V časih, ko se odvijajo vojne za Hormuz, je zanimiva in poučna zgodba naftne mrzlice na naših tleh. Najmodernejša tehnologija, ki bi omogočila predelavo dveh milijonov sodčkov nafte na leto, je obtičala v Dolgovaških goricah. Zapakirana, nikoli ne zmontirana najsodobnejša rafinerija, je tako postala simbol konfuzne energetske politike, ki ji še dandanes naseda neosveščena populacija. Po odplačilu vseh posojil s strani nas davkoplačevalcev je bila neuporabljena rafinerija za drobiž prodana nekam na vzhod.

EarlyBirds, ki so že v petek z baterijskimi električnimi vozili prikapljali v te kraje, je na to spomnil neposrečeno postavljen prometni znak s prepovedjo parkiranja oziroma: DOVOLJENO LE ZA NAFTO!

S širšega globalnega vidika današnja poraba nafte presega približno 100 milijonov sodčkov na dan, kar daje zgodbi še dodatno težo – omenjena »rafinerija v škatli« bi v tem kontekstu predstavljala le simboličen delček energetskega sistema.

Od naftne preteklosti k električni mobilnosti

Simbolično je prav mesto Lendava postalo izhodišče izziva od zastarele nafte na sodobnejšo električno mobilnost. Najvzhodnejše mesto v trikotniku med Hrvaško in Madžarsko si je društvo DeMS izbralo za tradicionalni izziv od Lendave do Kopra na elektriko. Cilj ni dirka, pač pa osveščanje, da gre pri baterijskih vozilih za ekonomičnost, varovanje okolja, energetsko neodvisnost in predvsem večji užitek v tihi in nesmrdeči mobilnosti.

Za začetek je MOL radodarno poskrbel za prazne konjičke in jezdece na Pincah. Zgodnji ptiči so se nasitili že prejšnji večer in se ob prijetnem druženju pripravili na sobotni dan v bližnjih prenočiščih. Jutro pa je poskrbelo, da so okoliške polnilnice gostile jutranjo jato neslišnih lepotcev, za kar je hudomušno ponagajal upravljavec avtocest, ki je zamujal z lepo novo asfaltno preprogo. Danes Slovenija razpolaga z več kot tisoč javnimi polnilnimi mesti, kar omogoča, da je bila celotna kolona na poti praktično brez logističnih omejitev.

Zbor pod Vinariumom in start proti zahodu

Namesto konjske glave, kot so nekoč pravili tukajšnjim nihajnim naftnim žerjavom, se zadnja leta nad vinogradi bohoti le še stolp Vinarium. Pod njim se je s težavo natrpala številčna jata vozil, med katerimi je požel največ pozornosti vietnamski lepotec podjetja VinFast, tokratni pokrovitelj dogodka.

Župan Janez Magyar je po nagovoru druščini še obljubil, da bo poskrbel za dodatna krmilna mesta, predsednik Ignac Završnik pa podal še zadnje napotke.

Start ob 11.00 je v petih minutah izpraznil parkirišče in vsak udeleženec je po svoji poti in v svojem tempu odletel proti zahodu. Od Panonskega morja pa do Jadranskega morja, kot osvajanje divjega zahoda tudi tu ni šlo brez žrtev. Na že tako počasnem prekmurskem odseku je v nadaljevanju požiranje kilometrov do Primorske upočasnilo kar pet daljših delovnih zapor. Z DARS-om se bo treba uskladiti, da se jim naslednje leto nekako oddolžijo. Gost promet je sicer tekoče potekal, a da bi se kdo ujel na radar, ni bilo pričakovati. Na več kot 300 km za večino ni bilo postankov ali kakšne potrebe po polnjenju vozil, kar potrjuje, da je realni doseg sodobnih EV-jev že povsem primerljiv z vsakdanjimi dolgimi relacijami.

Analiza poti in energetska učinkovitost

Je pa Petrol dihal na škrge v Kopru, ko je ta jata pisanih galebov okupirala njihovo polnilno infrastrukturo. Na družbenih omrežjih se je vnela prava vojna debata, kot da bi namesto štroma tankali nafto.

Na dogodku je sodelovalo 35 baterijskih električnih vozil (BEV) in 55 udeležencev, pri čemer smo v Kopru skupaj napolnili 622,40 kWh električne energije v skupni vrednosti 411,24 €. Skupni čas polnjenja je znašal 340,58 minute, najvišja izmerjena moč polnjenja pa je dosegla 198,23 kW.

 

Na tej relaciji, dolgi približno 300 kilometrov, so električna vozila v povprečju porabila okoli 16 kWh na 100 km, kar pomeni, da je celotna pot za večino udeležencev zahtevala približno 50 kWh energije – energijo, ki jo danes številni EV-ji že nosijo v eni sami bateriji. Razlike med vozili so bile pričakovane, saj se poraba giblje od zelo varčnih približno 11 kWh/100 km do več kot 23 kWh/100 km, odvisno od velikosti, moči in pogojev vožnje. Povprečni čas potovanja se je gibal okoli treh ur, z najhitrejšimi okrog 2.36 in najpočasnejšimi precej pod štirimi urami, razlike pa so bile skoraj v celoti posledica prometa ne tehnologije vozil.

Prihodnost, ki je že tukaj

Spodobi se, da se tak maraton zaključi ob jedači in pijači. S pogledom na sončno morsko gladino se je nadaljevala izmenjava izkušenj, prijetno druženje in debata med znanilci prihodnosti.

Električna vozila danes večinoma že premorejo baterije okoli 60 kWh ali več, kar pomeni, da takšne relacije niso več izjema, temveč realna vsakodnevna uporaba. Prav tako niso več le za drugo vozilo, saj z njimi lahko brez polnjenja prevozimo najdaljšo možno razdaljo v državi od vzhoda do zahoda. Nekateri v strahu še sanjajo o prihodnosti, drugi jo brezskrbno in varčno živijo že danes.

Zapisal
Boštjan Marolt

 

🤝 Pokrovitelj dogodka

S podporo glavnega pokrovitelja VinFast letošnji dogodek še močneje povezuje slovenski prostor e-mobilnosti in potrjuje, da je prihodnost mobilnosti že tukaj.

 

Za podporo pri izvedbi dogodka se zahvaljujemo tudi podjetjema

Petrol, d. d.

MOL Slovenija, d. o. o.

Petrol, d. d., in MOL Slovenija, d. o. o., s svojo vlogo pomembno prispevata k razvoju infrastrukture in promociji električne mobilnosti v Sloveniji.

 

Videozapis o dogodku

Pisalo se je po spletu

Vestnik

Lendava info

Lendava

Sobotainfo