Preizkušanje mej na varen način
Kako se je vse začelo
Ko sem pred leti naredil izpit za avto, ni bilo še nobenih poligonov varne vožnje niti kazenskih točk. Dobil si izpit in postal voznik.
Od takrat je minilo že vrsto let in približno milijon kilometrov, da o manjših bližnjih srečanjih niti ne govorim. Kljub temu nisem prav veliko okleval, ko je iz društva prišla pobuda za obisk tečaja varne vožnje. Za izvajalca je bil izbran Blago-mix iz Logatca, kjer imajo na tem področju dolgoletne izkušnje.
Nas je prišlo le malo — a se je izkazalo za prednost

Kljub dobremu začetnemu odzivu članov smo na koncu prišli trije. Bolezni in druge nenadne težave so konkretno zredčile naše vrste. A to se je izkazalo za prednost, saj smo imeli več časa za preizkušanje svojih meja.
Najprej teorija
Začeli smo v predavalnici, kjer smo s pomočjo inštruktorja Sama ponovili teorijo — tehnični del: od pravilnega sedenja in drže volana do reakcijskih časov, zaviranja in vsega, kar sodi zraven.
Na poligon
Po tem smo se odpravili na poligon, ki je sestavljen iz več sklopov. Imeli smo tri različna vozila: Teslo Model Y Premium druge in tretje generacije RWD modela z manjšo LFP baterijo ter Hyundai Kono 64 kWh druge generacije.
Zaviranje v sili
Najprej smo se preizkusili v tehniki vrtenja volana, nato je sledilo zaviranje v sili pri 30, 50 in 60 km/h. Praktično takoj se je pokazala razlika med vozili — Kona je daleč najlažja, za skoraj 200 kg v primerjavi z obema teslama. Zaradi tega je bila njena zavorna pot krajša. Obenem se je že tu izkazalo, da ima dobro nastavljeno podvozje.
Izogibanje oviri
Sledila je vaja izogibanja oviri in zaviranja. Povzročala nam je največ težav, saj smo v zadnjem trenutku iskali pot, po kateri se ji lahko izognemo — in jo velikokrat tudi zgrešili.
Neskončni ovinek
Nato je prišla na vrsto zabava z neskončnim ovinkom, kjer smo preizkušali mejo, kdaj avto »odnese« iz smeri vožnje. Dobesedno je bilo slišati kričanje asistenčnih sistemov, ki so se trudili na vso moč ohraniti avto na poti.
Bočno zdrsavanje zadka
Zadnja vaja je bila bočno zdrsavanje zadka pri hitrosti 50 km/h. Sicer nekoliko neresnična situacija v primerjavi z vsakodnevno vožnjo, a vseeno daje misliti, kaj vse se lahko zgodi na cesti.
Kaj smo se naučili
Ker nas je bilo malo, smo večino vaj opravili bistveno večkrat in nekajkrat konkretno prestopili meje — a brez skrbi: poligon je varno mesto, kjer so napake dovoljene in brez posledic za druge udeležence ali nas same.
Tečaj ni namenjen temu, da bomo naslednjič hitreje vozili skozi ovinke, temveč da znamo oceniti nevarnosti, vozimo previdneje in — kar je najpomembneje — spoznamo svoje vozilo ter njegovo obnašanje v kritičnih trenutkih.
Tu velja še enkrat poudariti: električna vozila so praviloma težja in potrebujejo daljšo zavorno pot. Res je, da je rekuperacija določena oblika zaviranja — avto začne zavirati takoj, ko dvignemo nogo s pospeševalnika, še preden pritisnemo na zavoro — a na to se ne smemo zanašati. Prav tako ne na gume ali asistenčne sisteme, ki sicer zelo pomagajo, a v kritičnih situacijah lahko tudi odpovedo. Na koncu je namreč voznik tisti, ki se mora odločiti, kako in kaj.

Priporočamo
Mnenje vseh treh udeležencev je enotno: tečaj je smiseln in ga toplo priporočamo vsem voznikom — predvsem starejšim in tistim, ki tečaja varne vožnje še niso opravili.
Zapisal
Alan Orlič





Leave a Reply
You must be logged in to post a comment.