Ljubljana (SLO), Beograd (SRB), Aleksinac (SRB), Sofija (BG), Plovdiv (BG), Istanbul/Carigrad (TUR) in nazaj

Pred časom se je pokazala možnost obiska dogodka s področja e-mobilnosti, imenovanega eTurkey v Carigradu. Obisk dogodka smo načrtovali z našimi kolegi iz FBiH, vendar so žal morali organizatorji dogodek odpovedati zaradi bombnega napada v središču mesta. Novi termin konference eTurkey je tako načrtovan za prihodnje leto. Želja po potovanju pa je ostala in skupaj z Vesno sva se odločila, da greva do Turčije z električnim vozilom, s postanki v Srbiji in Bolgariji.

Poti proti severu so nam že dobro poznane: do Osla, Amsterdama, Pariza, Lodža, kjer je polnilnic polno, cene so različne in hitrost potovanja ovira zgolj gneča na cesti.

Kaj potrebujemo poleg zanesljive polnilne infrastrukture za pot na jug? Vinjeto za Bolgarijo, vinjeto za Turčijo in aplikacije za polnilne postaje v Turčiji. Obvezno pa uporabimo pri rezervaciji hotelov še opcijo »Polnilna postaja za električno vozilo«. Pri električnem vozilu je najbolj enostavno polnjenje preko noči. In če želimo biti povezani na splet brez astronomskih stroškov za prenos podatkov, nam bo prišla prav za Srbijo in Bolgarijo storitev v obliki aplikacij Airalo za eSim kartico, ki pride prav tudi Tesli, saj vgrajena SIM kartica ne podpira Srbije oziroma Turčije in je posledično onemogočena navigacija.

Pot od Ljubljane (SLO) do Aleksinca (SRB)

Vreme za porabo električnih vozil ni bilo ugodno, kar pomeni, da sva na poti nazaj ob močnem sneženju, vetru in plundri na cestišču dosegala rekorde v porabi. Preprosto planiranje v 20 sekundah je prikazano na spodnjem video posnetku. Seveda je resničnost glede na vremenske razmere drugačna.

Pot sva začela v Ljubljani, 4. 12. 2022 ob 8.25. Baterija 100 %, razmere pa slabe z dežjem in nizkimi temperaturami. Zato sva se odločila ustaviti v Zagrebu na ultra hitri polnilni postaji Ionity. Pot sva začela s 100 %, končala pa z 38 % po 162 kilometrih. Res pa je, da pri hitrosti nisva varčevala.

Na poti do Slavonskega Broda sva prvič obiskala ultra hitro polnilnico Ionity, ki leži poleg Zagreba. Prvi priklop in razočaranje: moč polnjenja je bila 32 kW, kljub bateriji, ki jo je vozilo predhodno ogrelo. Prestaviva vozilo na prvo izmed možnih ročk CCS in končno spodobna moč 148 kW.

#01 Polnjenje DC (1,4 kWh + 32,73 kWh)

Ultra hitri Ionity v Zagrebu je lociran na nekoliko oddaljeni lokaciji. Manjši Shellov bencinski servis s pripadajočim kafičem, v katerem skozi meglo cigaretnega dima stalna klientela razpravlja o tem in onem. Tisto nedeljo so mleli o nogometu. Vzela sva kavo za seboj in se preko “Bioweapon Defense Mode” sistema v vozilu skušala očistiti cigaretnega dima. Po nekaj minutah nama je to tudi uspelo.

Nadaljevanje poti ob 10.26 do Slavonskega Broda, kamor sva prispela do trgovine Kauflanda in s tem tudi do 50 kW polnilnice ob 12.03. Stanje baterije 19 %. Na srečo je bil pri polnilni postaji parkiran zgolj Smart in sva se priklopila na CCS. Vmesni čas sva izkoristila za malico v bližnji gostilni.

#02 Polnjenje DC (48,29 kWh)

V 1 uri in 4 minutah sva pri “Stanica za punjenje električnih vozila” napolnila iz 19 % na 80 %.  Program Tessie pravi, da smo dodali 48,29 kWh v baterijo vozila. Zadostovalo bo za naslednjih 221 kilometrov do Beograda kljub že opisanemu vremenu, ki se je še poslabšalo z močnim vetrom.

Slabše vremenske razmere so nama pokvarile tudi povprečno porabo in tako sva prispela v Beograd do SC zgolj z 9 %. V Beogradu sta dva SC, prvi je ob Ikea trgovini in omogoča moči do 125 kW, drugi pa je malo dalje in omogoča moči do 250 kW. Drugi je vsekakor boljša izbira, kar pa sva spoznala šele na poti nazaj v Ljubljano.

#03 Polnjenje DC (55,37 kWh)

Vsaka država ima svoje posebnosti. Zanimivo, parkirna mesta namenjena zgolj električnim vozilom, problem pa je enak kot drugje. Skoraj nihče se ne drži tega pravila.

Na poti nazaj se je zgodil še en zanimiv dogodek, ki je vezan na lokacijo in ne na samo pot. Na spodnji fotografiji je električni Fiat e500, ki ga je lastnik skušal priključiti na SC Tesla s CCS priključkom. Na vprašanje, ali potrebuje pomoč, je izjavil, da je sicer že poskusil z električnim Oplom in sedaj s Fiatom, pa se mu zdi, da ta polnilnica ne dela dobro, saj ne polni. Samozavest o priklopu vozila na polnilnico je bila nadstandardna, tudi za trenutek ni podvomil, da je problem drugje. Opozorila sva ga, da je polnilnica rezervirana za Tesla vozila, in da drugi ne morejo polniti. Odgovor je bil preprost. “Zašto ne bi punio na Tesli, isti je je konektor i struja je ista.” Včasih ostaneš brez besed in to se je zgodilo v tem primeru tudi nama. V bistvu ima prav, zakaj jaz ne smem polniti, vi pa lahko. Na koncu je obupal in priklopil na klasično AC polnilnico v bližini.

Na zgoraj omenjeni polnilni postaji moči 125 kW sva napolnila do 80 % in se ob 16.13 odpravila proti Aleksincu, kjer sva imela rezerviran hotel. Hotel je bil rezerviran preko Bookinga, vendar pozor: navedena je polnilna postaja, vendar je to zgolj Tesla SC, kar pomeni, da se ostala vozila ne morejo polniti. Bodite pozorni pri rezervaciji in filtru “Polnilna postaja za električna vozila”.

#04 Polnjenje DC (62,43 kWh)

---

Pot od Aleksinca (SRB) do Sofije (BG)

Srbske avtoceste oz. “Koridori Srbije”: polnilnih postaj je ob avtocesti kar nekaj in trenutno je možna aktivacija preko katerekoli kartice RFID. Midva sva pri testih uporabila Shellov RFID.

Razdalja od Aleksinca do Sofije je kratka in je ni problema prevoziti tudi v slabih razmerah. Pot sva začela v Aleksincu z 91 % in zaključila v centru Sofije z 32 %. Električno vozilo se je napolnilo preko noči na trifazni vtičnici s pomočjo prenosne polnilne postaje.

#04 Polnjenje AC (53,80 kWh)

Midva pa sva izkoristila popoldne in večer za ogled mestnega centra glavnega mesta Bolgarije. Na področju električnih vozil se lahko vidi precejšni spekter vozil na cesti. Praktično vse znamke. Zanimivo, da jih nisva opazila na avtocesti, očitno se tam ne vozijo pogosto z električnimi vozili.

Pot od Sofije (BG) do Istanbula (TR)

Na pot sva se odpravila ob 8.41 z 99 % napolnjeno baterijo. Od Sofije do Istanbula obstaja samo še en SC Tesla v Plovdivu oziroma v Edirni je še v fazi odpiranja. Zato sva se odločila za postanek v Plovdivu, kjer je SC Tesla. S stališča časa je bila to napaka, s stališča zanesljivosti pa pravilna odločitev. Zakaj – ker nisva vedela, da ob avtocesti obstaja že kar nekaj hitrih polnilnic, ki delujejo in za zdaj so očitno še brezplačne. Vhod v vsako mesto pa pomeni vožnja po lokalnih cestah, mestna gneča in posledično porabljenega več časa za pot. Kljub vsemu se je postanek izkazal za prav simpatičnega: poleg polnilnih mest je čeden hotel, v katerem postrežejo dobro kavo, če pa ura ne bi bila tako zgodnja, pa bi zagotovo izbrala katerega izmed okusnih koktejlov.

Alternativa SC Tesli je ob avtocesti: zopet se je za aktivacijo polnilne postaje izkazal Shell. Lahko bi rekli, s Shellom od Osla do Dimitrovgrada. To polnilno postajo sva testirala ob vrnitvi iz Istanbula/Carigrada.

#05 Polnjenje DC (36,40 kWh)

Na SC Tesla v Plovdivu sva napolnila iz 52 % na 99 %. Naj bi zadostovalo do Istanbula. Iz Plovdiva se odpraviva ob 11.45. Vendar, ker previdnost ni odveč, sva poiskala nove možnosti preko Shellove aplikacije. Pred mejnim prehodom v bližini Dimitrovgrada sva odkrila še zadnjo polnilno postajo z močjo 50 kW, ki jo še aktivira Shell. Do tam sva prispela s 66 % in napolnila do 96 %.

#06 Polnjenje DC (23,31 kWh)

Prehod turške meje je zanimiva kulturna izkušnja. Najprej temeljito dezinficirajo celotno vozilo. Druga, tretja, četrta kontrola. V bistvu sploh ne veš več, kaj kontrolirajo. Razen pri zadnjem, kjer preverijo prtljažnik. Po prestopu meje pa nakup kartice HGS, v bistvu vinjete. Ustaviva se pri prvem HGS znaku,  žal nam je zmanjkalo, naslednji HGS znak, imamo, vendar plačilo zgolj s Turškimi lirami. Prav, ampak kje naj dobimo gotovino? Seveda pri sosedih. No, končno sva po vseh postankih in eni menjavi gotovine na šipo končno lahko nalepila turško vinjeto. Strošek 100 TL, kar je približno 5 €.

Blizu meje je mesto Edirne/Odrin, kjer se pripravlja otvoritev SC Tesla, seveda je bil obvezen postanek tudi tam. Ste vedeli, da je bilo to glavno mesto Otomanskega imperija, preden so osvojili Carigrad? Žal polnilnice ob prvem obisku nisva našla, našla sva blatno cesto, ker oznak enostavno ni. Zato pa nama je uspelo ob vrnitvi napraviti spodnjo fotografijo, za vse, ki se bodo še odpravili na takšno pot.

Istanbul/Carigrad je največje evropsko mesto z ocenjenim številom prebivalstva okoli 20 milijonov. In ustrezno temu je tudi gneča v vhodu v mesto. Spodnja fotografija: 30 kilometrov pred ciljem, omejitev 130 km/h realna hitrost 4 km/h.

Ob 17.41 sva prispela na cilj v Istanbul/Carigrad s 23 % baterije. Že pred prihodom sva se dogovorila za polnjenje v hotelu. In prav prijetno presenečenje je čakalo v kleti – polnilna postaja s kablom! Priključi in polni je standard tudi v Turčiji.

V naslednjih dnevih sva si ogledala Carigrad z lokalnim vodičem. Dženan je študent iz FBIH, ki študira v Istanbulu in pozna kotičke mesta, kamor običajni vodiči turistov ne peljejo. Še nekaj vtisov s pridihom elektrike iz samega centra.

Vožnja policijskega Twizya po centru mesta

Metro

Še zadnja poslovilna fotografija pred odhodom iz Istanbula/Carigrada. Vsi so bili izredno prijazni, lahko rečemo, da takšno prijaznost težko doživiš drugje.

Zaključek

Poleg poti na sever, zahod in vzhod je možno potovanje z električnim vozilom tudi na jug Evrope. Polnilna infrastruktura obstaja, se pa pozna, da je število električnih vozil v lokalnem okolju manjše. Gneče na polnilnih postajah namreč ni. Problem so morda meje, kjer se izvaja kontrola, ki smo jo bili vajenih iz nekih časov, ki so že za nami. V primeru mej se opremite s potrpežljivostjo, glede drugega pa lahko svetujeva, uživajte v trenutkih, ki so vam dani.

Zapisala Vesna Dobovišek in Ignac Završnik

Dodatek: kolaž posnetkov kamer iz vozila