Na dogodku Nordic EV Summit smo udeleženci pridobili vpogled v najnaprednejše države na področju elektrifikacije prometa. Tudi letos je bil dogodek dobro obiskan s strani industrijskih akterjev, odločevalcev in navdušencev, ki so si želeli raziskati najnovejše dosežke na področju električne mobilnosti. Vrh je nudil osnovo za izmenjavo mnenj, mreženje ter spodbujanje sodelovanja, s ciljem pospešiti prehod k čistejšim rešitvam na področju prevoza v skandinavski regiji in širše.

Christina Bu je začela z uradno otvoritvijo dogodka NVSE24.

Norveška že dolgo vodi v prodaji električnih vozil, saj dosega 90 % vseh novih registracij. Trenutno je že četrtina celotnega voznega parka elektrificirana, kar pomeni, da je še vedno 75 % prostora za elektrifikacijo. Enostavno povedano, vsako četrto vozilo je že električno. Zastavljen cilj stoodstotne prodaje električnih vozil že v letu 2025 je pogumen, vendar pa glede na trenutne številke tudi realen.

Pri elektrifikacija tovornih vozil in delovnih strojev ne gre več zgolj za teorijo, temveč za predstavitev praktičnih primerov. Od električnih tovornjakov do električnih plugov, vse to že deluje v praksi in s seboj prinaša manjše vzdrževalne stroške.

Skupno imajo nameščenih impresivnih 8000 hitrih polnilnic, od tega so v zadnjih 12 mesecih postavili 2000 novih. To je pomemben korak naprej v razvoju infrastrukture za električna vozila. V primerjavi s Slovenijo, kjer je izziv ohraniti trenutno število, se kaže trend naraščanja hitrih polnilnih postaj. Na eno hitro polnilnico pride povprečno 91 vozil, vendar se ta številka zmanjšuje, saj se število hitrih polnilnic z leti povečuje. Financiranje se vse bolj opira na zasebno ponudbo in ni več izključno odvisno od javnih sredstev.

Na Norveškem so tradicionalni proizvajalci vozil z notranjim izgorevanjem spremenili svojo usmeritev in opustili prodajo takšnih vozil, zdaj se osredotočajo na prodajo vozil na električni pogon. Ta trend je lani začela skupina VW, ki je prešla izključno na ponudbo vozil na električni pogon. V norveških prodajnih salonih ni več mogoče kupiti vozil z notranjim izgorevanjem znamke VW.

Po oceni obstaja 31 držav v svetu, kjer prodaja novih električnih vozil presega delež 5 % v prodaji vseh vozil. Po mnenju strokovnjakov je to ključni podatek, kje se bodo električna vozila hitro uveljavila. Spreminja se miselnost in prihodnji kupci se bodo vse pogosteje namesto za vozil z notranjim izgorevanjem odločali za električna vozila. Ta mejnik je bil v Sloveniji dosežen že lani.

Norveška ekipa je s testiranjem v zimskih razmerah dokazala, da vleka počitniške prikolice, spanje v njej in zagotavljanje energije za ogrevanje iz električnega vozila, tudi v arktičnih zimskih pogojih, ne predstavlja nikakršnih težav.

Guillaume Pelletreau iz Nissana je predstavil načrte podjetja za prihodnost elektrifikacije.

Do leta 2030 nameravajo predstaviti 19 novih modelov električnih vozil, do takrat naj bi se cena ICE in BEV izenačila. All-solid-state batteries bodo tudi postale standard pri Nissanu, kjer nameravajo to tehnologijo uporabiti v serijskem BEV šele leta 2028. Kaj pomeni ta tehnologija? Dvojno energijsko gostoto, trikrat hitrejše polnjenje in polovična velikost glede na današnje baterije. V svoji tovarni v Subderlandu v Združenem kraljestvu nameravajo izdelovati popolnoma električne verzije vozil Qashqai, Juke in Leaf. Vsa energija bo morala biti proizvedena iz obnovljivih virov iz lokalnega okolja.

Sigrid de Vries iz združenja European Automobile Manufacturers’ Association (ACEA) je povedala nekaj praktičnih dejstev o tem, kaj poganja našo družbo.

85 % poti opravimo po cesti v osebnih vozilih, 80 % tovornega prometa opravimo po cestah in 50 % vsega javnega transporta opravimo z avtobusi. Več kot 250 milijard € znašajo investicije v elektrifikacijo prometa, vendar želi kupiti BEV zgolj 30 % prebivalstva. Drugi izziv je, da je 50 % polnilnih mest omejenih na dve državi EU. Vse to pomeni, da nas čakajo izzivi. Vse to je združila v #Future Driven Manifesto 

Poleg osrednjega odra je bil postavljen tudi stranski oder, kjer so bile obravnavane bolj strokovne teme, ki so bile zato še posebej zanimive za nas.

Emma Sutcliffe iz EV FireSafe nam je podala odgovore na vprašanje, ali so BEV resnično bolj nevarni v primerjavi z ICE.

Vsak požar v električnih vozilih vedno privabi pozornost glavnih medijev. Vendar se v resnici v večini primerov izkaže, da gre za »klikanje« za povečanje obiskanosti spletnih strani, namesto za resnično pomembne novice. Statistični podatki nam povedo, da je verjetnost, da električno vozilo zagori, kar 20-krat manjša v primerjavi z vozili na notranje zgorevanje.

V osebnih električnih vozilih je zelo malo požarov zaradi strogih varnostnih standardov. Nasprotno pa so skiroji in električna kolesa precej bolj tvegani, saj je regulativa manj stroga, kar vodi v več požarov, poškodb in celo smrtnih nesreč.

Kljub redkim incidentom se reševalne službe usposabljajo za ukrepanje v takšnih primerih, saj se požar lahko pojavi izjemno hitro in brez opozorila. Možnost eksplozije je v zaprtem prostoru še bolj redka, vendar je mogoče tak požar pogasiti, čeprav zahteva 5–10-krat več časa v primerjavi z vozili na notranje izgorevanje.

Najbolj zanimiv je bil panel, kjer je Geir Jørgensen iz zavarovalnice Skuld poudaril, da je zavarovanje ladij, ki prevažajo izključno električna vozila, manj tvegano kot ladij, ki prevažajo vozila na notranje zgorevanje. Na podlagi statističnih podatkov so torej električna vozila varnejša v primeru morebitnih požarov.

Take my money! Charging payment made easy for everyone

 

Na povabilo The Norwegian Electric Vehicle Association sem bil kot predavatelj povabljen na dogodek Nordic EV Summit, kjer sem v okviru panela Take my money! Charging payment made easy for everyone predstavil skupni projekt ZPS in DEMS Evaluation of Public Electric Vehicle Charging Stations in Slovenia. V dvorani je bila velika gneča, tako da so delegati morali tudi stati, saj je zmanjkalo sedežev. Zanimanje za vsebino je bilo izjemno, saj so bile želje po delitvi dokumenta poslane iz različnih držav. Še posebej so bili zainteresirani predstavniki skandinavskih držav. Po pogovorih s predstavniki norveškega združenja je mogoče, da bodo naše izkušnje uporabljene tudi na Norveškem. Veselimo se takšnega sodelovanja, saj to predstavlja priznanje za naše delo v Sloveniji.

Pogovor po predavanju je izpostavil izzive glede uporabnikom prijazne polnilne infrastrukture. Nekateri so zadovoljni s trenutnim sistemom, drugi zagovarjajo plačevanje s kreditnimi karticami, vendar verjamem, da bo na koncu zmagala najbolj preprosta možnost polnjenja: priključi in polni. Tehnologija bi morala poskrbeti za uporabnikom prijazno polnilno infrastrukturo, kar bi pomenilo, da vse, kar zdaj doživljamo, ostane v preteklosti kot spomin na začetniške napake.

 

Knut Martin Breivik iz Norwegian Automotive Association je predstavil poglede prodajalce BEV.

V njihovem združenju je 1600 različnih prodajalcev in servisov iz vse Norveške. Njihovi člani predstavljajo kar 75 % vseh podjetij v avtomobilskem sektorju. Norveška postaja zrel trg na področju električnih vozil, kar prinaša naslednja dejstva. V lanskem letu je bilo kar 82,4 % vseh prodanih vozil novih BEV. Do leta 2030 bo več kot 60 % vozil na cesti električnih.

To pa pomeni tudi 30 % manj delovnih ur v servisnih delavnicah v primerjavi z vozili na notranje izgorevanje, zaradi specifičnosti električnih vozil. Vzdrževanje je preprosto, saj zahteva le redne preglede delovanja, saj imajo BEV manj delov in tekočin, ki bi jih bilo treba menjati.

Zaradi napredne tehnologije se pričakuje 45 % manj popravil, kar pomeni manj dela za serviserje. Edina izjema so pnevmatike, pri katerih se zaradi večjega navora pričakuje 20 % večja obraba, vendar je to odvisno tudi od voznika in vrste električnega vozila.

Kaj torej pomeni »elektrificiran servis«? Večje število vozil zahteva več administrativnega dela, več parkirnih prostorov, polnilne postaje za BEV, parkiranje za vozila v karanteni (za poškodovana vozila), baterijske delavnice ter varnostne ukrepe pri delu zaradi visokonapetostnih baterij.

Zaključek

Eden od glavnih poudarkov letošnjega leta je bila elektrifikacija tovornega prometa. Vsi so pripravljeni po potrebi nadgraditi svoje polnilne postaje s priključka CCS na MCS. Polnilna mesta za tovorni promet se hitro gradijo ali pa so že zgrajena.

Avtonomna vozila prihajajo na ceste, in sicer s strani proizvajalcev, o katerih še pred enim letom nismo niti vedeli (npr. ZEEKR). Pričakuje se, da bodo avtonomna vozila prevzela velik del prevozov, ki jih trenutno opravlja javni prevoz. To nam kaže, da se to, kar mislimo, da bo postala realnost v oddaljeni prihodnosti, lahko zgodi mnogo prej.

Gradnja megavatnih polnilnih parkov, predstavljenih lani v Sloveniji, je v tujini že postala resničnost, saj so že zgrajeni ali pa so dela v teku. Primer takega parka je Sortiomo Innovation Park, ki ga je predstavil Frank Steinbacher. Iz primera se lahko naučimo, da je postavitev polnilnih parkov dober poslovni model, ki mora vključevati tudi lokalno prebivalstvo.

Zbral, uredil in zapisal Ignac Završnik