Družinsko srečanje Fosilčkovih na pustno nedeljo je naplavilo osem kotalečih se čudes. Tokrat je rodbina teh fosilno omamnih lepotcev našla svoj pristan na Jesenicah. Da, prav tam, kjer so pred desetletji še sami meglo delali. In to v plavžih sredi vasic, ki so pred sto leti mesto Jesenice postale. Te so še dandanes raj za takšne težke hrupne pojave.

Fosilčkovi niso taka običajna familija. Imajo sicer vse, kar imajo veliki, le poglavarja te mafije nimajo. So pa bili prisotni ustrezno opremljeni. Nekateri z auspuhi, drugi z vampirskimi čekani, tretji potetovirani, skratka vsi čudni in posebni. Tudi taki s štirimi namesto petimi olimpijskimi krogi na haubi in kanistri odzadi.

Izpod te fosilne navlake je bilo opaziti tudi nekaj sodobne muzike in razsvetljave. Na parkplacu za občinsko upravo so mimoidočim priredili nočno plesno predstavo. Dve optimuski, drobni robotski pojavi, sta dirigirali tej čudaški gardi. Med to čistokrvno iskrivo teslaško tolpo se je vrinil še podtaknjenec Zeekr. Tudi on je skušal posnemati melodične bliske na flinstonske melodije. A ga je slog izdajal, vendarle ni bil akademsko vzgajan. 

Nekoč se je v teh krajih pošteno kurilo. No, danes pa je mraz in se vžiga le še iz fosilnih avtomobilov. Zvečer je odpihnilo te spake nizvodno po Savi. Ne na javorniški strani, ne ob belski tovarni, videli so jih šele na Bregu ob žirovniški baterijski napravi. Tudi tam jih ni pogrelo, le v temo jih je vzelo. Mnogi si še vedno želijo, da bi se poistovetili s fosilno familijo. A v prihodnosti bo videti to družino lahko le še za pusta ali za muzejsko vitrino.

Zapisal
Boštjan Marolt