ZapisalBlaž Hrovat

Fordova električna pot

Leta 2013 je Ford predstavil svoj prvi električni avto, Focus z baterijo velikosti 23 kWh, leta 2017 pa še različico s 33 kWh, a vozilo ni bilo preveč uspešno. Leta 2020 je sledil Mustang Mach-E, o katerem sem pisal v zapisu.

Explorer na testu

Na voljo sta dva baterijska sklopa z neto kapaciteto 52 kWh ali 79 kWh, v izvedbi z zadnjim pogonom ali s pogonom na vsa štiri kolesa. Na testu sem imel izvedbo s podaljšanim dosegom, kot ji pravijo pri Fordu, z baterijo bruto kapacitete 82 kWh kemijske zgradbe NMC in s pogonom na vsa štiri kolesa. Motor ima 340 konjskih moči in 679 Nm navora.

Explorer je lahko kar dinamičen, a v osnovi je družinsko vozilo in to vlogo opravlja z odliko. Kabina je zelo prostorna in polna uporabnih rešitev, kot sta pomičen glavni zaslon in nastavljivi predalčki v naslonu za roko.

Prostor

Zadnji potniki imajo veliko prostora za noge, tudi če so višji od 180 cm. Prtljažnik ima prostornino 440 litrov, kar je nekoliko manj kot pri VW ID.4 ali Škodi Enyaq. Žal Explorer nima sprednjega prtljažnika, ki je v električnem vozilu zelo uporaben, na primer za polnilne kable.

Hitro polnjenje

Presenetil me je tudi z zelo dobrim hitrim polnjenjem, saj je polnilna krivulja zelo stabilna. Najvišjo moč 185 kW drži skoraj do 40 %, zato je od 9 do 50 % potreboval le 13 minut, kar zadošča za 200 km dosega, od 9 do 70 % pa odličnih 22 minut. Tudi pri 80 ali 90 % še vedno polni z okoli 70 kW, kar je zelo dobro. Skratka, tudi pri hitrem polnjenju Explorer ne razočara.

V meniju ima predgretje baterije, ki je pri nižjih temperaturah zelo pomembno: za polnjenje z največjo močjo mora biti baterija ogreta na optimalno temperaturo.

Na poti v Smiljan

Preizkusil sem tudi, kako se Ford Explorer obnese na daljši poti. Z društvom DeMS sem ga zapeljal na Hrvaško, na praznovanje rojstnega dneva Nikole Tesle v njegovem muzeju. Pot sem začel v Novem mestu s polno baterijo in jo poskušal prevoziti brez polnjenja, dokler se baterija ne izprazni do 10 %.

Pot je deloma potekala po lokalnih cestah, večji del pa po hrvaških avtocestah. Po avtocesti sem lahko vozil do 130 km/h, saj ni bilo prevelike gneče, čeprav je bil začetek julija. Pot do muzeja v Smiljanu mi je uspelo prevoziti s polovico baterije.

Že ob prihodu mi je bilo jasno, da nazaj do Novega mesta žal ne bom prišel. Pot nazaj sem nadaljeval v enakem tempu in jo končal na počivališču Vukova Gorica s 7 % baterije. Povprečna poraba 19,9 kWh/100 km in 342 prevoženih kilometrov sta odlična podatka.