Infrastrukturni rentgen

Slovenija se rada prikaže kot zelena tranzitna oaza. A kdor res vozi na elektriko, ve, da PR-razglednice ne polnijo baterij. Ko odpreš uradni register na www.nap.si, se hitro pokaže prava slika: sistem, ki je na videz razširjen, v resnici pa funkcionalno neuravnotežen, regionalno razcepljen in ujet v past statističnega olepševanja.

Gospodarji vtičnic: nazivna moč (kW) je najpomembnejša operativna metrika

Pozabite na število priključkov. Za voznika je pomembno samo, koliko energije sistem v danem trenutku zmore oddati.

Upravljalec	Skupna moč (kW)	Št. polnilnih mest	Profil in vloga
PETROL	41.337	729	Hrbtenica tranzita – močan DC
Tesla Energy	26.423	77	Ultra-hitri ekosistem
IONITY	14.720	32	Koridorska ultra-hitra mreža
Elektro Ljubljana	11.507	680	Urbana AC-mreža (počasno)
MEGA M	7.347	364	Regionalni DC-most
Lidl Slovenija	6.757	171	Trgovinski DC-pospešek

Paradoks počasnih točk: Elektro Ljubljana ima skoraj toliko priključkov kot Petrol, a le četrtino njegove moči. V središču mesta te točke pogosto postanejo draga parkirišča namesto uporabnih polnilnic.

Novi igralci, kot je Eleport, z bistveno manjšim številom polnilnih mest dosegajo primerljiv velikostni razred  … (npr. Implera s 381 pretežno AC-točkami).

Dve hitrosti polnjenja

• 77,6 % AC – počasne polnilnice za domače in delovno okolje.
• 22,4 % DC – hitre polnilnice za tiste, ki prečkajo državo.

Delitev ni slaba sama po sebi. Problem je v tem, kje in kdaj so te polnilnice na voljo.

Regionalni rentgen: Kje sistem poka po šivih

Ob približno ocenjenih 32.000 električnih vozilih (maj 2026) postane slika boleče jasna:

Regija	EV / 100 polnilnih mest	Težava
Osrednjeslovenska	1400–1700	Žrtev lastnega uspeha. Ljubljana je ozko grlo – premalo hitrih točk, veliko ljudi brez domačega polnjenja.
Obalno-kraška & Savinjska	~1200	Sezonska iluzija. Pozimi OK, poleti sistem kolapsira zaradi tranzita in turistov.
Zasavje & Primorsko-notranjska	700–800	Infrastrukturna puščava. EV-jev je malo, ker pogojev praktično ni.

Faktor izrabe: mrtvi kapital in žive konice

• Avtocestni koridorji: povprečna izraba 15–20 %, ob petkovih in sobotnih konicah pa 100 %. Takrat e-mobilnost izgublja podpornike.
• Lokalne AC-točke: pod 5 % izrabe. Večino časa samevajo kot rezervirana parkirišča.

K fizičnim omejitvam pa moramo prišteti še ekonomski absurd. Leta 2026 voznik ne plačuje le energije, temveč pristaja na netransparentno igro posrednikov. Cena na isti polnilnici se lahko razlikuje tudi do 40 %, odvisno od uporabljene aplikacije ali RFID-kartice. Razlika med domačim ponudnikom in tujim roaming partnerjem je pogosto večja od marže, ki jo plačujemo pri fosilnih gorivih.

Slovenija nima pomanjkanja vtičnic. Ima kronično krizo razporeditve moči in odsotnost cenovne etike.

Kaj moramo spremeniti?

1. Prioriteto dati močnim DC-polnilnicam na ključnih koridorjih (Ljubljana–Koper, Ljubljana–Maribor, obala).
2. Energetsko sanacijo šibkejših regij (Zasavje, Koroška, Notranjska) – brez tega zeleni prehod tam ne bo stekel.
3. Popolno transparentnost:  javni podatki o zasedenosti v realnem času na preprost način.

Sklep

Slovenija nima pomanjkanja vtičnic. Ima kronično krizo razporeditve moči in odsotnost cenovne etike. Dokler bo edino merilo uspeha »število novih polnilnih mest«, bomo še naprej stali v vrstah. Leto 2026 bi moralo biti leto, ko nehamo šteti vtičnice in začnemo meriti razpoložljivo moč, pretočnost in poštenost.

Slovenska e-mobilnost ni ujeta v zastoj zaradi avtomobilov. Ujeta je zaradi napačne arhitekture sistema.

Ignac Završnik (maj 2026)
Viri: www.nap.si + lastne izkušnje
Opomba: ocene load factorja temeljijo na strukturi PM in prometnih tokov ter lastni izkušnji.