Leto 2016: 0,19 €/km

Oktobra 2016 sem na tej strani objavil članek z naslovom Koliko stane električni avtomobil na mesec? Izhodišče je bila oddaja Avtomobilnost na RTV SLO, ki je za takratno povprečno vozilo (15.000 €, pet let, 15.000 km/leto) izračunala strošek 0,32 €/km. Isto logiko sem uporabil na takrat najbolje prodajanem BEV – Nissan Leaf Acenta 24 kWh – in prišel do 0,19 €/km. Ob upoštevanju takratne subvencije Eko sklada (7.500 €) je bil električni avto v tistem primeru 59 % cenejši.

Deset let je dolga doba v e-mobilnosti. Zanimalo me je, kam pridem, če danes isto vajo ponovim na povsem drugih avtomobilih.

Isti izračun, druga avtomobila

Tokrat sem vzel avtomobila, ki sta si po velikosti in razredu najbolj primerljiva: Toyota Corolla Hybrid (27.000 €) in Tesla Model 3 (34.990 €, trenutna akcijska cena). Oba sta srednje velika avtomobila podobnih zunanjih mer (limuzina oziroma hatchback). Corolla je pri nas tudi eden najbolj varčnih klasičnih pogonov, zato je za BEV pošten in zahteven tekmec, ne slamnati nasprotnik. Scenarij: nakup za podjetje, 30.000 km/leto, tri leta lastništva.

Ker je Corolla precej cenejša od Modela 3 (razlika 7.990 €), mora BEV to razliko v nakupni ceni najprej nadoknaditi z nižjimi tekočimi stroški, preden sploh lahko govorimo o skupnem prihranku. To je realnejši in strožji test kot primerjava z dražjim avtomobilom podobne cene. Pri poslovnem nakupu Model 3 pridobi še 100-odstotni odbitek DDV (66.b člen ZDDV-1, ker je pod mejo 80.000 €), kar efektivno nabavno ceno skupaj zniža za dobrih 13.500 € v primerjavi s polno tržno ceno.

Ob tem podjetje in zaposleni pridobita še eno ključno davčno ugodnost: boniteta za zasebno rabo službenega električnega vozila po ZDoh-2 znaša natanko 0 %, medtem ko bi pri hibridni ali bencinski Corolli zaposleni vsak mesec plačeval opazno višjo dohodnino in prispevke.

Rezultat, ki me je presenetil

Ko seštejem vse postavke v treh letih in na 90.000 km, glede na to, od kod prihaja elektrika:

Preberi prvo številko še enkrat: 0,102 €/km pri navadni dnevni tarifi – skoraj pol manj od stroška, ki sem ga leta 2016 izračunal za Nissan Leaf (0,19 €/km). Deset let, popolnoma drug avto – trikrat večji doseg, štirikrat hitrejše polnjenje, avto, ki ob semaforju prehiti marsikateri športni avto – in strošek na kilometer je pri poslovnem nakupu padel skoraj na polovico številke izpred desetih let. Če polniš ponoči, prideš na 0,094 €/km, z lastno fotovoltaiko pa vse do 0,082 €/km.

Razlika je predvsem v tem, od kod prihaja ta številka. Leta 2016 sta velik del prihranka prinesla subvencija in poceni »nočna« elektrika. Danes to še vedno drži, le da se pri poslovnem nakupu pridruži še odbitek DDV – in ker oba popusta tudi po prodaji vozila ostaneta v celoti kot prihranek, je učinek na dolgoročni strošek veliko večji, kot bi pričakoval glede na samo nakupno ceno.

Od kod pride razlika: razčlenitev po postavkah

Zgornja tabela pokaže končni €/km, ne pove pa, katera postavka dejansko naredi razliko. Tukaj je razčlenitev v evrih za celotna tri leta in 90.000 km, pri privzetem scenariju kalkulatorja (polnjenje s fotovoltaiko, 0,066 €/kWh):

Oranžno: postavki, pri katerih Model 3 plača več.

Skupni prihranek je 21.088 € v treh letih, kar znese približno 23,4 c/km. Vidiš, kje je največji razkorak: amortizacija Modela 3 znaša manj kot tretjino Corollinega zneska – posledica subvencije in odbitka DDV, ki pri prodaji ostaneta kot čist prihranek. Energija je drugi največji dejavnik, ko polniš s sonca skoraj zastonj. Zanimivo je, da BEV pri dveh postavkah dejansko plača več: pri obveznem zavarovanju AO (750 € proti 450 €, ker gre za dražje in močnejše vozilo) in pri obrabi gum (1.170 € proti 630 €, zaradi mase in navora). To razliko pa krepko preseže prihranek pri amortizaciji, energiji in boniteti (0 % za Teslo proti polni boniteti za Corollo).

Doma ali na javnih polnilnicah: razpon je velik

V zgornji glavni tabeli sem uporabil tri konkretne tarife, a razpon cen elektrike v Sloveniji je v resnici še širši. Polnjenje z lastno fotovoltaiko (privzeti scenarij kalkulatorja) stane okoli 0,066 €/kWh – praktično zastonj, ko so paneli enkrat plačani. Elektrika iz domačega omrežja (dnevna tarifa) stane približno 0,20 €/kWh. Javno hitro polnjenje na avtocestnih postajah HPC (Ionity in podobne) pa lahko stane tudi 0,69 €/kWh ali več – torej več kot desetkrat več kot elektrika s sonca.

Praktična posledica: kdor polni izključno doma (in še bolje, s sonca), doseže številke iz tega članka. Kdor pa polni pretežno na dragih avtocestnih polnilnicah – recimo, ker nima možnosti domačega polnjenja – bo videl bistveno manjši prihranek. V kalkulatorju spodaj lahko z drsnikom »delež domačega polnjenja« nastaviš svoj dejanski vzorec polnjenja in vidiš, kje pristaneš.

Ali je bila to rast cen goriva? Ne povsem.

Tu je del odgovora, ki ga zlahka spregledamo: preveril sem, kako hitro sta se v desetih letih dražila elektrika in gorivo – in rezultat me je presenetil.

Za polnjenje Leafa sem v članku iz leta 2016 uporabil konkretno številko – 0,10 €/kWh, takratno nočno oziroma nižjo tarifo. Če pa pogledam uradno povprečno letno ceno elektrike za gospodinjstva (SURS), je bila leta 2016 0,1605 €/kWh, danes (2026) pa je 0,2084 €/kWh – rast za 29,8 %.

Toyota Corolla Hybrid, s katero primerjam Model 3, je bencinski hibrid, zato je pravi kontrolni podatek cena bencina (Euro 95), ne dizla. Po uradnih četrtletnih podatkih Ministrstva za infrastrukturo in energetiko je bencin leta 2016 v povprečju stal 1,1945 €/liter, letos v prvi polovici leta pa 1,5275 €/liter – rast za 27,9 %. Trenutno veljavna cena (zadnji teden julija 2026) je še višja, 1,649 €/liter, kar rast glede na leto 2016 dvigne na približno 38 %.

To pomeni nekaj, česar nisem pričakoval: če gledam letno povprečje, sta se bencin in elektrika v desetih letih podražila skoraj enako (28 % proti 30 %). Če pa vzamem najnovejšo ceno bencina (1,649 €/l), se razkorak spet odpre na približno 38 % proti 30 % – kar pomeni, da je bencin v zadnjih tednih julija 2026 ponovno rasel hitreje od elektrike, potem ko sta bila skozi večino desetletja približno usklajena. Dizel se je ves ta čas podražil precej bolj – za 48,6 % (z 1,08 €/l na 1,60 €/l v povprečju leta), a Corolla Hybrid vozi na bencin, ne na dizel, zato ta številka za mojo primerjavo ni neposredno pomembna.

Razlika v €/km med Corollo in Modelom 3 torej ni (le) posledica tega, da bi se gorivo podražilo bistveno hitreje od elektrike – v resnici sta rasla podobno. Razlika izhaja predvsem iz treh stvari: BEV že v osnovi porabi manj energije na kilometer, ima nižje stroške vzdrževanja, pri poslovnem nakupu pa subvencija in odbitek DDV ostaneta kot trajen prihranek tudi po prodaji vozila. Če vozilo primerjaš z dizelskim modelom, je slika še ugodnejša za BEV – tam je razkorak v rasti cen (49 % proti 30 %) dodaten dejavnik v njegovo korist.

Kjer razlika ostaja nedvoumna, je fotovoltaika: elektrika s sonca se v desetih letih ni podražila. Panele plačaš enkrat, potem pa je vsak naslednji kilometer praktično zastonj – ne glede na to, kaj se dogaja s cenami bencina, dizla ali elektrike iz omrežja.

Kaj se ni spremenilo

Zanimivo je tudi, kaj se v desetih letih ni spremenilo. Takrat sem naletel na enak ugovor kot danes: »Da, ampak baterija bo propadla in te bo stala celo bogastvo.« Leta 2016 sem odgovarjal s podatki iz prve roke – takratni predsednik društva je po 183.000 prevoženih kilometrih izgubil približno 24 % kapacitete baterije. Danes imamo še več podatkov in baterije, ki po nekaj sto tisoč kilometrih izgubijo manj, kot bi marsikdo pričakoval.

Poskusi sam

Zgornje številke so izračunane z novim DeMS-ovim kalkulatorjem amortizacije, ki upošteva tudi Borzenovo subvencijo, boniteto in DDV za poslovna vozila, ogljični odtis in različne vire polnjenja – od fotovoltaike do dragih hitrih polnilnic. Vstavi svoja dva avtomobila, svojo kilometrino in svojo ceno elektrike ter poglej, kje pristaneš. V kalkulatorju je že vnesenih 10 najbolje prodajanih BEV in ICE.

Pred desetimi leti je bila to preprosta preglednica v Excelu. Danes je interaktivna. Številka na koncu pa je padla veliko niže, kot sem pričakoval.