Kdo vodi, kje so in kako daleč smo v resnici?

Slovenija leta 2026 ni več trg, kjer bi bili vozniki električnih vozil na daljših poteh odvisni predvsem od počasnejših AC-polnilnic in omejenega števila 50 kW DC-postaj. Razvoj v zadnjih letih je bil hiter, številke pa kažejo, da je država vzpostavila trdno osnovo ultrahitrega polnjenja.

Po podatkih nacionalnega registra polnilnih mest je bilo 24. marca 2026 v Sloveniji evidentiranih 3034 javnih polnilnih mest na 1061 lokacijah. Od tega je 662 DC-polnilnih mest, pri čemer se največji napredek kaže prav v najzmogljivejšem segmentu.

Skoraj 35 % vseh DC-polnilnih mest je že ultrahitrih

Za potrebe te analize smo kot ultrahitro polnjenje (HPC) opredelili vsa polnilna mesta z močjo 150 kW ali več. Slovenija jih trenutno šteje 231 na 44 lokacijah.

To pomeni, da ultrahitra infrastruktura predstavlja 34,9 % vseh DC-polnilnih mest oziroma 7,6 % celotne javne polnilne mreže. Podatki kažejo, da slovenski trg ni več v začetni fazi razvoja, temveč že vzpostavlja resno infrastrukturo za tranzitno mobilnost.

Prevladujoča trojka: Petrol, Tesla in Ionity

Trg ultrahitrega polnjenja je močno koncentriran, saj trije največji operaterji obvladujejo 93,5 % trga oziroma 216 od 231 ultrahitrih polnilnih mest.

Petrol (106 mest) vodi po razvejanosti omrežja in prisotnosti ob ključnih prometnih koridorjih.
Tesla (78 mest) izstopa z močnimi vozlišči oziroma hub-lokacijami na strateških točkah.
Ionity (32 mest) ostaja ključen igralec v segmentu najvišjih moči in avtocestnih lokacij.

Za vodilno trojico sledijo še Eleport (12 mest), MEGA M (2 mesti) in MOL (1 mesto).

Slovenija ni več le trg »petdesetk«

Analiza močnostnih razredov kaže, da se slovenska infrastruktura vse bolj približuje sodobnim evropskim trendom:

150–299 kW: 117 polnilnih mest
300–399 kW: 70 polnilnih mest
400 kW ali več: 44 polnilnih mest

V najvišjem razredu 400 kW+ trenutno vodita Ionity z močjo do 460 kW in Eleport z močjo do 400 kW, sledita pa Tesla z do 366,6 kW in Petrol z do 350 kW.

Visoke moči polnilnic tako niso več izjema, ampak postajajo pomemben del novega standarda javnega polnjenja.

 

Geografska slika: Ljubljana kot središče in TEN-T kot glavna os razvoja

Največja vozlišča ultrahitrega polnjenja so strateško nameščena ob glavnih prometnih smereh.

Največ ultrahitrih polnilnih mest imata trenutno:

Tesla Koper – 20 mest
Tesla Ljubljana – 16 mest

Med večjimi lokacijami sledijo še:

Eleport Supernova Ljubljana – 12 mest
Lukovica – 11 mest
Barje – 10 mest
Ivančna Gorica – 10 mest
Slovenska Bistrica – 10 mest

Po regijah absolutno vodi Osrednjeslovenska (77 mest), sledijo Obalno-kraška (39), Podravska (33) in Savinjska (26).

Pomemben podatek je tudi, da kar 75,3 % vseh ultrahitrih polnilnih mest (174 od 231) leži na evropskih prometnih koridorjih TEN-T. To jasno kaže na tranzitno usmerjenost slovenskega omrežja.

Od kvantitete h kakovosti

Če je bila prva faza slovenske e-mobilnosti predvsem boj za dostopnost polnilnic, leto 2026 zaznamujejo druga vprašanja: kapaciteta, hitrost in zanesljivost.

Kaj nam povedo številke?

Hrbtenica je postavljena.
Dolge poti skozi Slovenijo so danes bistveno lažje izvedljive kot pred nekaj leti.

Potrebujemo več regionalne razpršenosti.
Ultrahitro polnjenje se bo moralo postopoma širiti tudi zunaj avtocestnih koridorjev, v turistična središča in regionalna mesta.

Konkurenca bo ključna.
Čeprav vodilna trojica močno prevladuje, prihod novih igralcev prinaša tehnološki napredek in višje standarde.

Sklep

Slovenija je na področju ultrahitrega polnjenja naredila pomemben korak naprej. Z 231 ultrahitrimi polnilnimi mesti na 44 lokacijah ima danes trdno osnovo za nadaljnjo rast e-mobilnosti.

Naslednja faza razvoja ne bo več odvisna od vprašanja, ali polnilnica obstaja, temveč predvsem od tega, ali je dovolj zmogljiva, prosta in zanesljiva takrat, ko jo uporabnik dejansko potrebuje.

Prav v tem se bo pokazalo, kako zrela je slovenska mreža ultrahitrega polnjenja – in kdo jo v resnici gradi.

Vir podatkov:
Nacionalna točka dostopa (NAP) – stanje 24. marca 2026
https://www.nap.si/

Analizo pripravil:
Ignac Završnik, Društvo e-Mobilnost Slovenija

Opomba

Pri pregledu vira podatkov na portalu NAP smo opazili tudi določene pomanjkljivosti, ki pa na splošne ugotovitve analize ne vplivajo bistveno. V registru med drugim niso evidentirani nekateri manjši ponudniki storitev polnjenja, na primer E prihodnost, d. o. o. (Ptuj), in BE CHARGE S.R.L. – podružnica Slovenija (Ajdovščina, Lendava), verjetno pa tudi še kateri drugi.