Sam potujem po Evropi z električnim vozilom. Pariz, Istanbul, Berlin, Milano, Dunaj, Amsterdam, Sofija, Beograd, Oslo, Praga, Dublin, Belfast, Köln, Lodž, Sarajevo … Vse to so mesta, ki sem jih obiskal z električnim vozilom. Stanje polnilne infrastrukture se povsod izboljšuje in tisto, kar je nekoč bil izziv, danes to ni več.

Na povabilo The Norwegian Electric Vehicle Association sem bil kot predavatelj povabljen na dogodek Nordic EV Summit, kjer bom v okviru panela Take my money! Charging payment made easy for everyone predstavil skupni projekt ZPS in DEMS Evaluation of Public Electric Vehicle Charging Stations in Slovenia.

Vsako potovanje prek Evrope zahteva načrtovanje poti. Na poti do Osla je več možnosti. Ena je prečkanje mostu, ki povezuje Dansko in Švedsko, medtem ko druga vključuje vožnjo s trajektom. Stroškovno sta možnosti podobni, vendar je glavna razlika v tem, da lahko na trajektu najamete kabino, si odpočijete in hkrati prihranite 400 kilometrov vožnje. Dodatna prednost je, da na trajektu že omogočajo polnjenje električnih vozil. Ker sem se odpravil na pot sam, sem se odločil za trajekt in izbral relacijo Travemünde–Malmö.

Relaciji sta torej dve: Ljubljana–Travemünde (1261 km) in Malmö–Oslo (580 km). Izračun kilometrov je naredil Google Maps. Skupno 1841 kilometrov, kar pomeni glede na lansko pot 2293 kilometrov (Skoraj 2300km. Dvakrat.) 452 kilometrov manj. Za razliko od lanskega leta sem tokrat uporabljal izključno mrežo Teslinih superchargerjev, saj so mi člani in simpatizerji prek povezave pri naročilu tesle https://www.tesla.com/sl_si/referral/ignac36992 omogočili dovolj kreditov za brezplačno uporabo superchargerjev na celotni poti.

Vremenska napoved ni bila ravno najboljša, nizke temperature, močan veter in dež, kar pomeni večjo porabo in posledično kakšen postanek več za polnjenje baterije. Za del poti okoli Göteborga se je obetalo tudi močno sneženje.

Načrtovanje: Ljubljana–Travemünde

• Teslina navigacija 14 ur in 39 minut, 1259 km
• A Better Route Planner 13 ur in 49 minut, 1271 km

Uporaba spletne strani A Better Route Planner je na začetku sicer mogoča prek spletnega brskalnika, vendar pa zaradi nekaterih programskih napak pogosto odpove po nekaj urah uporabe. Če se odločite za njeno uporabo, jo priporočam za krajše relacije, da se izognete morebitnim težavam.

Na poti do Bernau am Chiemsee se je temperatura gibala med 8 °C in 25 °C, vreme se je nenehno spreminjalo. Megla, dež, močan veter, do sončnega vremena. Na srečo ni snežilo. V Avstriji sem že opažal gnečo zaradi del na avtocesti, kar je povzročilo tudi zastoje.

Podobne razmere so se nadaljevale v Nemčiji. Južna Nemčija je znana po zastojih na avtocestah, kar se odraža tudi v podatkih o povprečni hitrosti na poti. Kljub prazničnemu vzdušju so ceste precej polne, zastoji pa se pojavljajo tudi brez prometnih nesreč.

Sprostitev prometa po Echingu se je odražala tudi v povprečni hitrosti, ki se je povečala na 126 km/h. V Nemčiji ni omejitev hitrosti na avtocesti. Promet je bil gost, vendar zastojev ni bilo več. Po dolgotrajnih zastojih se je na trajekt že rahlo mudilo.

Na severu Nemčije rastejo vetrne elektrarne kot gobe po dežju. Zaradi naših rednih potovanj na sever lahko opazimo to spremembo tudi v praksi. Vedno več jih je. Zanimivo je, da sem med zadnjim obiskom v Berlinu na dogodku #BETD24 slišal zanimive komentarje iz diplomatskih krogov. V Nemčiji namreč ne razumejo, zakaj je večina javnosti v Sloveniji naklonjena postavitvi nove jedrske elektrarne, hkrati pa je večina proti postavitvi vetrnih elektrarn. No, morda se bo tudi mnenje javnosti kdaj v prihodnosti spremenilo. 

Zadnji postanek za polnjenje električnega vozila pred vkrcanjem na trajekt je bil v kraju Wittstock. Zaradi zanimivega filma, pa tudi zaradi želje, da napolnim vozilo čim bolj, je bil ta postanek precej dolg. A resnici na ljubo, se mi tudi ni več tako zelo mudilo na trajekt. 😊

Celotna statistika na povezavi.

Naslednji dan sem pot začel v švedskem kraju Malmö, natančneje v trajektni luki Malmö. Po navigaciji me je čakala še pot, dolga 580 kilometrov. Ker nisem polnil vozila na trajektu, sem praktično takoj po prihodu na Švedsko potreboval polnjenje. Švedska je ena izmed držav, kjer je rast prodaje električnih vozil izjemna in lahko se zgodi, da bodo v nekaj letih ujeli Norveško. Poleg statističnih podatkov se to vidi tudi v voznem parku.

Prvi postanek je bil v kraju Odakra-Vala malce kasneje pa kraju Varberg. Že na postanku za polnjenje vozila v Varbergu so se pojavile prve snežinke, kasneje na lokalnih cestah pa že prave snežne plohe z močnim vetrom. Iz povprečne hitrosti je to tudi vidno. Na srečo ima Tesla Model Y možnost vožnje »teren« in tudi z letnimi gumami ni bilo problema v takšnih razmerah. Za vsak slučaj so bile v prtljažniku verige.

Kasneje se je vreme izboljšalo, sonce je posijalo, na meji pa me je pričakala policijska kontrola. Imate kaj za prijaviti v norveškem jeziku, nato pa enako vprašanje v angleškem jeziku. Osredotočeni so na cigarete in alkohol. Prijavil sem dve pločevinki piva, ki sta ostali v vozilu še s slovaškega izleta. »Dve pločevinki lahko pripeljete, ni problema,« je bil odgovor, nato pa so mi zaželeli srečno pot. Zakaj prvo vprašanje v norveškem jeziku? Zaradi tega, ker ni bila vidna registrska tablica.

Nadaljevanje poti je potekalo v lepem in sončnem vremenu brez gneče, razen ob vstopu v Oslo. Za vse nas, ki smo ljubitelji električnih vozil, je prihod v Oslo kot korak v deželo prihodnosti. Opazil sem polno električnih vozil na cesti ter postavljanje polnilnih postaj za tovornjake in osebna vozila. To je nedvomno napoved tega, kar nas čaka v bližnji prihodnosti tudi v Sloveniji.

 

Zapisal Ignac Završnik