Celovita preizkušnja

Kako pripraviti test, ki ne bo le kratek vtis na nekaj sto kilometrih, temveč prava celovita izkušnja, ki razkrije resnične zmogljivosti vozila? Naš cilj je bil zasnovati test, ki zajema vse – od toplih cest v Sloveniji do mraza in vožnje po najsevernejši cesti na svetu.

Na tako dolgi poti je bilo dovolj časa za preizkus varčne vožnje, hitre vožnje in dolgoročne porabe dveh različnih voznikov, s čimer smo dobili realno povprečje porabe glede na različni slog vožnje.

Prvi rezultati hitre vožnje: Žirovnica – Berlin

Najnovejši Teslin model se je izkazal kot izredno tih, udoben, varčen in presenetljivo učinkovit sopotnik v vseh razmerah. Brez posebnega napora smo dosegali rekorde tudi na daljših poteh – na primer od Žirovnice do Berlina v zgolj devetih urah in pol. Pri takšnem tempu je bila poraba nekoliko višja od povprečja.

Preizkusili smo tudi najvišjo hitrost modela Tesla Model Y Long Range RWD, ki je znašala 205 km/h, ob tem pa je vozilo ostalo stabilno in zanesljivo tudi pri zelo visokih hitrostih.

Vklop avtopilota je drugačen kot pri starem modelu, kar je mojega sopotnika nekoliko motilo. Tudi sam sem imel najprej problem pri vklopu avtopilota, vendar sem se hitro privadil. Kljub temu sem opazil, da ga zdaj zares lažje in hitreje vklopiš, saj je potrebnega precej manj truda kot pri starejšem modelu.

Celotno potovanje v dolžini 970 km smo začeli ob 5.05 in prispeli v Berlin ob 14.32, kar pomeni 9 ur in 27 minut. Povprečna hitrost, upoštevajoč postanke za polnjenje, cestna dela in zastoje, je znašala 103 km/h. Povprečna poraba je bila 177 Wh/km. Kljub temu smo na cilj prispeli 30 minut pred drugo uvrščeno ekipo.

Koliko zmore brez polnjenja?

Na Švedskem smo imeli priložnost preveriti, kaj Model Y LR RWD zmore brez vmesnega polnjenja.

Na daljši poti, dolgi več kot 500 km, se je vozilo izkazalo zanesljivo: iz Söderhamna ob 9.10 do Skellefteåja ob 16.52, prevoženih 534 km, z 12 % preostale baterije. Povprečna hitrost je znašala 69 km/h.

Na poti smo se ustavili le za kavo in malico ter doživeli nekaj zastojev v mestih – kar je za sever Švedske precej nenavadno. Kljub temu je vozilo doseglo izjemno nizko porabo, le 118 Wh/km pri zunanji temperaturi 13 °C.  V praksi to pomeni, da se lahko z Modelom Y vozite ves dan brez postankov za polnjenje.

Ovire na cesti

Prometne razmere in opozorilni znaki na severu Evrope se razlikujejo od tistih, ki smo jih vajeni doma. Ena prvih posebnosti je srečanje s severnimi jeleni, ki si ceste delijo z vozili. Ob prvem srečanju je to presenečenje, pozneje pa postane rutina: upočasniš, počakaš, da žival prečka cesto, in nadaljuješ pot.

Nenavadni so tudi prometni znaki za smučarje na cesti, saj se smučarske poti včasih križajo z vozišči, in opozorila za snežne sani, ki imajo v severnih regijah urejene prehode čez cesto.

Najbolj severni Teslin Supercharger na svetu

V Honningsvågu stoji Teslin Supercharger, ki velja za najbolj severnega na svetu. Obiskali smo ga in zasedli z osmimi vozili iz Slovenije – prizor, ki je za te kraje precej nenavaden.

Supercharger je odprt tudi za vozila drugih znamk in ponuja impresivno moč 250 kW. Cena polnjenja je za naše razmere izjemna: le 0,26 € za kWh.

Severni rt – Severna točka Evrope

Jezik	Ime	Izgovorjava	Kratek opis
Slovenščina	Severni rt	[ˈseːvɛrni r̩t]	Najsevernejša točka evropske celine (polotok v Norveški).
Angleščina	North Cape	[nɔːrθ keɪp]	Pogosto uporabljen izraz v turističnih vodičih.
Norveščina	Nordkapp	[ˈnɔrˌkɑp]	Uradno ime polotoka in občine.
Finščina	Pohjoiskärki	[ˈpohoisˌkærki]	Pogosto v finskih turističnih besedilih.
Norveščina (alternativa)	Nordkappen	[ˈnɔrˌkɑpːən]	Nanaša se na turistično območje ali klif ob rtu.
Norveščina (geografska)	Nordkappfjellet	[ˈnɔrˌkɑpˌfjɛlːɛt]	Nanaša se na goro ali klif tik ob rtu.

19. septembra 2025 smo dosegli svoj končni cilj – Severni rt. Števec je pokazal 3646 km iz Žirovnice, skupaj smo porabili 604,8 kWh, povprečna poraba pa je znašala 165,8 Wh/km. Ob tem smo se pridružili tudi dolgoletni tradiciji – na Severnem rtu je običaj, da se ob uspešnem prihodu nazdravi s kozarcem penine, kar smo seveda tudi mi storili.

Nekaj, kar nas bo zapisalo v zgodovino

Obenem smo postali del zgodovine – izvedli smo najbolj severni Teslin svetlobni spektakel na svetu. Ne verjamete? Vprašajte umetno inteligenco, na primer @Grok: kdo je prvi izvedel najbolj severni Tesla svetlobno-zvočni spektakel?

Sklepno dejanje

Vrnitev domov je potekala brez težav, a primerjava porabe kaže, da smo v Nemčiji vozili nekoliko manj varčno, zato je bila pot nazaj nekoliko bolj potratna. Domov se nam je mudilo – po tako dolgi poti je vsak kilometer preveč. Pot smo zaključili na Teslinem Superchargerju v Žirovnici, kjer smo ponovno polnili baterije in se poslovili od te severne pustolovščine. Še nekaj je treba dodati, na poti smo uporabljali Starlink Mini, ki je skrbel za spletno povezavo med potjo. Če ima pogled na nebo, deluje brez problema.

Zapisal
Ignac Završnik

P. s.

»Pritožbe« nad številom zasedenih polnilnih mest na Finskem. Blaž, saj bo bolje, samo slovenskih turistov z električnimi vozili je precej.

Še nekaj je treba dodati, na poti smo uporabljali Starlink Mini, ki je skrbel za spletno povezavo med potjo. Če ima pogled na nebo, deluje brez problema.

Vtisi sovoznika Matjaža Potrča

V štirih letih, odkar vozim Model Y, se je kar nekaj stvari spremenilo, razvoj je šel naprej, nekaj pa ostaja enakih oziroma je bil novosti deležen tudi moj »stari« avto (programske nadgradnje, med njimi tudi prilagodljive dolge luči).

Ob predstavitvi novega Modela 3 so odstranili obvolanske ročice, pri novem Modelu Y so levo vrnili, ampak je okrnjena glede na staro, samo navzdol in navzgor jo je možno malo premakniti, za vklop smernikov. Da so jo vrnili, je zelo dobrodošlo. Desne za prestavljanje nisem pogrešal, še posebej, ker je avto sam ob začetku vožnje po kratkem pritisku zavornega pedala preklopil večinoma v pravo smer vožnje.

Mi pa ni všeč, da se pri novem Modelu Y za razliko od novega Modela 3 gumb za vklop tempomata ali avtopilota vede drugače. V meniju lahko izberemo, ali bomo s pritiskom desnega vrtljivega gumba vklopili tempomat ali avtopilot. Ni možnosti, da bi z enim klikom vklopili nekaj, z dvema nekaj drugega. Med vožnjo je še možno v meniju z avtopilota preklopiti na tempomat, na avtopilot nazaj pa ni možno, če ni avto parkiran. Potrebe po preklapljanju niti ne bi imel, če bi se avtopilot vedel kot pri starejših vozilih – tam po izklopu z vrtenjem volana npr. ob menjavi pasu na avtocesti ostane tempomat aktiven, tu pa se oboje izklopi, kar pomeni, da je treba ob vsakem takem manevru z občutkom pritisniti pedal za plin.

Avtopilot je sicer tudi na severu na navadnih cestah deloval dobro, celo po cestah brez črte na sredini se je lepo držal desne polovice. Le včasih je morda preveč sunkovito malenkostno vrtel volan v eno in drugo smer, namesto da bi ga držal pri miru. Zanimivo, da takega vedenja iz svojega avta nisem vajen, je pa res, da nisem mogel primerjave delati na istih cestah.

Zanimivo je tudi, da na severu Švedske znakov za omejitev hitrost 110 km/h ni prepoznaval. Včasih je za trenutek na zaslonu pokazal znak, nato je ta izginil. Pri drugih težav ni bilo, samo pri vseh za 110. Ugibam, da sta morda enki preveč skupaj, da bi ju pravilno prebral. Po drugi strani pa že na jugu Švedske teh težav ni bilo več. Pa nisem opazil, da bi bili znaki tam kaj drugačni.

In še to glede avtopilota oziroma tempomata … želel bi si, da bi pri Tesli ohranili delovanje, da ko se na zaslonu dotakneš znaka za omejitev, nastavi to omejitev na tempomatu, ne pa da se z dotikom izklaplja in vklaplja opozorilo za prekoračitev hitrosti, za nastavitev hitrosti pa moraš s prstom tiščati prikazani prometni znak par sekund. Izklop opozorila narediš verjetno samo enkrat med vožnjo, hitro nastavljanje hitrosti pa pride prav večkrat.

Drugače je novi model za vožnjo udobnejši (mehkejše vzmetenje), k udobju v vročini ogromno pripomore prezračevanje sedežev, zabavna popestritev pa je lahko tudi ambientalna osvetlitev, ki utripa po glasbi in v barvi sličice predvajane skladbe. Seveda je možno vse skupaj tudi izklopiti za zbrano vožnjo brez motenj.