Podlaga za številke: Karel Lipnik, Delo.

Prodaja je rasla, potem je denar pošel

V prvih sedmih mesecih leta se je prodaja e-avtomobilov pri nas več kot podvojila, delež je skočil na 18 odstotkov vseh prodanih avtomobilov. Del zaslug gre dražjemu bencinu in dizlu, del cenejšim modelom, a največ je naredila subvencija. Država je maja spremenila strukturo spodbud:

Za najdražja vozila jo je začela postopoma ukinjati – ravno takrat, ko bi že morala vedeti, da bo denar za celoten program zmanjkal.

Zdaj ga ni. Rezultat: avtomobili se bodo podražili, prodaja bo padla, kupci pa se po izkušnjah iz drugih držav večinoma ne bodo preselili k bencinarjem – počakali bodo. To pomeni manj prometa z novimi vozili, manj DDV – in počasnejše pomlajevanje voznega parka.

Izpad DDV: 30–35 milijonov evrov v štirih mesecih

Formalno je denar za subvencije prihajal iz podnebnega sklada (prilivi od prodaje emisijskih kuponov), ne neposredno iz proračuna, zato naj bi bil učinek na ožji proračun nevtralen. Lepo na papirju. V praksi gre še vedno za javni denar, izpad DDV pa je izpad DDV – ne glede na to, iz katerega predala je prišla subvencija.

Gorivo stane proračun bistveno več kot e-avtomobili

Kdor išče, kje proračun res krvavi, naj ne gleda samo e-avtomobilov. Letošnji ukrepi za blažitev cen goriva bodo proračun stali okoli 233 milijonov evrov. Eko sklad bo zaradi dvomesečne odprave prispevka URE izgubil še dobrih 3,5 milijona.

Trajno znižane trošarine na bencin, dizel in kurilno olje (uveljavljene še v energetski krizi) na letni ravni pomenijo več kot 160 milijonov evrov manj v proračunu. Začasna odprava in znižanje takse na CO₂ sta stala dodatnih 38 milijonov spomladi in 34 milijonov poleti.

Za primerjavo: cel letošnji program subvencij za e-avtomobile je znašal 44,7 milijona evrov. Blažitev cen goriva torej proračun stane več kot petkrat toliko – le da o tem nihče ne piše kolumn o »nevzdržnih stroških«.

Denar je bil na voljo – samo ni bil razporejen

Podnebni sklad je konec julija imel na računu 185 milijonov evrov neporabljenih sredstev – pri tem gre za sredstva celotnega sklada, namenjena širokemu naboru podnebnih ukrepov (od sanacije stavb do ogrevanja), ne za denar, ki bi bil že rezerviran ali avtomatsko na voljo izključno za e-subvencije. Bi ga lahko z ustrezno prerazporeditvijo delno preusmerili v podaljšan program brez dodatnega pritiska na širši proračun? Po podatkih iz članka bi bilo to mogoče. Namesto tega je za prihodnje leto za spodbude brezemisijskim vozilom predvidenih le 16 milijonov evrov – in ta znesek še vključuje polnilno infrastrukturo, torej za same avtomobile ostane še manj.

Slovenija je imela eno najvišjih subvencij v EU, takoj za Dansko (ki ima namesto subvencij ogromne davke na avtomobile z izpusti). Zdaj gremo v obratno smer, brez jasnega nadomestnega načrta. Grob preračun pokaže, kaj to pomeni v praksi: če bi celotnih 16 milijonov evrov za prihodnje leto šlo v subvencije po sedanjih tarifah (kar ne bo, ker mora denar pokriti tudi polnilnice), bi to zadostovalo za manj vozil, kot jih je bilo samo julija letos prodanih z veljavno subvencijo (~1500). En mesec letošnje prodaje proti celoletnemu proračunu za prihodnje leto – to je razsežnost krčenja, o kateri govorimo.

In potem je tu še Bruselj – a ne kar tako

Prometne emisije so se pri nas v zadnjih dveh desetletjih povečale za 30 odstotkov, medtem ko so v EU padale. Cilj je −27 % skupnih emisij do 2030 glede na 2005. Do leta 2024 smo v ne-ETS sektorju (kamor spada tudi promet) dosegli −12,1 %. Obeti niso dobri.

Merilo za to, kako daleč smo, je pogled čez mejo: Avstrija je julija 2026 prvič presegla 300.000 e-avtomobilov na cestah. Slovenija jih ima – glede na kumulativne registracije zadnjih let – okoli 25.000 do 30.000. Tudi če upoštevamo, da je Avstrija štirikrat večja po prebivalstvu, ima glede na število prebivalcev še vedno približno dva- do trikrat več e-avtomobilov na cestah kot Slovenija. Umik subvencij ravno v trenutku, ko smo končno začeli zapirati ta razkorak, ni najboljši trenutek za eksperimentiranje.

A bodimo natančni: to še ni kazen. Bruselj deluje postopoma:

• Uradni opomin
  Slovenija je tu
• Obrazloženo mnenječe ni odziva
• Sodišče EUče država tudi na to ne reagira
• Pavšalni znesek in/ali dnevna denarna kazenšele po obsodbi

Pavšalni znesek in/ali dnevno denarno kazen izreče šele sodišče, in to šele po obsodbi – ne gre za avtomatski račun, ki bi čez noč pristal na ministrstvu. Glede prenosa NEPN in izpolnjevanja podnebnih obveznosti je Slovenija trenutno v fazi odgovarjanja na opomine Bruslja, ne v fazi obsodbe.

To pa ne pomeni, da so posledice zaostajanja hipotetične – samo drugačne, kot si jih običajno predstavljamo:

Manj prodanih e-avtomobilov samo po sebi ne bo sprožilo takojšnjega finančnega udarca iz Bruslja – a otežuje doseganje ciljev, ki so že vezani na realen denar: obresti na državno obveznico in pogoje za črpanje evropskih sredstev.

Strošek, ki ga ni na nobenem od zgornjih računov

Vsi zneski doslej – subvencije, izpad DDV, trošarine, obveznica – so proračunski, torej vidni in izračunljivi. Obstaja pa strošek, ki je verjetno večji od vseh naštetih skupaj, pa ga v teh izračunih ni nikjer: zdravstvene posledice onesnaženega zraka.

Po ocenah, ki smo jih na DeMS podrobneje razčlenili v ločenem prispevku, je onesnažen zrak v Sloveniji povezan z okoli 1200–1300 prezgodnjimi smrtmi letno – po podatkih Evropske agencije za okolje in NIJZ. To je 14- do 18-krat več kot vse prometne nesreče skupaj. Denarna ocena samo za Ljubljano in Maribor (raziskava EPHA/CE Delft) znaša več kot 541 milijonov evrov letno; previdna ekstrapolacija na celo državo to dvigne prek milijarde evrov, kar ostaja ocena in ne uradna številka (avtorji izvirne raziskave navajajo negotovost 30–40 %).

Del tega bremena povzroča promet, predvsem dizelska vozila, del pa mala kurišča na trda goriva – razmerje med njima se spreminja glede na frakcijo delcev in letni čas, noben od virov pa ni zanemarljiv. To ni argument, da bi e-subvencije same rešile problem – je pa opomnik, da vsi zneski v tem članku, kljub temu da zvenijo veliki, opisujejo le tisti del računa, ki gre skozi proračun.

Kaj to pomeni za tiste, ki razmišljate o nakupu

Zveza potrošnikov Slovenije je medtem ministrstvo že pozvala, naj čim prej odpravi negotovost in zaščiti kupce, ki so se za nakup zavezali med veljavnostjo sheme, a vozila zaradi dobavnih rokov še niso prevzeli. Kratkoročno gre torej pričakovati dražje e-avtomobile in manj ponudbe akcij – dolgoročno pa, glede na izkušnje iz Nemčije, ni nujno, da bo tako ostalo za vedno.