastrukture, smo le stežka spili kavo in se odpravili naprej, saj nas je vonj po dobrotah še lep čas dražil. In polnjenje? Uspešno. Gremo na elektriko, aplikacija ali RFID-kartica.

Pri novomeški Supernovi so Petrolova polnilna mesta naš stari znanec, letos dopolnjen z dvema dodatnima hitrima polnilnicama. Nobenih pripomb, razen da še vedno ni možno plačevati le s plačilnimi karticami, ampak moramo uporabiti Petrolove kartice oziroma aplikacijo. Tudi kakšen nadstrešek v prihodnosti ne bi škodil.

Tesla ima v Novem mestu strateško postavljena polnilna mesta ob bližnjici do Dalmacije, poleg nakupovalnega centra nasproti novomeškega Revoza. Na voljo so štiri polnilna mesta. Glede na polnilne enote naj bi omogočala do 250 kW, a nam je uspelo »izvabiti« največ 130 kW. Uspešno smo polnili tudi z vozili drugih znamk in pri tem nam je z nekaj težavami celo uspelo opraviti celotno registracijo v Teslini aplikaciji. Kljub temu da so tam postavljene najnovejše Tesline polnilnice, ki naj bi omogočale plačevanje s plačilnimi karticami, so bili zasloni in čitalnik nemi na naše prošnje z mahanjem različnih plačilnih kartic.

Hitra polnilnica pri Avto Slaku v Novem mestu je postavljena sredi njihovega parkirišča in je bila na enem parkirnem prostoru zasedena z njihovim vozilom, ki je bilo priključeno, a ni polnilo. Na srečo smo polnilni kabel lahko izklopili in preizkusili polnilnico, ki je med redkimi imela nalepljen cenik polnjenja, a le za AC-sejo.

Ionity na Smedniku z dvema polnilnima mestoma je postavljen za črpalko in glede na to, da je ravno dovolj stran, tudi ne bo zaparkiran s klasičnimi vozili. Kot zanimivost lahko povemo, da smo polnjenje uspeli zagnati s plačilom prek kreditne kartice mimo aplikacije, a vendar še vedno prek spleta in ne s klasičnim terminalom.

Elevatovo brezplačno polnilnico v Kostanjevici ob Krki boste našli zgolj po sreči, če boste res sledili navigaciji. Postavljena je namreč na zadnjem delu parkirišča Centra La Vie in je z glavne ceste praktično nevidna, na njo pa ne opozarja nobena tabla. Tudi sama polnilna izkušnja je bila razočaranje, saj nam je s klicem na temu namenjeno telefonsko številko uspelo aktivirati le vtič tipa 2, medtem ko s CCS2 nismo uspeli polniti. O tem, da polnilnica večino časa sameva, so nam povedali tudi pajki, ki so na ročki Chademo uspešno spletli nekaj mojstrovin.

Tudi Petrolovo počivališče Grič je že star znanec na naši poti in tudi tu sta bili na novo postavljeni dodatni polnilni mesti. Na stari SODO-vi polnilnici sicer piše 100 kW, a temu podatku ne verjemite; če želite najhitrejše polnjenje, raje uporabite najnovejšo polnilnico, ki je na desni strani. Tam smo uspeli polniti z dobrimi 120 kW. Škoda Enyaq, ki se je pripeljal in začel polniti poleg, pa s slabimi 140 kW, ker je imel bistveno bolj prazno baterijo.

Pri Gostilni Pension Les boste našli relikvijo nekega časa, ki se poslavlja, ena od redkih brezplačnih polnilnic, kjer priklopiš in polniš, brez registracije ali plačila. Edina slabost? Zelo verjetno bo polnilnica zaparkirana, kajti gostilna je na dobrem glasu in gosti si v njej praktično podajajo kljuko, tudi mi smo komajda našli prazno mizo.

Zadnje polnilno mesto, ki smo ga obiskali, je bilo pred recepcijo Kampa Terme Čatež, kjer so na voljo štiri AC-polnilna mesta. Za slednje skrbi Petrol, tako da smo brez težav opravili preizkus. Glede na to, da so ta mesta namenjena predvsem gostom kampa in kopališča, bi pričakovali, da ne bo omejitve seje na 180 minut, a kljub temu je, kar je po svoje škoda.

Osrednja Slovenija (21. 10. 2024)

Ekipa na terenu: Rok Rupnik (DeMS), Marko Logonder (DeMS), Ignac Završnik (DeMS) in Vesna Uršič-Krulej (MOPE)

Vozila: Škoda Enyaq iV, Tesla Model 3 in Tesla Model Y
Teren: od 8.00 do 16.00 (4×)
Prevoženih: 135 kilometrov (3×)

1. A2 Ljubljana, Tesla Supercharger
2. Brezovica pri Ljubljani, Špan, Elevat
3. Brezovica pri Ljubljani, Špan
4. Borovnica, P + R
5. A1 Avtocestno počivališče Barje – jug
6. A1 Ljubljana, P+R Barje
7. Ljubljana, Bauhaus Rudnik
8. Grosuplje, Hotel & Casino Admiral Grosuplje
9. Ljubljana, MOL Slovenija
10. Ljubljana, Lidl BTC City
11. Ljubljana, Plan-net auto
12. Ljubljana, Aleja
13. Ljubljana, Supernova Šiška

Povetek dneva, preživetega na terenu:

V ponedeljek, 21. 10. 2024, smo začeli svoje potovanje s hladnim, oblačnim jutrom, ki je jasno oznanjalo prihod jeseni. Prva postaja je bil Tesla Supercharger v Ljubljani, kjer smo naleteli na težavo – čeprav je bilo polnilno mesto odprto za različna električna vozila, bralnik plačilnih kartic še ni deloval. Tako smo za polnjenje Škode Enyaq morali uporabiti aplikacijo.

Kmalu smo naleteli na zanimivo situacijo – parkirno mesto za invalide je bilo blokirano s smetnjakom. Pohvalno je, da obstaja takšna možnost polnjenja, a bi bilo treba zagotoviti tudi dostopnost.

Sledil je obisk Brezovice, natančneje Špan Brezovica, kjer smo opazili dva ponudnika polnjenja, Elevat in MOON. Kljub polnemu parkirišču, kjer so bila polnilna mesta Elevat zasedena z ne-električnimi vozili, smo se zaradi nekoliko daljšega kabla uspešno priklopili na polnilno mesto tipa 2.

Ker smo to polnilno mesto obiskali že lani, nas je zanimalo, ali se je kaj spremenilo. Videli smo »napredek« – kable so zavarovali z izolirnim trakom, a se nam je rešitev zdela nezadostna, zato smo se takšnemu polnjenju raje izognili.

Naslednja postaja, P + R Borovnica, nas je prijetno presenetila z zadostnim številom praznih polnilnih mest, čeprav je bilo parkirišče precej zasedeno. Ena polnilnica ni delovala, a druge so bile brezhibne. Izziv za uporabnike predstavlja omejitev moči na 11 kW, kar je premalo za daljše parkiranje, še posebej ob 180-minutni omejitvi.

Iz Borovnice smo se nato odpravili proti Ljubljani, do postajališča Barje jug, kjer nas je pričakal bralnik plačilnih kartic. Ta žal ni deloval, zato smo uporabili alternativno možnost – plačilo kWh na blagajni. Sistem je deloval, a smo izvedeli, da smo bili prvi uporabniki te storitve. Posebnost lokacije je tudi nadstrešek, ki pokriva polnilno mesto.

Na P + R Barje smo testirali dve novi DC/AC-polnilnici, a obe sta med polnjenjem prekinjali, zato smo uporabili AC-polnilnice. Zaznali smo tudi dodatek – možnost plačila prek aplikacije EasyPark, ki pa prinaša dodatne stroške.

Nove lokacije se pojavljajo tudi pri nakupovalnih centrih, kot je Bauhaus v Rudniku, kjer je DC-polnjenje delovalo brez težav.

Nato smo se usmerili proti Grosuplju, kjer so težave z aktivacijo onemogočile polnjenje. Kljub izrednemu potencialu lokacija kaže znake zanemarjenosti.

Na poti nazaj smo obiskali MOL-ov bencinski servis, kjer smo lani brez težav uporabili DC-polnjenje, letos pa to ni bilo mogoče. Redno vzdrževanje bi moralo biti prednostna naloga, saj to ključno vpliva na zanesljivost.

V BTC City smo preverili polnilno mesto Lidl, kjer vse deluje brez težav, a je za mnoge uporabnike aktivacija prek aplikacije nepraktična. Lokacija je bila kljub gneči v BTC-ju prazna, morda zaradi višjih cen.

Obisk Drenikove ulice blizu Samove je razkril polnilno mesto, kjer smo pričakovali možnost plačila s kartico, a se je izkazalo, da je DC-polnjenje brezplačno. Polnilno mesto ima tudi baterijski hranilnik in je redka javna dostopna, ki nima nikakršnih oznak polnilnega mesta.

Število polnilnih mest v nakupovalnih centrih v Ljubljani raste – Aleja in Supernova v Šiški ponujata zadostno število mest tako za obiskovalce kot prebivalce, ki doma nimajo možnosti polnjenja. S tem se širi trajnostna mobilnost in omogoča večjemu številu ljudi prehod na električna vozila.

Štajerska in Prekmurje (23. 10. 2024)

Ekipa na terenu: Boštjan Završnik (DeMS), Miran Rajšp (DeMS), Ignac Završnik (DeMS) in Marija Lesjak (MOPE)

Vozila: Hyundai Ioniq 6, Nissan Leaf in Tesla Model Y
Teren: od 7.00 do 19.00 (4×)
Prevoženih: 474 kilometrov (3×)

1. A5 Avtocestno počivališče Pince – Sever
2. Dobrovnik, Ocean Orhids
3. A5 Avtocestno počivališče Murska Sobota – sever
4. A5 Avtocestno postajališče Lormanje – sever
5. A1 Avtocestno počivališče Dobrenje – vzhod AC +DC
6. A1 Avtocestno počivališče Dobrenje – vzhod DC
7. A1 Avtocestno počivališče Maribor – vzhod
8. Maribor, Jadranska
9. Maribor, Supernova
10. Slovenska Bistrica, WD Tehnik
11. A1 Petrovče, Ionity
12. Celje, City Center

Povzetek dneva, preživetega na terenu: 

Pot od Ljubljane do počivališča Pince običajno traja približno dve uri, seveda ob predpostavki, da promet poteka brez zastojev in nesreč. Ob 9.00 smo bili dogovorjeni za srečanje na avtocestnem počivališču Pince na avtocesti A5. Aktivacija polnilne postaje nam je žal povzročila nekaj težav, saj vse ni delovalo brezhibno že pri prvem poskusu. Poleg tehničnih izzivov smo se soočili tudi s težavo zasedenosti polnilnih mest z vozili, ki niso bila električna, kar poudarja potrebo po boljši regulaciji in ozaveščanju o pomenu dostopnosti polnilnic za električna vozila.

V Dobrovniku smo letos preverili še težave iz preteklega leta, ko smo imeli izzive pri aktivaciji polnjenja zaradi različnih ponudnikov mobilne telefonije – nekateri smo prejeli potrditveni SMS za začetek polnjenja, drugi pa ne. Letos nas je prijetno presenetilo, da polnilna mesta delujejo po principu »priključi in polni«, kar bistveno olajša postopek ter odpravi potrebo po potrditvah prek mobilnega omrežja. Ta izboljšava prispeva k večji dostopnosti in zanesljivosti storitve.

Pot smo nadaljevali do avtocestnega počivališča Murska Sobota – sever na A5, kjer opažamo, da se število polnilnih mest povečuje. Pregled transformatorske postaje kaže, da lahko v prihodnje pričakujemo še dodatna polnilna mesta. Edina pripomba je odsotnost bralnika plačilnih kartic, kar bi bilo priročno, še posebej glede na to, da je bila zadnja polnilnica postavljena po 14. aprilu 2024, ko je tovrstna možnost postala zakonski standard.

Naslednja postaja je bilo avtocestno počivališče Lormanje – sever na A5, kjer sta dve 50 kW polnilni mesti. Čeprav koristni, se kaže, da 50 kW za potrebe sodobnega tranzita več ne zadostuje, še posebej ob povečanem številu električnih vozil na cestah. Nadgradnja zmogljivosti bi bistveno skrajšala čas polnjenja in izboljšala uporabniško izkušnjo.

Na avtocestnem počivališču Dobrenje – vzhod na A1 smo preverili dve možnosti – Ionity in polnilnico SODO, ki jo upravlja Petrol. Vse deluje, kot se pričakuje, vendar tudi 50 kW polnilnica že zaostaja za sodobnimi standardi.

Na avtocestnem počivališču Maribor – vzhod na A1 opažamo, da vsako leto dodajo kakšno novo ultrahitro polnilnico. Podpora za AC-polnjenje je pozitivna, saj nekatera električna vozila nimajo drugih možnosti polnjenja. Bralnika plačilnih kartic še nismo zasledili, kar upamo, da se bo v prihodnje uredilo.

Na Jadranski cesti v Mariboru smo preverili novo lokacijo s 60 kW polnilnico, vendar smo dosegli le 30 kW, bralnika kartic nismo našli. Posebnost te polnilnice je višina QR-kode, ki je nameščena dokaj visoko, kar lahko predstavlja težavo za uporabnike nižje rasti.

Novo polnilno vozlišče v mariborski Supernovi ponuja veliko možnosti za AC- in DC-polnjenje. Lokacija v parkirni hiši nudi tudi zaščito pred vremenskimi vplivi. V času obiska vse ni delovalo optimalno, a gre za obetavno lokacijo.

Obiskali smo tudi 160 kW polnilnico pri WD Tehnik v Slovenski Bistrici. Gre za popolnoma »off-grid« sistem brez povezave na javno omrežje, z baterijskim hranilnikom 552 kWh in streho s fotovoltaičnimi paneli. Ta samozadostna rešitev omogoča najnižjo ceno DC-polnjenja v Sloveniji – le 0,36 €/kWh.

Na koncu smo obiskali še polnilno vozlišče Ionity pri počivališču Petrovče na A1. Kljub manjšim težavam pri zagonu polnjenja ima lokacija dovolj moči.

Ponovili smo lanskoletni obisk AC-vozlišča Celje, City Center, kjer kljub pričakovanjem bralnik plačilnih kartic še vedno ne deluje, enako kot v letu 2023. Upamo, da bo v letu 2025 situacija boljša.

Zaključek

Letos smo prav tako spremljali spremembe na področju zakonodaje, Uredba o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v prometu (AFIR) ter Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu prinašata nove pogoje in kazni.

Na 56 različnih lokacijah smo potrebovali pet različnih kartic (Petrol Klub, Moon Group, Gremo na elektriko, Shell in Octopus Electroverse) ter deset aplikacij (OneCharge, MOL Plungee, Mega Mobility, Ionity, Gremo na elektriko, Moon Charge, Tesla, Lidl Plus, Mastercharge in Easy Park). To jasno kaže, da aktivacija polnilnice ni preprosto opravilo. Zahteva izkušenega uporabnika in lahko odvrne potencialne nove uporabnike oziroma lastnike električnih vozil.

Uporabniki javne polnilne infrastrukture smo se borili za pravico do preprostega plačevanja storitev. S tem projektom smo preverili, kako so ti predpisi uresničeni v praksi, na primer plačevanje s plačilno kartico prek plačilnega terminala. Žal v času našega obiska na terenu nismo našli takšnega polnilnega mesta.

Zbral, uredil in zapisal
Ignac Završnik

---

Rezultati letošnjega ocenjevanja polnilne infrastrukture bodo prvič javno predstavljeni na strokovnem srečanju DeMS 29. novembra 2024 v Tehniškem muzeju Slovenija, Bistra pri Vrhniki.

---