Analiza DeMS · marec 2026
Analiza ultrahitrih polnilnic v Sloveniji
Kdo vodi, kje so in kako daleč smo v resnici?
- vir: NAP, 24. 3. 2026
- HPC = 150 kW+
- Kdo vodi ›
Slovenija leta 2026 ni več trg, kjer bi bili vozniki električnih vozil na daljših poteh odvisni predvsem od počasnejših AC-polnilnic in omejenega števila 50 kW DC-postaj. Razvoj v zadnjih letih je bil hiter, številke pa kažejo, da je država vzpostavila trdno osnovo ultrahitrega polnjenja.
Po podatkih nacionalnega registra polnilnih mest je bilo 24. 3. 2026 v Sloveniji evidentiranih 3034 javnih polnilnih mest na 1061 lokacijah. Od tega je 662 DC-polnilnih mest, pri čemer se največji napredek kaže prav v najzmogljivejšem segmentu.
Skoraj 35 % vseh DC-polnilnih mest je že ultrahitrih
Za potrebe te analize smo kot ultrahitro polnjenje (HPC) opredelili vsa polnilna mesta z močjo 150 kW ali več. Slovenija jih trenutno šteje 231 na 44 lokacijah.
To pomeni, da ultrahitra infrastruktura predstavlja 34,9 % vseh DC-polnilnih mest oziroma 7,6 % celotne javne polnilne mreže. Podatki kažejo, da slovenski trg ni več v začetni fazi razvoja, temveč že vzpostavlja resno infrastrukturo za tranzitno mobilnost.
Javna polnilna mesta, 24. 3. 2026
Vir: NAP, stanje 24. 3. 2026; HPC = 150 kW ali več; TEN-T = HPC-mesta na koridorjih TEN-T
Prevladujoča trojka: Petrol, Tesla in Ionity
Trg ultrahitrega polnjenja je močno koncentriran, saj trije največji operaterji obvladujejo 93,5 % trga oziroma 216 od 231 ultrahitrih polnilnih mest.
Za vodilno trojico sledijo še Eleport (12 mest), MEGA M (2 mesti) in MOL (1 mesto).
Ultrahitra polnilna mesta po operaterjih
Vir: NAP, 24. 3. 2026; trije največji skupaj 216 od 231 mest (93,5 %)
Slovenija ni več le trg »petdesetk«
Analiza močnostnih razredov kaže, da se slovenska infrastruktura vse bolj približuje sodobnim evropskim trendom:
Ultrahitra polnilna mesta po moči
Vir: NAP, 24. 3. 2026
V najvišjem razredu 400 kW+ trenutno vodita Ionity z močjo do 460 kW in Eleport z močjo do 400 kW, sledita pa Tesla z do 366,6 kW in Petrol z do 350 kW.
Visoke moči polnilnic tako niso več izjema, ampak postajajo pomemben del novega standarda javnega polnjenja.
Geografska slika: Ljubljana kot središče in TEN-T kot glavna os razvoja
Največja vozlišča ultrahitrega polnjenja so strateško nameščena ob glavnih prometnih smereh.
Največ ultrahitrih polnilnih mest imata trenutno Tesla Koper (20 mest) in Tesla Ljubljana (16 mest). Med večjimi lokacijami sledijo še Eleport Supernova Ljubljana (12 mest), Lukovica (11 mest), Barje (10 mest), Ivančna Gorica (10 mest) in Slovenska Bistrica (10 mest).
Največje lokacije (število HPC-mest)
Vir: NAP, 24. 3. 2026
Po regijah absolutno vodi Osrednjeslovenska (77 mest), sledijo Obalno-kraška (39), Podravska (33) in Savinjska (26).
Ultrahitra polnilna mesta po regijah
Vir: NAP, 24. 3. 2026; »druge regije« = 231 − 175, izračun DeMS
Od kvantitete h kakovosti
Če je bila prva faza slovenske e-mobilnosti predvsem boj za dostopnost polnilnic, leto 2026 zaznamujejo druga vprašanja: kapaciteta, hitrost in zanesljivost.
Kaj nam povedo številke?
Dolge poti skozi Slovenijo so danes bistveno lažje izvedljive kot pred nekaj leti.
Ultrahitro polnjenje se bo moralo postopoma širiti tudi zunaj avtocestnih koridorjev, v turistična središča in regionalna mesta.
Čeprav vodilna trojica močno prevladuje, prihod novih igralcev prinaša tehnološki napredek in višje standarde.
Sklep
Trdna osnova, naslednja faza je zanesljivost
Slovenija je na področju ultrahitrega polnjenja naredila pomemben korak naprej. Z 231 ultrahitrimi polnilnimi mesti na 44 lokacijah ima danes trdno osnovo za nadaljnjo rast e-mobilnosti.
Naslednja faza razvoja ne bo več odvisna od vprašanja, ali polnilnica obstaja, temveč predvsem od tega, ali je dovolj zmogljiva, prosta in zanesljiva takrat, ko jo uporabnik dejansko potrebuje.
Prav v tem se bo pokazalo, kako zrela je slovenska mreža ultrahitrega polnjenja – in kdo jo v resnici gradi.
Analizo pripravil, Društvo e-Mobilnost Slovenija
Vir podatkov
Nacionalna točka dostopa (NAP) – stanje 24. 3. 2026: nap.si
Opomba
Pri pregledu vira podatkov na portalu NAP smo opazili tudi določene pomanjkljivosti, ki pa na splošne ugotovitve analize ne vplivajo bistveno. V registru med drugim niso evidentirani nekateri manjši ponudniki storitev polnjenja, na primer E prihodnost, d. o. o. (Ptuj), in BE CHARGE S.R.L. – podružnica Slovenija (Ajdovščina, Lendava), verjetno pa tudi še kateri drugi.
Številke, ne slogani
Polnilno infrastrukturo analiziramo neodvisno, iz javnih podatkov in na terenu. Podprite delo društva s članstvom.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.