Boštjan Marolt
Janez Jalen nam je s svojo trilogijo Bobri želel približati bogato preteklost osrednje državne kotline, ki je v sodobnosti dobila ljubkovalno ime Žabarija. Istoimenska mala živa bitja so nam zanimiva ne le po medprstnih kožicah, pač pa po dvojnem življenju, s katerim se pogosto ukvarjajo tudi sodobni filmski ustvarjalci v vohunskih trilerjih. Od boga pozabljena Bistra nam skriva v svojih močvirskih nedrjih podobne nepozabne zgodbe.
Neolitski mojster najstarejšega kolesa na svetu, izdelanega le lučaj od Bistre, si gotovo ni mislil, da bo njegova mojstrovina 5200 let kasneje pritegnila pozornost množice ustvarjalcev sodobne zgodovine. Na praznik nostalgičnih konzervativcev se odvija strokovno srečanje e-mobilnosti z javno razpravo v organizaciji društva DeMS. Pogled na parkirišče med gostiščem in Tehniškim muzejem Slovenije brez emisij je v čistem sozvočju z imenom kraja samega.
Uvodni nagovori
Panel
Po uvodnih formalnostih oziroma nagovorih vrhniškega podžupana, direktorice Tehniškega muzeja Slovenije in predsednika DeMS je pobudo prevzela moderatorka, ki je izzvala udeležence javne razprave z različnimi vprašanji, s katerimi se sooča prebivalstvo, predvsem pa ponudniki storitev, ki nanizajo nekaj ugotovitev:
- Ministrstva spodbujajo lokalne skupnosti, da v OPN opredelijo površine za javno infrastrukturo, namenjeno emobilnosti.
- Ponudniki polnilne infrastrukture se soočajo z izzivi plug&charge, nekateri bolj, drugi manj uspešno.
- Javni prevoz zunaj mest se sooča s pomanjkljivo polnilno infrastrukturo.
- Elektrifikacija ima izziv zagotavljanja ustrezne moči in ne prenosa same energije.
- Ostaja osnovni izziv človeškega faktorja pri umeščanju v prostor.
Človeški faktor nas tu spomni na tragikomedijo Samuela Becketta Čakajoč Godota, ali kot se je nekdo pošalil, je le še vprašanje časa, kdaj bo v Sloveniji ustanovljeno društvo za zaščito fosilnih goriv. Sicer pa se je v nabito polni dvorani našel prostor tudi za marketinške dejavnosti pokroviteljev dogodka, udeleženci pa so se podružili ob pijači in prigrizkih.
Sledila so predavanja oziroma predstavitve z vpogledom v ocenjevanja polnilne infrastrukture, zanimivosti iz sveta souporabe vozil, obujanjem začetkov električnih vozil v Sloveniji in mednarodnih uspehov naših pionirjev do zgodb, ki bi jih lahko poimenovali: od konjička do črede …
Predavanja
DeMS: Ocenjevanje javne polnilne infrastrukture za električna vozila v letu 2024
Povezava do predstavitve. Povezava do videoposnetka
Avantcar: Vodenje preobrazbe mobilnosti – od ideje do realizacije
Povezava do predstavitve. Povezava do videoposnetka
Metron inštitut: Od predelanih vozil do razvoja polnilnih postaj za električna vozila
Povezava do predstavitve. Povezava do videoposnetka
EV polnilnice: Od osebnega navdušenja do poslovnega uspeha
Povezava do predstavitve. Povezava do videoposnetka
Iskraemeco, d. d.: Napredne tehnologije polnilnih postaj za pametno polnilno infrastrukturo.
Povezava do predstavitve. Povezava do videoposnetka
Da v dolini šentflorjanski ne bi pognali morostarskih korenin, pa so poskrbeli mednarodni gostje s predstavitvijo svojih držav in društev:
- Norveška, dežela z ogromnimi razdaljami ter z lastno fosilno zalogo, a s preudarnim političnim vodstvom, je v desetih letih zamenjala vozni park. Ima že 89 % registracij električnih vozil in aprila 2025 pričakuje »likof«, ko bo postala zero emission v prometu. Le kdo si od naših politikov upa stopiti v tako čiste čevlje?!
- Nizozemska izbira je bila infrastruktura, s katero oskrbuje mrežo polnilnic, s ciljem enostavnejšega polnjenja za uporabnika, dosega pa uspehe pri dinamičnem polnjenju po tarifah.
- Madžarska ukinja ugodnosti za hibride in stavi le še na baterijska vozila. Ali prej postaviti polnilnice ali pa električna vozila, je nesmiselno vprašanje, kot znana dilema: kura ali jajce.
- Avstrija se pohvali z dobro mrežo polnilne infrastrukture, žal pa so še vedno zaljubljeni v dizelbuse.
Predavanja
Norway is not dreaming: 95% sales of electric vehicles
Povezava do predstavitve. Povezava do videoposnetka
What’s happening in the Netherlands regarding EVs and smart charging?
Povezava do predstavitve. Povezava do videoposnetka
Electric Mobility in Hungary: Trends and Prospects
Povezava do predstavitve. Povezava do videoposnetka
Austria’s 2024 dip in EV adoption and why 2025 will be quite different
Povezava do predstavitve. Povezava do video posnetka
Posestvo kartuzijanskega samostana deli voda Bistra, kot analogija med fosilno in električno tehnologijo. Iz Cerkniškega jezera in Rakovega Škocjana skozi podzemlje privre v mističnost kompleksa kot eden izmed izvirov Ljubljanice, kar le še poudarja mogočnost nekdanje kartuzije. Tako mogočen in mističen je tudi tehnični zaklad muzeja. Vražji voz, kot so poimenovali prvi avto v Ljubljani, ki ga je leta 1898 pripeljal baron Codelli, je ime dobil po hrupu in smradu. Te lastnosti fosilna vozila postopoma spreminjajo v muzejske eksponate oziroma starodobnike in so odlične iztočnice za pripovedovanje zgodb za vnuke, kako so se premikali njihovi predniki.
Poleg številnih inovatorjev, vizionarjev in napredno mislečih ljudi, ki so zaznamovali to deželo in na katere je narod premalo ponosen, pa je v Mariboru živel tudi veleum Nikola Tesla. Ob predstavitvi njegovih izumov in poskusov, ki jih lahko obiskovalec doživi v Bistri, se še danes dobesedno naježijo lasje.
Izstopajoči posamezniki, ki praviloma niso cenjeni za časa življenja, premikajo kolesja zgodovine. Dežela hlapcev pa jim postreže s Cankarjevo južino, nato jo sodobniki v tišini zapustijo.
Marko Zebec Koren
Z velikim veseljem se z Andrejo vsako leto udeleživa dogodkov, ki jih organizira DeMS. Spet in spet me razveseli pogled na parkirišče, kjer so skoraj vsi avtomobili »elektriki«.
Pa izbira lokacije. Letošnja izbira je bila še posebej pomenljiva zaradi elektro- in mobilne zbirke TMS. Hec je, da kratica TMS ne pomeni le Tehniški muzej Slovenije, temveč predvsem nam, ki smo malo bliže nevroznanosti, prikliče prvobitno v spomin metodo Transkranialne Magnetne Stimulacije, s katero v nevroznanosti klinično in raziskovalno z usmerjenimi pulzi magnetnega polja na točno določen predel možganov in pod točno določenim kotom magnetne tuljave vplivajo na dvig kognitivnih sposobnosti postkovidnih možganov ali pa se prvobitno ta metoda uporablja za zdravljenje določenih tipov depresije.
Kaj je bilo letos fino na srečanju? Posamezniki, ki so bili na prejšnjih srečanjih fizično ločeni od dvorane (na razstavnih prostorih), kjer so bila predavanja, so letos bili kar v dvorani in so jih lahko neposredno poslušali.
Vsaj po občutku je bilo letos tudi več udeležencev. Predvsem pa so bila predavanja in pogovori še posebej zanimivi.
Indikativna je izjava nekoga, ki je rekel/a nekako takole: Letos sem prvič slišal/a od predstavnikov države in velikih/državnih podjetij nekaj konkretnega. Meni je bilo ljubo poslušati, kako se je razvijalo podjetje EV polnilnice. Še posebej anekdota, kako se je predhodna interpretacija, da obračunava DDV po 22-odstotni stopnji, hitro premaknila k znižanemu DDV z vstopom MOON-a na trg.
Drugi sklop predavanj je z gosti iz Norveške, Nizozemske, Madžarske in Avstrije prinesel zelo zanimiv pogled na stanje elektromobilosti v teh državah. Skandinavija, Beneluks in srednja Evropa. Dober izbor. Po eni strani vsaka država s svojimi specifičnostmi; po drugi strani pa smo vsi v istem čolnu, ki ga nosi h koncu sveta (vsaj takšnega sveta, kot ga poznamo sedaj).
Mislim, da se je vsem najbolj vtisnil v spomin g. Christian Peter iz Avstrije. Zelo iskriv nastop in predvsem njegov prikaz cenovne elastičnosti posameznih modelov EV. Kot bi rekel moj prijatelj: to bo še zanimivo.
Ogled muzeja pa je (vsaj meni) ponovno priklical tole misel: kako, hudiča, lahko karkoli rečem o prihodnosti, če pa ne poznam preteklosti. Brez historične refleksije smo tako rekoč mrtvi.
Ignac Završnik
Naš strokovni dogodek, ki je potekal sredi delovnega tedna, je uspel pritegniti več kot sto udeležencev, kar je odličen dosežek. Na dogodku so se zbrali predstavniki iz sedmih različnih držav, kar je srečanju dodalo edinstveno mednarodno dimenzijo. Organizacija je v veliki meri temeljila na prostovoljnem delu naših članov, ki so z neomajno predanostjo, energijo in zavzetostjo dokazali, kaj lahko doseže usklajeno timsko delo. Rezultati njihovega truda so se odražali v zadovoljnih in nasmejanih obrazih vseh udeležencev.
Poseben vtis smo naredili tudi na goste iz sorodnih organizacij, ki so bili navdušeni nad našo sposobnostjo organizacije na visoki ravni. Kljub temu da smo relativno majhno združenje, smo s svojo predanostjo in velikim entuziazmom pokazali, da so veliki cilji dosegljivi. Fotografije z dogodka govorijo same zase – polne so nasmehov in zadovoljnih obrazov, kar potrjuje, da smo na pravi poti.
Dogodek so nam omogočili:
Povezave do zunanjih zapisov:
https://www.mojaobcina.si/vrhnika/novice/srecanje-drustva-e-mobilnost.html
Leave a Reply
You must be logged in to post a comment.