Električna mobilnost v Sloveniji ni več nišna tema. To ni več vprašanje prepričanja, temveč dejstvo trga. Številke kažejo pospešek, praksa pa opozarja, da rast prodaje še ne pomeni nujno tudi zrelega sistema.

Po podatkih ACEA je bilo v Sloveniji v letu 2025 registriranih 6419 novih baterijskih električnih vozil (BEV), kar pomeni 103,9-odstotno rast glede na leto prej. Delež BEV med vsemi novimi registracijami je v Sloveniji dosegel približno 11,2 %. To je pomemben premik naprej, vendar smo še vedno pod povprečjem EU, kjer je delež BEV v letu 2025 znašal 17,4 %.

Pogled na sosednje države razkrije regijski razkorak: medtem ko Avstrija s svojim 21,5-odstotnim deležem že močno presega evropsko povprečje, se Italija (5,1 %) in Hrvaška (4,2 %) soočata s precej počasnejšim prehodom. Slovenija tako zaseda sredinsko pozicijo, kar potrjuje, da smo na dobri poti, a hkrati potrebujemo stabilnejši sistem za preboj v vrh.

Rast je realna. Tudi zaostanek je realen.

V razpravah o e-mobilnosti pogosto zdrsnemo v dva ekstrema: v nekritično navdušenje ali v utrujajoče ponavljanje mitov. Oboje je zgrešeno.

Če želimo resen prehod, moramo nehati meriti uspeh samo v številu prodanih vozil. Enako pomembno je, ali sistem deluje takrat, ko ga uporabnik dejansko potrebuje.

Ključni problem ni več »ali EV«, ampak »kako zanesljiv je EV«

To je danes osrednje vprašanje električne mobilnosti v Sloveniji. Uporabnika pri odločitvi pogosto ne ustavi tehnologija vozila. Ustavi ga negotovost:

To niso obrobna vprašanja. To so vprašanja vsakdanje uporabnosti. In prav tu se odloča, ali bo električna mobilnost ostala izbira motiviranih posameznikov ali pa bo postala normalna, množična praksa.

Zato so neodvisne uporabniške izkušnje in terensko spremljanje stanja pomembnejši kot kadarkoli prej. Razvoj e-mobilnosti ne sme biti usmerjen le v količino (več vozil, več točk), temveč v kakovost: zanesljivost, dostopnost in uporabnost.

Kaj pokaže teren: napredek je resničen, a sistem še ni dosleden

Terensko ocenjevanje javne polnilne infrastrukture DeMS (ver. 3.0, november 2025), izvedeno na 81 lokacijah po vseh regijah Slovenije, potrjuje napredek:

• več kot 2900 javnih polnilnih mest,
• izrazit porast ultrahitrih polnilnic (>150 kW),
• širjenje funkcij, kot je plačilni terminal.

Širjenje funkcij, kot je plačilni terminal, ki ga zahteva tudi nova evropska uredba AFIR, postavlja nove standarde za enostavnost uporabe. Toda ista analiza pokaže tudi nekaj, česar ne smemo olepševati: uporabniška izkušnja ostaja preveč odvisna od lokacije, ponudnika in konkretne situacije.

Med najpogostejšimi težavami ostajajo:

• resne okvare ali omejena uporabnost dela postaj,
• nizka dejanska moč polnjenja,
• poškodovana oprema in pomanjkljivo vzdrževanje,
• slabo urejen nadzor parkiranja,
• zapletena aktivacija in plačevanje,
• neenotna uporabniška logika med ponudniki.

Za uporabnika to pomeni preprosto stvar: sistem je včasih dober, vendar še ni dovolj predvidljiv. In ravno predvidljivost je temelj zaupanja.

Strošek ni samo cena elektrike, ampak tudi preglednost sistema

V javnosti se pogosto poenostavlja, da je električna mobilnost »vedno cenejša«. V praksi to ni tako enoznačno. Stroški polnjenja so med ponudniki lahko zelo različni, dodatno pa nanje vplivajo:

• aplikacija ali kartica, ki jo uporabnik uporablja
• tarifa
• moč polnjenja
• čas polnjenja
• lokacija

To pomeni, da uporabnik brez jasnih informacij pogosto ne primerja »vozila z vozilom«, temveč »sistem s sistemom«. In če je sistem nepregleden, se občutek tveganja poveča, tudi takrat, ko je sama tehnologija vozila povsem zrela.

Spodbude so nujne, a same po sebi ne rešijo problema

Pozitivno je, da v Sloveniji obstaja aktiven okvir spodbud za e-vozila in polnilno infrastrukturo prek Borzena. To je pomemben signal trgu.

Vendar praksa znova potrjuje nekaj bistvenega: spodbuda pomaga le, če je uporabniku razumljiva in časovno predvidljiva.

Za širši prehod so ključni:

• jasni pogoji,
• enostavni postopki,
• stabilnost razpisov,
• pravočasna komunikacija.

Kupci in podjetja se ne odločajo samo na podlagi višine subvencije. Odločajo se na podlagi zaupanja, da bodo pravila smiselna in da se ne bodo bistveno spreminjala iz meseca v mesec.

Kaj mora biti v ospredju v letu 2026

Če želimo, da električna mobilnost v Sloveniji postane običajna izbira, je treba razpravo premakniti iz promocijskih sloganov v operativne rešitve.

V ospredju bi moralo biti naslednje: