Kategorija: Uncategorised

  • DeMS na #BETD23

    DeMS na #BETD23

    #BETD23

    Berlin Energy Transition Dialogue (BETD) je konferenca, ki jo organizira nemško Ministrstvo za gospodarstvo in energijo in je namenjena izmenjavi mnenj, idej in strokovnih spoznanj na globalni ravni glede prehoda na obnovljive vire energije. Konferenca Berlin Energy Transition Dialogue se odvija v Berlinu v Nemčiji in ponuja platformo za voditelje, strokovnjake in odločevalce s celega sveta. Osredotoča se na integracijo obnovljivih virov energije, razogljičenje prometnega sektorja, hranjenje energije in digitalizacijo. Na BETD-u sodelujejo predstavniki več kot iz 80 držav, med njimi visoki vladni uradniki, izvršni direktorji energetskih podjetij in vodje mednarodnih organizacij. BETD je odlična priložnost za povezovanje, izmenjavo najboljših praks in raziskovanje novih poslovnih priložnosti na hitro rastočem področju prehoda na obnovljive vire energije.

    Kot predstavnik Društva e-Mobilnost Slovenija sem bil povabljen na konferenco Berlin Energy Transition Dialogue. To je pomembno priznanje za delo društva na področju spodbujanja električne mobilnosti in prehoda na trajnostne vire energije. Električna mobilnost predstavlja enega ključnih elementov pri prehodu na trajnostne vire energije, ki bo v prihodnosti igrala pomembno vlogo pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in izboljšanju kakovosti življenja ljudi.

    Jutranja gneča pred vhodom


    1. dan


    Annalena Baerbock

    Z otvoritvenim govorom je navdušila nemška ministrica za zunanje zadeve v Annalena Baerbock, ki je poudarila pomen boja proti klimatskim spremembam na primeru Iraka. Prebivalci tamkajšnjih območij se soočajo z dramatičnimi spremembami in izgubljajo dostop do pitne vode zaradi ogrevanja ozračja. Klimatske spremembe predstavljajo največji varnostni izziv našega časa, zato je nujno, da se zavzamemo za energetsko neodvisnost in nadaljnji razvoj trajnostnih tehnologij in energetskih sistemov.


    Dr. William Ruto

    Dr. William Ruto, predsednik Republike Kenija. Izpostavil je skupne izzive, ki jih moramo nasloviti, če želimo rešiti klimatsko krizo, preteklost, neenakost, odvisnosti in kolonialne odnose. Poudaril je, da je za to potrebno pravo partnerstvo, ki bo omogočilo razvoj obnovljivih virov energije preko celotnega kontinenta, na socialno in okoljsko vzdržen način. Dr. Ruto je poudaril, da takšno partnerstvo ne sme prinašati odvisnosti od dolga, temveč mora vlagati v afriško tranzicijo, ki naj jo vodijo Afričani. Cilj je doseči pravo energetsko tranzicijo, ki bo Afriko popeljala v boljšo in čistejšo prihodnost, in ne nazaj v fosilno odvisnost.


    Damilole Ogunbiyi

    Damilole Ogunbiyi, izvršna direktorica in posebna predstavnica generalnega sekretarja Združenih narodov za trajnostno energijo. Izpostavila je, da ni možna energetska tranzicija brez Afrike, saj razviti sever ne more pustiti drugih v energetski revščini, saj to ni sprejemljivo. Ogunbiyi je omenila tri glavne izzive, ki predstavljajo krizo: hrano, energijo in finance, ki skupaj potiskajo milijone ljudi nazaj v revščino, zlasti energetsko revščino. Pojasnila je primer povprečnega afriškega prebivalca, ki letno porabi 404 kWh, v primerjavi s povprečnim Američanom, ki porabi 13.000 kWh na leto. Neenakost, ki že obstaja, onemogoča razvoj. Energetska tranzicija v revnejših državah vključuje tudi tranzicijo iz revščine proti trajnostni rasti, ki pa mora biti prilagojena posamezni državi, saj nobena tranzicija ne bo enaka.


    Licypriye Kangujam

    Licypriye Kangujam, podnebna in okoljska aktivistka iz organizacije “The Child Movement” iz Indije. Poudarila je, da je prepotovala tisoče kilometrov do razvitih držav, da bi opozorila na škodo, ki jo onesnaževanje okolja povzroča na južni polobli, in s tem tudi na odgovornost za odpravo vzrokov onesnaževanja. Posledica podnebnih sprememb so tudi izgube življenj v naravnih katastrofah. Nesprejemljivo je dejstvo, da se trenutno večina denarja porablja za orožje in vojne konflikte, namesto za izobraževanje in razvoj. Licypriye Kangujam nas je opomnila, da je odgovornost za dejanja in ne samo za lepe besede. Spremeniti moramo svoje vedenje, da bomo lahko rešili svoj planet.

    “Sanjam, da imajo vsi otroci, ki živijo na tem svetu, dostop do čistega zraka za dihanje, čiste pitne vode in čistega planeta za življenje,” je dejala Licypriya Kangujam v svojem mladostnem nagovoru.


    Panel: Kriza v energetiki – globalna točka preloma za energetsko tranzicijo?

    Hude težave s preskrbo z energijo so povzročale napetosti po vsem svetu že od začetka leta 2021. Suše v različnih delih sveta so zmanjšale proizvodnjo hidroenergije, medtem ko je gospodarsko okrevanje po pandemiji povzročilo zakasnjeno vzdrževanje in naložbeni zaostanek. Ruski napad na Ukrajino je morda pripeljal do prve resnične globalne energetske krize. V odziv na to se je zavedanje o nujnosti zagotavljanja energetske oskrbe skozi obnovljive vire energije povečalo. Podobno kot po naftnem šoku v sedemdesetih letih so se energetske politike preverjale, da bi dosegli cilje razogljičenja in povečali energetsko neodvisnost. Leto 2022 se lahko zapiše kot prelomno leto za globalni prehod v energetsko tranzicijo. Individualni in multilateralni napori so nujni, da se bomo lahko aktivno odzvali in to obdobje spremenili v ključni trenutek za ambiciozno in usklajeno prizadevanje po svetu za prihodnost s čisto in varno energijo.

    Pogled na udeležence iz občinstva

    Steffi Lemke

    Nagovor Steffi Lemke, zvezne nemške ministrice za okolje, varstvo narave, jedrsko varnost in zaščito potrošnikov, je opozoril na politične in gospodarske posledice vojne v Ukrajini, ki so v enem letu popolnoma spremenile odnose med EU in Rusijo. Kljub temu dejstvu se Nemčija odreka jedrski energiji, kar bo realizirano v dveh tednih, ko bodo zaprli še zadnji dve delujoči elektrarni. S tem se bo izboljšala varnost, saj se lahko iz primera z vojnega območja naučimo, da je tveganje preveliko. S pravilno cenovno politiko so cene energentov znižali na sprejemljivo raven za gospodinjstva in gospodarstvo. Vse to se je dogajalo tudi v času največje klimatske krize, ki je sprožila proces hitrejšega prehoda k obnovljivim virom energije.


     

    Anton Milner

    Nagovor izvršnega direktorja podjetja ib vogt GmbH Antona Milnerja nas je predramil in spomnil, kje se skriva glavni problem. Posel sam po sebi ni težaven, največje težave se pojavljajo drugje – pri umestitvi projektov v okolje. Odločitve se sprejemajo predolgo in realizacija projektov se zato preveč zavleče. Kljub temu pa velikost projekta ni ovira, saj je omenil primer enega največjih projektov v Singapurju – fotovoltaične elektrarne s kapaciteto 3,5 GW ter baterijskim hranilnikom s kapaciteto 12 GWh in naložbo v vrednosti od pet do sedem milijard dolarjev. Pri tem pa je poudaril, da se takšen projekt lahko realizira v osmih letih. Že nekaj časa je jasno, da so investicije v fotovoltaične elektrarne najcenejše glede na ceno kWh.

    “Lahko postavim fotovoltaičen sistem z zmogljivostjo 150, 200, 300 megavatov v enem letu. To ni moj problem. Moja težava je pet ali šest let, ki jih potrebujemo samo za sprejemanje odločitev,” je dejal Anton Milner v nagovoru.


    Elizabet Wathuti

    Govor Elizabeth Wathuti, ustanoviteljice pobude Green Generation iz Kenije, opozarja na medsebojno povezanost okoljskih problemov in naših življenj. Naša življenja so odvisna od okolja in od naše skrbi zanj. Kljub omejenim možnostim ima 70 % afriške populacije omejen dostop do električnega omrežja, 600 milijonov Afričanov pa sploh nima dostopa do električne energije. Poleg tega ima 970 milijonov ljudi na afriški celini omejen dostop do čiste vode. Vendar pa ljudje razumejo, da je zgolj obnovljiva energija ključnega pomena za varno prihodnost. Dostopnost do čiste in nizkocenovne energije lahko rešuje življenja. Leta 2019 je onesnaženje zraka prispevalo k smrti 1,1 milijona Afričanov. Fosilna goriva so slepa ulica, prihodnost pa leži v uporabi čistih in obnovljivih virih energije.


    Panel: Izboljšanje afriško-evropskega sodelovanja za zeleno prihodnost.

    Tako v Afriki kot v Evropi se uvajanje obnovljivih virov energije nadaljuje, vendar je pot do ogljične nevtralnosti še dolga. V tem skupnem boju za pospešitev prehoda na obnovljive vire energije se pojavljajo področja medsebojno koristnega sodelovanja: Afrika ima največji potencial obnovljivih virov energije na svetu, vendar mora povečati naložbe v infrastrukturo in industrijo obnovljive energije. Evropa je že precej napredovala pri prehodu na obnovljive vire energije, vendar mora najti načine za zadovoljitev svojih energetskih potreb izključno iz obnovljivih virov ter razogljičenje svojega kompleksnega industrijskega sektorja. Usmerjanje evropskih naložb v afriški sektor obnovljivih virov energije, hkrati pa povečanje dobave obnovljivih PtX-izdelkov iz Afrike v Evropo, bi lahko rešilo oba izziva.

    Hkrati bi povečanje zelenih naložb in vzpostavitev trgovine z obnovljivimi PtX-izdelki pospešila lokalni prehod na obnovljive vire energije, spodbujala trajnostno rast, ustvarjala nova delovna mesta in ustvarjala socialno ekonomske priložnosti za prebivalstvo na obeh celinah. Potencialne koristi so vzajemne: Afrika lahko izkoristi svoje obilne obnovljive vire za proizvodnjo energije in PtX, hkrati pa pospeši lokalno industrializacijo s privabljanjem energetsko intenzivne industrije. Evropa lahko zapre svoj domači proizvodni primanjkljaj v PtX-izdelkih, ki jih potrebuje za svoje industrijske in transportne sektorje, z zanašanjem na dolgoročna partnerstva z afriškimi državami.

    Pogled na oder

    Obisk Veleposlaništva Republike Slovenije v Berlinu

    Poleg obiska konference Berlin Energy Transition Dialogue (BETD) so me povabili tudi na vljudnostni pogovor na Veleposlaništvo Republike Slovenije v Berlinu. Vljudnosti pogovor je potekal z veleposlanico dr. Ana Polak Petrič in ekonomskim svetovalcem g. Goranom Križem. To je bila tudi priložnost za izmenjavo idej in pogledov na področje trajnostne energije in prehoda na nizkoogljično družbo ter za navezovanje novih stikov in mreženje. Ob tej priložnosti smo dr. Polak Petrič podarili »DeMS paket«, kot vljudnostno gesto s strani našega društva.


    2. dan


     

    dr. Robert Habeck

    Govor državnega ministra za gospodarstvo in podnebno ukrepanje dr. Roberta Habecka: “Naš cilj je jasen: globalno segrevanje je treba ohraniti pod 1,5 °C. Ta cilj je še vedno dosegljiv. Imamo znanje, tehnologijo in orodja, da to dosežemo. Vendar je potrebno več ukrepov kot doslej. Trenutno poročilo IPCC je hkrati opomin in motivacija, da se to doseže. Sedaj je ključno, da naredimo resničen napredek pri spodbujanju prehoda na obnovljive vire energije. Eden od pogojev za to je mednarodno sodelovanje. Podnebna kriza zahteva več, ne manj sodelovanja: pri prehodu na podnebno nevtralne sisteme za proizvodnjo energije in razogljičenje industrije, ki je sedaj naslednji izziv, s katerim se moramo spopasti. Potrebujemo enotne standarde za zelene vodikove mreže, za proizvodnjo zelenega jekla in okolju prijazno proizvodnjo gradbenih materialov. Vemo, kaj je treba storiti za obvladovanje podnebne krize. Sedaj je potrebna politična volja, da to storimo brez odlašanja.”


    dr. Sultana bin Ahmeda Al Jabera

    Govor dr. Sultana bin Ahmeda Al Jabera, predsednika COP28, se je osredotočal na pomembnost zagotavljanja enakosti pri prehodu na čisto energijo. “Treba je zagotoviti, da nihče ne bo zapostavljen,” je dejal. Poudaril je, da so države v razvoju lani prejele le 20 % naložb v čisto tehnologijo, čeprav predstavljajo 70 % svetovnega prebivalstva, vključno z 800 milijoni ljudi, ki nimajo dostopa do energije. Zato je ključno, da imajo dostop do najmanj ogljično-intenzivnih možnosti, ki so danes na voljo, medtem ko gradimo energetski sistem za prihodnost. Za dosego tega cilja je finančna podpora ključnega pomena. Dr. Al Jaber je poudaril, da države po svetu dosegajo različne stopnje napredka v energetski preobrazbi, zato ne moremo sprejeti pristopa, ki bi ustrezal vsem. Pozval je k potrojitvi globalne zmogljivosti obnovljive energije do leta 2030 in šestkratni povečavi do leta 2040 na 50.000 teravatnih ur, saj svet skuša zmanjšati emisije za 43 % v naslednjih sedmih letih.


    Heike Bergmann

    Predstavnica podjetja Voith Hydro za Afriko Heike Bergmann, se osredotoča na pomembnost transformacije industrije za reševanje izzivov, ki jih prinašajo klimatske spremembe. Poudarja, da je ključnega pomena, da se zagotovi zanesljiva in cenovno dostopna energija ne samo v razvitih državah, ampak tudi v državah v razvoju, kot je Afriška celina, ki se sooča z izzivi, kot so revščina, pomanjkanje dostopa do čiste vode in zdravstvenega sistema ter občutljiv ekosistem. Bergmannova tudi opozarja, da se mnoge od teh držav še vedno zanašajo na fosilna goriva, saj so ta pogosto na voljo in se zdijo poceni. Vendar pa je ključno, da politika ustvari pogoje za industrijo, ki bo ustvarjala inovativne tehnične rešitve za prihodnost. Le tako bo mogoče rešiti največji izziv našega časa, klimatske spremembe, hkrati pa zagotoviti kakovostno življenje in gospodarski razvoj.


    Mitzi Jonelle Tan

    Govor mlade govornice, mednarodne predstavnice in organizatorke skupine Youth Advocates for Climate Action Philippines (YACAP). Da bi dosegli globalno zeleno prihodnost, moramo preučiti trenutni sistem, ki je usmerjen v dobiček in obseden s fosilnimi gorivi. Ne moremo več zanemarjati fizičnih omejitev planeta in potreb ter glasov najbolj marginaliziranih. Potrebujemo spremembo sistema.

    Ob tem je postavila vprašanje občinstvu, kdaj bo Nemčija izstopila iz kluba ogljičnih držav. Naravni plin je namreč fosilno gorivo in ne more biti trajnostna rešitev za prihodnost. Nepravičnost sistema izhaja iz zgodovine kolonialističnega odnosa držav. V boju proti korporacijam, ki uničujejo naravo po svetu, umirajo okoljevarstveni aktivisti. Nadlegovanje okoljevarstvenih aktivistov ni samo posebnost držav v tranziciji, ampak se to dogaja tudi v Nemčiji. Ne smemo nadaljevati pod sloganom “posla kot običajno”. Namesto tega moramo investirati v odpravo posledic, a to ne v obliki kredita, ampak kot pomoč oziroma odškodnina na podlagi zgodovinskih dejstev. Ukrepati moramo sedaj, sicer bo prepozno.

     

    Povzel in zapisal Ignac Završnik

  • DEMS poda predlog regulacije cen za polnjenje električnih vozil

    DEMS poda predlog regulacije cen za polnjenje električnih vozil

    Spoštovani g. minister mag. Bojan Kumer,

    Društvo e-mobilnost Slovenije je društvo s statusom nevladne organizacije v javno korist in ima kot glavni cilj delovanja zavzemanje za hitrejši prehod na trajnostno mobilnost z uporabo električnih vozil, postavljanjem lastnih sončnih elektrarn in baterijskih hranilnikov.

    Spremljamo vaše delovanje in delovanje vašega ministrstva in nas veseli, da se aktivno ukvarjate z energetiko ter sedaj tudi združujete pod eno streho okolje in energetiko, ki drug brez drugega težko delujeta uspešno. Z nekaj direktorati vašega skupnega ministrstva imamo tudi redne stike in zgledno sodelujemo.

    Zaradi turbulentnih časov na energetskem področju dobave energije se je do sedaj vlada ukvarjala z regulacijo cen električne energije, toplote, plina za potrošnike in mala podjetja, kar čutimo doma in se vam za to zahvaljujemo. Izvedla se je tudi ponovna regulacija pogonskih goriv, ki so trenutno občutno cenejša kot v povprečju EU ter tudi cenejša kot v bližnjih sosednjih državah.

    Nasprotno pa se je na področju zagotavljanja dostopnosti do polnilne infrastrukture na javnih polnilnicah in tudi tistih, ki jih je postavila in financirala država (SODO), zgodilo ravno nasprotno, cene drvijo v nebo in za nekajkrat presegajo cene, ki jih imamo potrošniki ali mala podjetja. Trenutno so cene polnjenja na javni polnilni infrastrukturi tako visoke, da strošek vožnje na kilometer presega strošek vožnje z bencinskim motorjem na notranje izgorevanje, kar nas oddaljuje od usmeritve v trajnostno mobilnost.

    Trg polnjenja električnih vozil je zelo pomemben za razvoj področja e-mobilnosti in tudi kot korenček za tiste, ki razmišljajo, da svoje vozilo nadomestijo z električnim. Zelo potrebno je, da imamo potrošniki in podjetja stabilno in dolgoročno politiko podpor oziroma bonitet, ki so znane nekaj let vnaprej, da omogočajo načrtovanje, kakovostno redundantno mrežo polnilne infrastrukture (večje število mest za polnjenje, ki delujejo vsaj 98 % časa), namenjene polnjenju na poti za nas domačine kot tudi za turiste, ki prehajajo Slovenijo ali imajo pri nas končno destinacijo, ter veliko število počasnih polnilnic na vseh možnih destinacijah ter za pregledno in pošteno ceno.

    Gospod minister! Apeliramo, da kot prvi hitri ukrep sprejmete shemo, da bi lahko komercialni ponudniki storitve polnjenja na svoji polnilni infrastrukturi kupovali regulirano ceno elektrike in s tem zagotavljali strokovno učinkovito ceno polnjenja za uporabnike ter s tem uravnotežili cenovne škarje med fosilnimi gorivi in elektriko, ki je bolj zelen način prevoza.

    Enako bi vas prosili, da imate pri nadaljnjih dolgoročnih ukrepih v mislih razmerje med stroškom vožnje z ekološkimi viri proti fosilnim gorivom v korist ekoloških virov.

    Prosimo vas tudi, da se predmetna tematika razhajanja med ceno elektrike za pogon vozil in ceno fosilnih goriv prenese tudi na agendo EU, ker je tudi v tujini cenovni kaos in je tudi potovanje po EU za nas uporabnike električnih vozil dražje in bolj zapleteno kot vožnja s fosilnim pogonom.

    Prepričani smo, da razumete našo problematiko in da boste hitro ukrepali, zato se vam najlepše zahvaljujemo.

     

    Zapisal za UO DeMS

    Marko Logonder

  • DeMS in test Tesla Model S Plaid

    DeMS in test Tesla Model S Plaid

    Na zimsko februarsko nedeljo zjutraj smo se zbrali ob priložnosti, ki je ljubitelj električnih vozil ne sme zamuditi, preveriti zmogljivosti testnega modela v okviru Siolovega testa.

    Tesla Model S Plaid

    Seveda, saj gre za znamko vozila, brez katere ne bi nikoli bilo tako hitrega premika vozil s fosilnih goriv na elektrifikacijo. Govorimo o znamki Tesla ter o modelu vozila iz leta 2012, Model S. 

    Prenove je bil deležen že pred dvema letoma v ZDA, zdaj je končno prišla tudi v Evropo. Po zunanjosti je ostal skoraj enak, ampak tehnologija in izdelava sta na veliko višji ravni. Kot je znano, pri Tesli nov ali prenovljen model najprej predstavijo v najvišji različici, v tem primeru najprej Model S Plaid.

    Več možnosti za P,R,N in D

    Kaj to pomeni? Vozilo s 1020 konjskimi močmi ter tremi motorji, dvema na zadnji osi ter enim spredaj. Navadna običajna limuzina za pet potnikov in ogromnim zadnjim prtljažnikom za tovor ter sprednjim, imenovanim “frunk”, ki je celo tapeciran, brez trde plastike, od 0 do 100 km/h pospeši v dveh sekundah.

    Frunk

    Polnjenje je neverjetno, z 250 kW moči polni do 38 %, temu sledi rahel padec. To pomeni v 12 minutah z 10 % do 52 % ali z 10 % do 80% v 27 minutah.

    Moč polnjenja 256 kW na SC V3

    Nekaj novega, česar je človek navajen bolj v letalu, je volan, imenovan yoke (slovensko jarem), ki je zgoraj odrezan, namesto obvolanskih ročic pa uporabljamo gumbe na volanu – za smernike, kar se meni zdi zelo uporabna zadeva, pa tudi gumb za hupo in pranje prednjega stekla. Smer vožnje izbiramo kar na glavnem zaslonu. Vožnja kljub brutalnim pospeškom je lahko zelo varčna, govorimo o avtocestni vožnji do 130 km/h, kjer brez težav lahko brez polnjenja prevozimo 500 km. Kapaciteta baterije je neto 98 kWh. Sprednja sedeža sta zelo udobna, oba ogrevana in hlajena, kar vabi na zelo dolgo potovanje. Zadnji sedeži so tudi zelo udobni in v naslonu za roke, ki se spusti iz srednjega sedeža, tudi z brezžičnim polnilcem za dva telefona.

    Brezžično polnjenje

    Med sprednjimi sedeži zadaj je tudi manjši zaslon, občutljiv na dotik, na katerem nastavljamo ventilacijo, gretje sedežev ter gledanje Netflixa in YouTubea tudi med vožnjo. Na zadnji klopi se odrasle osebe ne bodo počutile najbolje zaradi visokega položaja za noge, kar je znano že od prve različice Modela S in tako je ostalo tudi tu. In to je velik minus za tako veliko potovalno limuzino.

    Največji plus in največja prednost v vseh vozilih Tesla je superiorna programska oprema, ki omogoča predgretje baterije, informacije o zasedenosti polnilnic in tarifah polnjenja, uporabo Netflixa, Disney + in YouTubea ter Spotfyja, inovativno in preprosto uporaba vseh funkcij vozila na enem mestu, odlične asistenčne sisteme itd. V Modelu S Plaid ima sistem za upravljanje vozila zmogljivosti konzole PlayStation 5 s procesorjem AMD Ryzen. V sistemu lahko igramo igre, ampak naložiti si jih moramo sami, kot pri igralnih konzolah. Prve različice Modela S Plaid v ZDA so imele 8 GB pomnilnika, kar ni omogočalo igranja iger, evropska različica pa ima 16 GB in omogoča igranje kot z najnovejšimi konzolami. Med polnjenjem vozila tako ne bo dolgčas, prihaja pa tudi možnost, da bi vozilo uporabljali kot konzolo in zrcalili sliko igranja iger domov v dnevno sobo na domači televizor.

    Zadnji zaslon

    Skratka, Plaid ne razočara v nobenem pogledu ter ima veliko več, česar drugi nimajo. Cena? Če obstaja vozilo, v katerem lahko vozimo pet oseb in pospeši v dveh sekundah do 100 km/h ter polni izjemno hitro, temu pa dodamo še igranje iger na ravni vseh najnovejših konzol ter za piko na I omrežje zelo zanesljivih hitrih polnilnic po celem svetu, in to vse za dobrih 140.000 €, mislim, da konkurence ni.

    Zapisal

    Blaž Hrovat



    Zbor pri hotelu Nox

    Matjaž Potrč

    S Teslo Model S Plaid sem se najprej peljal zadaj, zato prvi vtis ni bil dober, saj ob svoji višini nisem navajen, da bi v katerem koli avtu sedel tako, da stegen ne bi mogel imeti na sedežu in da ne bi mogel nog vsaj malo potisniti pod sprednji sedež. Ampak sem na to hitro pozabil, ko sem se začel »igrati« z zaslončkom, namenjenim potnikom zadaj. Z njim uravnavamo temperaturo, usmerjamo zrak, nastavljamo moč ogrevanja posameznega sedeža, izbiramo glasbo ali tudi med vožnjo gledamo Netflix, YouTube ali Twitch.

    Prvi vtis za krmilom avta je bil povsem drugačen. Nastavitev na zaslonu sem seveda povsem navajen iz svojega Modela Y, privajanje je zahtevalo predvsem vklapljanje smernikov, saj imam seveda po vseh prevoženih kilometrih z najrazličnejšimi vozili povsem avtomatizirano uporabo leve obvolanske ročice. Še posebej sem iskal, kje je stikalo za vklop desnega smernika, pred zapuščanjem krožišča, ko je bil jarem zaradi vožnje v krogu obrnjen še levo – ročica je v avtu vedno na istem mestu, ne glede na to, kako je obrnjen volan, tipke pa se z obračanjem premikajo, in če takrat držiš krmilo samo z desno roko, začneš z levo iskati tipke … In seveda sem pri obračanju najprej hotel zagrabiti volan na zgornjem delu, pa tam ni bilo ničesar. Mislim sicer, da bi se tudi takšnega krmila hitro navadil, in če bi se sam odločal za nakup, verjetno ne bi vzel navadnega volana, ki je zdaj na voljo brez doplačila, saj tudi v tem primeru ostaja vklapljanje smernikov z gumbi, obvolanskih ročic ni možno dobiti.

    Yoke

    Pospeški so res nori, še posebej, ko te kot potnika presenetijo med vožnjo, čeprav se pelješ že okrog 100 km/h. Takrat sem bil vesel, da sem imel za seboj vzglavnik. Pa niti nismo preizkusili najhujših, tistih v načinu drag strip, ki najprej zahtevajo ogrevanje baterije na optimalno temperaturo.

     

    Ignac Završnik

    Model S Plaid. Brutalni pospeški, dovršena notranjost, “Yoke” volan in ultra hitro polnjenje vas preseneti pri najnovejši Tesla Model S Plaid. Sodelovanje z Gregorjem Pavšičem vedno prinaša sinergijo znanja in izkušenj, ki se vidijo v čedalje boljših zapisih s področja električne mobilnosti z ene in druge strani.  Spodaj je posnel pospeške do 200 km/h v 7,3 s. Odlični rezultati.

     

     

  • DeMS preverja cene plačljive polnilne infrastrukture

    DeMS preverja cene plačljive polnilne infrastrukture

    S 1. novembrom 2022 se je, za vse uporabnike GEN-I kartice za polnjenje električnih vozil, spremenil način obračunavanja. V preteklosti je bila cena pavšalna, 1,22 € na kartico, sedaj pa se obračunavata pretočena energija in pristojbina. Obstajali so celo ponudniki plačljive polnilne infrastrukture, ki so to GEN-I rešitev poimenovali anomalija na trgu. Veliko uporabnikov električnih vozil pa je sledilo izreku «podarjenemu konju se ne gleda v zobe« in uporabljaljalo kartico na vseh možnih koncih v Sloveniji in sosednji državi. Potrošnik vedno izberemo bolj ugodno rešitev, ki je na voljo.

    Gneča

    Cene so enake kot pri GNE (Gremo na elektriko) razen, da pri GEN-I vsak mesec plačaš še naročnino za kartico. Seveda se vsak sam odloči, ali bo še naprej uporabljal storitev polnjenja po teh cenah, priznati pa je treba, da so se potrudili in v njihov sistem pritegnili še druge ponudnike iz tujine in omogočili gostovanje. Pohvalno, dokler se ne preveri cena gostovanja.

    #01 Primer: Gradec v Avstriji, lokacija Ikea, Smatrics hitra polnilna postaja gostovanje GEN-I  https://www.plugshare.com/location/127383

    Uporaba kartice GEN-I v gostovanju vas lahko drago stane, ce se na primer odpravite po nakupih v Gradec (Avstrija) in obiščete Ikeo, kjer imate pred vhodom več hitrih polnilnic ponudnika Smartics. Moč hitre polnilnice je 50 kW, aktivacija je možna z GEN-I kartico. Obračunavanje je v tem primeru minutno, kar seveda ni ugodno. Ob ceni pristojbine 1 € in ceni minute 1,3 € vas bo enourno polnjenje drago stalo. Teoretično bi v eni uri prenesli 50 kWh, seveda ob dovolj veliki bateriji. Cena tega gostovanja (1€+(60×1,3€))=79 €. Ob povprečni porabi 18 kWh na 100 km vas torej prevoženih 100 kilometrov stane 23,4 €.

    Ocenjen čas polnjenja, strošek 79 € preko GEN-I

    #02 Primer: Gradec v Avstriji, lokacija Ikea, Smatrics hitra polnilna postaja, zakup JuicePassFlat https://www.plugshare.com/location/127383

    Ena izmed rešitev je aplikacija za mobilne telefone, imenovana »Charge Price«, kjer imamo možnost vpogleda v različne ponudnike in cene le teh. Nam se je zdela možnost mesečne količine 70 kWh pri JuicePassFlat za 25 € najboljša možnost. Torej bi v primerjavi z zgornjim izračunom plačali trikrat manj in še 20 kWh bi imeli v dobrem za naslednje polnjenje. Dodatni bonus, zakup kWh lahko uporabljate tudi na Ionity polnilnicah, vendar se, po porabi zakupljene količine, polnjenje obračunava po ceniku, kar pa ni več tako ugodno.

    Ionity, nekje v Franciji

    Namen zapisa je opozoriti na anomalije, ki sedaj obstajajo preko načina gostovanja. Električna energija tako postane najdražji možni način za potovanje. Ponudniki in cene se spreminjajo in razlike na tem trgu so neverjetno dinamične. Dobra in kvalitetna informacija je zlata vredna. Izogibajte se dragim storitvam in odločite se za tiste, ki imajo boljše pogoje.

    Zapisal,

    Ignac Završnik

  • DeMS “Charge and Talk” 1, 2  in 3

    DeMS “Charge and Talk” 1, 2 in 3

    DeMS Charge and Talk 1, Koper (Brane, Romana, Marjan, Nejc, Matjaž, Ignac, Tine in Tone)

    Koper

    Odločitev, sprejeta na seji upravnega odbora, DeMS na podlagi norveškega primera  o organizaciji “Charge and Talk” dogodka, se je izkazala za pozitivno odločitev. V četrtek 29. 9. 2022 smo se zbrali na BS Koper ob 16.00. uri. Prva na kraju dogodka sva bila Marjan in Ignac, kasneje pa se nam je še pridružil še Matjaž. Poleg članov sta se nam pridružila še Tine in Tone, ki sta izpolnila pristopno izjavo in plačala članarino. Dobrodošla v društvo.

    DeMS akcija

    Pogovor je potekal o načinu polnjenja, testih različnih električnih vozil ter samih izzivih, ki jih uporabniki električnih vozil doživljamo. Ena izmed pripomb; vsekakor si zaslužimo tudi streho nad polnilnicami, saj v primeru slabega vremena pride prav. Pred obiskom Kopra smo na podlagi informacije svojega člana izvedeli, da je lastnik  polnilne postaje, kjer smo se zbrali, opravil redni servis. Pohvalno, da se servisi izvajajo redno, ker bo tako izpadov polnilnic vedno manj. Pogovori v manjših skupinah pomenijo bolj pristen prenos znanja in izkušenj na posameznike, ker na dogodkih, kjer je veliko udeležencev, to žal ni možno.   

    DeMS Charge and Talk 2, Ljubljana (Nejc, Matjaž, Robert in Blaž)

    Ljubljana

    Po prvem “DEMS Charge and Talk” dogodku v Kopru, smo se v četrtek, 6. 10. 2022, zbrali med 16. in 18. uro v Ljubljani pred Kristalno palačo. Na sami lokaciji se lahko polnijo vozila s CCS, Chademo in Tip 2 vmesniki. Pogovor je potekal med člani, saj se drugi niso udeležili dogodka. Informacije o gostovanju, cena polnjenja in druge teme so zanimive za vse uporabnike električnih vozil. Izmenjava izkušenj je vedno dobrodošla, za prenos znanja pa smo člani vedno pripravljeni deliti izkušnje.

    DeMS Charge&Talk 3, Maribor (Sebastjan, Boštjan, Robi, Klement, Davorin, Blaž in Ignac)

    Po prvem in drugem, je bil 13.10.2022 na vrsti tretji “DEMS Charge and Talk”. V Mariboru, točneje na BS AC Petrol vzhod smo se zbrali med 17. in 19. uro. Pred vsakim dogodkom se z lastnikom polnilne infrastrukture dogovorimo za postavitev DeMS zastave. Tudi v zadnjem primeru je bilo tako. Petrol d. d. je na lastno pobudo omogočil udeležencem kavo, vodo in sendvič, gostoljubnost naših štajerskih članov društva pa se je pokazala s strani Boštjana in Robija. Rogljički in mošt za vse udeležence. Smo pa ob polnjenju Hyundai Ioniq 5 doživeli zanimivo izkušnjo. Ioniq 5 je polnil z močjo 225 kW, vendar je druga polnilnica javljala “Ni zadosti moči” in kasneje se je pojavila napaka.

    Napaka

    V vsem času se je poleg nas polnil samo še MB EQS iz Avstrije, zanimivo za aktivacijo je uporabljal Shell RFID kartico. 

    Avstrijska družba
    EV debata

    Pogovori, ki potekajo med člani in nečlani društva se vedno dotikajo aktualnih tem. Delujoča in nedelujoča polnilna infrastruktura, gostovanje v tujini in doma. Vedno se najde rešitev za ugodno varianto. 

  • DEMS z električnim vozilom na konferenco #evs35 v Oslu

    DEMS z električnim vozilom na konferenco #evs35 v Oslu

    Največji dogodek s področja električne mobilnosti v globalnem svetu je #EVS35. Letošnje leto je potekal v Oslu na Norveškem. Obiskali smo ga, da lahko delimo znanje in izkušnje iz prve roke.

    Zanimivo, podobno je izjavil predsednik AVERE g. Espen Hauge na zaključni ceremoniji. Pojdite in razširite izkušnje in znanje, ki ste jih pridobili tukaj.

    “Practice what you preach. That’s where credibility comes from.” 

    Za razliko od mnogih drugih, ki so iz evropskih držav obiskali dogodek, se v društvu DeMS držimo naslednjega načela. Z lastnim zgledom lahko prepričamo prihodnje uporabnike električnih vozil. Če se na takšne poti odpravimo npr. letalom, takšnega zgleda ni.  Za pot iz Ljubljane do Osla in nazaj smo prevozili natanko 4120 kilometrov in porabili 686 kWh. Večinoma smo polnili na “Tesla Supercharger V3”.

     

    Ustavili smo se tudi na brezplačnih. Pri Lidlu na Švedskem in Aldi Sud v Nemčiji. Cena plačljivega polnjenja električnih vozil so občutno narastle in cena za 1 kWh že presega 0,5 €.

    Aldi Sud, Munchen. Čakalni čas 15 minut. Moč polnjenja 175 kW
    Lidl #01 Švedska
    Lidl #02 Švedska

    Na poti proti Oslu smo po prečkanju švedsko – norveške meje opazili tudi “YouTube legendo” Bjorna, ki je ravno delal 1000 km izziv z najnovejšo Tesla Model Y Performance. Omejitev hitrosti na avtocesti se resnično ne drži.

    Norveška

    #01 dan, 12. 6. 2022 

    Zaradi same poti, sva uspela priti na “Elbil Expo” šele v nedeljo 12. 6. 2022. Priložnostna fotografija za obiskovalce DeMS Facebook strani in končno vstop.

    Pred vhodom v dvorano

    Za ljubitelje električne mobilnosti je to enostavno “eMobility- Wunderland”.

    Od polnilne infrastrukture, električnih vozil, električne gradbene mehanizacije, električnih avtobusov, električnih osebnih letalnikov, baterijskih sistemov. Vse, kar danes obstaja in bo v prihodnje spremenilo našo družbo je bilo razstavljeno na sejmišču.

     

     

     

    Kaj je na voljo za testiranje, smo si lahko ogledali na ekranu. Takšen pristop je bil povsod. Plakatov ni več, digitalni prikaz je sedaj ekološki pristop.

    RIDE & DRIVE

    Učili smo se vsi. Pri podjetju Xpeng smo si želeli ogledati sprednji prtljažnik (frunk). In tudi prodajni svetovalec ni vedel, da ga vozilo nima.

    Frunk ne obstaja

    Zanimiva izkušnja je bila vožnja vozila Nissan Ariya. Prostora je občutno več od Leafa, poraba je manjša. Zvok v notranjosti pa ostaja enak kot pri starem Nissan Leafu.

    Tako se je začela elektrifikacija cestnega prometa na Norveškem. Buddy in Think sta bila med prvimi. Med drugim so nam kolegi iz norveškega društva omogočili testno vožnjo z vozilom Buddy.

    https://en.wikipedia.org/wiki/Buddy_(electric_car)

     

    Osebnosti, ki jih običajno poznamo iz medijev, smo imeli priložnost srečati v živo. Dolg in konstruktiven pogovor smo imeli z legendo e-Mobilnosti, Sandy Munroem. Majhen nasvet iz prve roke, če kupujete električno vozilo iz Kitajske, naj bo narejeno v podjetju Great Wall. Pripravljajo se za vstop na evropski trg z blagovno znamko ORA. Model je nekakšna oblikovna mešanica med voziloma Mini Moris in Fiat 500.

    Ignac Završnik, Sandy Munro in Marko Logonder

    Sejemski del se je končal in padla je odločitev za izlet do prve NIO “Swap polnilne postaje”,iz Osla oddaljene približno 60 km. Zasnova menjave je sicer stara rešitev in ni nikoli zaživela v poslovni praksi.
    Vendar podjetje NIO vztraja in na Kitajskem jih imajo veliko, spodaj prikazana je prva v Evropi.

    Še nekaj je zanimivo, ob tem letnem času na daljnem severu noči praktično ni. Spodaj je fotografija posneta okoli 22.00.

    Večerna gneča ob 22.00

    #02 dan, 13. 6. 2022 Svečana otvoritev strokovnega dela

    Uradno se je strokovni del odprl za registrirane udeležence v ponedeljek, 13. 6. 2022. Polna dvorana, več kot 1.500 registriranih udeležencev.

    Pozdravni nagovori

    g. Espen Hauge

    Moderatorski par

    Christina Bu, predstavi deleže EV na Norveškem

    Po generalni sekretarki Christiana Bu, so priložnosti za nagovore dobili še VIP udeleženci konfenrence. 

    1. Charlotte Smith (Zero Emission children’s health campaigner EV)
    2. Espen Barth Eide (Minister for climate and environment, Norway)
    3. Micheal Wood (New Zealand)
    4. Tom Jensen (Co-Founder & Cheif Executive Officer FREYR)
    5. Christoph Starzynski (Vice president Development Electric Drive and Electric Vehicle Architecture, Mercedes – Benz)

    Po uvodnih nagovorih so se začeli različni paneli, ki so potekali istočasno. Na žalost nismo mogli obiskati vseh. Na tistih, kjer pa smo bili, smo vtise zapisali spodaj.

    Sestanek GEVA

    Predstavitve posameznih članov so bile v “živo”. Največ jih je bilo iz norveškega združenja. Po svoje kar logično od 145.000 članov jih je namreč v GEVA organizaciji trenutno 115.000 iz Norveške.

    Predstavitve in pogovori
    GEVA

    V ponedeljek zvečer smo bili vsi udeleženci konference s strani župana Osla povabljeni na sprejem v Mestno hišo. Pred tem pa smo se še oglasili pri nizozemskem paviljonu.

    Obisk pri Nizozemcih

    Na poti so nas spremljali kolegi z norveškega združenja in ob tem smo imeli še krajši vodeni ogled mesta Oslo.

    Vsako leto se v Mestni hiši podelijo Nobelove nagrade. Pri nas ni bilo tako prestižno, kar se vidi tudi iz vabila, kjer so neformalna oblačila obvezna. Nas pa je nagovoril župan in izrekel dobrodošlico.

    Za konec smo imeli še možnost vodenega ogleda celotne Mestne hiše. Zanimive podrobnosti iz zgodovine Norveške.

    Po končanem sprejemu, ki se je zaključil tako, da so nas s prižiganjem in ugašanjem luči spomnili na dejstvo, da moramo zapustiti prostor smo se odpravili proti trajektnemu pristanišču.

    V Oslu so po zatrjevanju naših kolegov, vsi trajekti električni, oziroma predelani na elektriko. Po informacijah našega švicarskega kolega so najnovejši izdelani v Turčiji. Vsekakor kablov ni manjkalo. Najbolj velikanski pa je T člen, kjer se podobno, kot e-Avtobusi priklopijo tudi e-Trajekti.

     

    #03 dan, 14. 6. 2022 Strokovna predavanja, testi vozil in večerja

    Po napornem ponedeljku se je obetal še bolj naporen torek, saj je po večerji sledila še zabava do teme. V teh koncih to pomeni zabava do 2. ure naslednjega dne.

    Začeli smo že zjutraj ob 8.15 s testom vozil kitajskega proizvajalca z evropskim imenom MG. Treba je priznati, postajajo vedno boljši v kakovosti izdelave in programski opremi. V nekaj letih bo večina avtomobilskih blagovnih znamk v lastništvu kitajskih podjetij.

    Obisk norveških kolegov, ki so uradno predstavili projekt naših severnih sosedov Avstrijcev podjetja “Aviloo”. Neodvisno merjenje kapacitete baterije pri električnih vozilih. Iz pogovora smo izvedeli, da so se za to rešitev odločili po dolgotrajnih testiranjih različnih sistemov. Cena za člane je okoli 160 € za izvedbo ene meritve.

    Uradna predstavitev

    Certifikat

    Druga rešitev ki jo nudijo svojim članom je RFID kartica, ki jo lahko uporabijo na 275.000 polnilnicah po Evropi. Ravno so začeli s projektom in pričakujejo, da ga končajo do konca počitnic. 

    RFID

    Po predstavitvi smo se vrnili na konferenčni del prireditve. Predstavitev je bilo res veliko, zato samo nekaj utrinkov najbolj zanimivih.

    1. Sydney Vergis, PhD, Divison Chief, California Air Resource Board
    2. Winfried Herman, Minister of transport (Baden- Wurttemberg)
    3. Colin McKerracher, Bloomberg
    4. Auke Hoekstra, Nizozemskahttps://neonresearch.nl/
    5. Sirin Stav, Vice Mayor for Environment and Transport Oslo

       

    Po zaključku strokovnega dela pa odhod na večerjo. Po nepreverjenih informacijah je bilo na večerjo prijavljenih 1.500 gostov.  Sicer pa spodnja fotografija pove več kot zapisane besede.

    1.500 gostov na večerji

    #04 dan, 15. 6. 2022 Zaključek uradnega dela konferenca

    Dan smo začeli zgodaj, saj nismo želeli zamuditi na najbolj zanimivega dela predavanj na temo baterij. Evropa ima problem, ker na področju proizvodnje baterij močno zaostaja za globalnimi tekmeci, zato je prisoten močan interes, da se to področje ustrezno razvije. Problemi so različni, od pomanjkanja kadrov, materialov, tehnologije. Brez baterij ni elektrifikacije prometa. Zanimivo je tudi to, da so iskalci kadrov stalno oprezali in skušali pridobiti nove kadre za zaposlitev v tej panogi med obiskovalci. V bistvu je ta dogodek namenjen tudi njim.

    1. Kristina Edstrom, Uppsala University, Sweden
    2. Anna Teyssot, Verkor
    3.  Richard Kent, Amnesty International
    4. Gery Bonduell, FREYER Battery

       

    5. Koen Van Eig, Port of Rotterdam

    Zaključek

    Vsekakor največji dogodek s področja eMobilnosti. Večina deležnikov se je predstavila na samem dogodku in vidi se trend: elektrifikacija cestnega, pomorskega in letalskega prometa. Smo na začetku te poti, vendar izkušnje so pozitivne, politične odločitve so sprejete in čaka nas veliko izzivov. Slovenija svoje priložnosti še ni zamudila, ker v vseh omenjenih segmentih odločno posegamo po prihodnjih tržnih deležih. Želimo si samo več podpore slovenskih odločevalcev, ki naj v tem vidijo priložnost za blaginjo naše družbe, ki ji majhnost omogoča hitro prilagoditev in s tem lahko presežemo trenutni status sledilcev trendov globalnih trendov.

    “Practice what you preach. That’s where credibility comes from.” 

    Tako, kot smo začeli smo tudi končali pot. Z električnim vozilom od Osla do Ljubljane. Problemov ni bilo, edino ni ravno blizu, tako da nam je vzelo več, kot en dan čiste vožnje. 

    Zapisal Ignac Završnik

     

     

  • DeMS popotovanje od Ljubljane do Amsterdama

    DeMS popotovanje od Ljubljane do Amsterdama

    Ali se lahko pripeljemo po cesti za 0 € od Ljubljane do Amsterdama?
    Da, obstaja tudi takšna možnost, vendar zgolj za energent. Vinjeta in stroški tunelov še vedno predstavljajo določen strošek (7,6 € Karavanke, 9,6 € AT Vinjeta, 13 € Tauren). Nizozemci so sicer znani kot varčni, vendar ne verjamem, da dosegajo takšno varčnost, kot je jo uspelo nam dokazati v tem izzivu.

    V takšnih izzivih je obvezno planiranje!
    Vsaka pot z električnim vozilom ima možnost planiranja. V svojem primeru smo uporabili aplikacijo ABRP, kjer smo želeli uporabiti zgolj ALDI hitre polnilnice z deklarirano močjo 175 kW. Sedaj so še brezplačne, vendar se bo to v kratkem spremenilo.

    Prvo uspešno polnjenje na Aldiju

    Ali lahko odpeljemo to pot brez uporabe plačljive polnilne infrastrukture?
    Ekipa za pot je preizkušena v različnih vožnjah z električnimi vozili na dolge razdalje. Marjan Božič in Ignac Završnik. Izbira električnega vozila je preizkušen model Tesla Model 3 LR iz leta 2019. Malo manjša baterija od trenutno prodajanega modela je sicer minus, vendar izkušenima voznikoma to ni ovira.

    Preizkušeno vozilo TM3 LR

    Pri izbiri brezplačnih polnilnih postaj sva si izbrala verigo Aldi Sud, kjer je sedaj postavljenih nekaj 175 kW polnilnic. V primeru naše TM3, ki ima nižje napetosti glavne baterije (400V), je maksimalna moč polnjenja 81 kW.

    S čim točno beležimo čase odhodov, prihodov, moči polnjenja, hitrosti in podobne parametre?
    Za čim boljši zapis v izogib človeškim napakam, uporabljamo program Teslafi. Tu se beležijo vsi parametri, lokacije, hitrosti, moči iz opravljene poti. Na tak način lahko zapišemo informacije, ki so zanesljive in verodostojne. Spodaj je povzetek.

    Start ob 4.08 zjutraj nama je omogočil, da prideva do prve polnilne postaje »ALDI SÜD, Chiemseestraße 87, Bernau am Chiemsee, Bavaria 832« natanko ob 7:54. Gneče ni bilo, polnilna postaja pa tudi ni delovala. Žal v primeru brezplačnosti, vzdrževanje ni prioriteta za lastnika.

    Aldi polnilnica v okvari

    Ob dejstvu, da prva polnilna postaja ni delovala, sva nadaljevala pot proti Munchnu »ALDI SÜD, Kirchlandweg 1 – 3, Unterhaching, Nemčija«, kjer je možnost polnjenja z močjo 175 kW. Pred tem smo že slišali zgodbe o nemških gnečah pred brezplačnimi polnilnimi postajami. V živo pa šest električnih vozil, parkiranih v bližini polnilne postaje.

    Gneča v bližini polnilne postaje
    CCS ročka v okvari

    Eno vozilo se polni, druga CCS ročka pa v stanju, ki ravno ne obeta varnega polnjenja. Nekaj minut čakanja na lastnika električnega vozila ter po intervenciji vztrajnega Marjana z magično besedo »bitte«, končno polniva. Prispela sva ob 8.52, polniti pa sva začela ob 9.06. Moč polnjenja je presegla 80 kW in po 56 minutah sva napolnila za 60,2 kWh brezplačne energije.

    Čas za odhod proti »Frankfurt am Main« Razdalja do te polnilnice je bila ocenjena na 418 kilometrov. Temperature so bile glede na jutranjih 8℃ pravzaprav noro vroče, saj je termometer kazal 33℃. Posledično je bila tudi poraba energije manjša. Po dolgi vožnji sva prispela v bližino cilja.

    Varčna vožnja po avtocesti

    Obetajoča 175 kW polnilnica se je nahajala na naslovu »ALDI SÜD, Mainzer Landstraße 18, 64569 Nauheim, Nemčija«. Na to lokacijo sva prispela ob 15.56. Pogled na gnečo ni bil ravno spodbuden.

    Gneča pred polnilno postajo

    Enkrat sva že izkoristila dnevno dozo sreče, nama bo uspelo ponovno? Gospod z eGolfom je razložil Marjanu vrstni red, ki se ga morava držati in problema potem ni. Lahko bi rekli v skladu z nemškimi normami. Ob 16.05 sva priklopila vozilo in pretočila 57 kWh energije. Za to sva potrebovala natanko 59 minut. Za nama je že nastala vrsta za polnilno postajo.

    Že nova električna vozila v vrsti

    Odhod proti Amsterdamskemu hotelu. Na poti proti hotelu sva še v Nemčiji prečkala hladno fronto, ki je prinesla obilen dež in posledično precej večjo porabo. Nama bo uspelo?

    Naliv
    Nemško – Nizozemska meja. Pregled sumljivih vozil.

    Na srečo naliv ni trajal predolgo, razjasnilo se je in končno sva ob 22.32 z 9% baterijo, po 18 urah in 28 minutah prispela na cilj. Z dvema vmesnima postankoma za polnjenje vozila ter precej varčno vožnjo 13,5 kWh na 100 kilometrov.

    Na polnilni postaji pred hotelom.

    Zaključek

    Danes lahko potujemo malo počasneje v smislu vožnje in tudi počasnejšega polnjenja. Ali želimo tako potovati je odločitev posameznika. Za vas smo testirali opcijo počasne vožnje in počasnega polnjenja, ki smo ga začinili z možnostjo brezplačnega polnjenja tudi na dolgih relacijah. Na poti nazaj pa smo uporabili drugačno taktiko. Ultra hitro polnjenje na plačljivih polnilnicah (250 kW) in velike hitrosti na avtocesti. Zapis pa sledi v nekaj dnevih na naši spletni strani.

    Zapisal Ignac Završnik

  • DEMS člani znova povezujejo eSlovenijo 4.0

    DEMS člani znova povezujejo eSlovenijo 4.0

    Povezujemo eSlovenijo 4.0

    Ideja dveh zanesenjakov, Marjana Božiča in Ignaca Završnika je prerasla v tradicionalni izziv: vožnja po najdaljšem avtocestnem odseku z električnimi vozili. Letos smo se zbrali že četrtič zapored. Ekipe so na 300 km razdalji od Lendave do Kopra testirale zmogljivosti svojih električnih vozil.

    Tradicionalno nas je podprlo podjetje MOL Slovenija d. o. o. z brezplačno hrano in pijačo za udeležence. Uporabnikom električnih vozil pa je bila bistvena možnost brezplačne uporabe ultra hitre polnilne postaje MOL Pince sever.

    Jutranja gneča za kavo na BS MOL Pince.
    V vmesnem času električna vozila uporabljajo polnilno infrastrukturo na BS MOL Pince.

    Izzivi so različni. Nekaterim uspe prepeljati pot z minimalno porabo 8,5 kWh na 100 kilometrov, drugi želijo prilagoditi hitrost in s tem čas potovanja prilagoditi tehničnim karakteristikam vozila. Na porabo vpliva tudi vreme, ki z nižjimi temperaturami in dežjem kroji višjo porabo. Letos smo imeli dobre razmere glede gostote prometa in malo manj dobre glede vremena. Prve tri ekipe so pot opravile v dobrih dveh urah in pol. Povprečje torej 120 km/h.

    Nekaj zapisov iz preteklih dogodkov.

    Tradicionalno je vlogo organizatorja prevzel Blaž Hrovat. Usklajevanje prijav ni enostavno delo in za dobro voljo udeležencev se je treba potruditi.

    Župan Janez Magyar in Blaž Hrovat

    Zahvala gre tudi Martini Bukovec iz Javnega zavoda za turizem Lendava, ki zna poskrbeti za gostoljubje in obveščenost medijev o našem dogodku.

    Martina Bukovec, Ignac Završnik, Janez Magyar in Marjan Božič

    Po zbranih podatkih se nas je zbralo skupno enaintrideset (31) udeležencev s petnajstimi (15) električnimi vozili in kot presenečenje, prvič na tem izzivu električni motocikel Energica Ego+ 21.5 kWh. Zahvala gre podjetju  Rotoks d. o. o., ki nam je omogočilo test električnega motocikla na najdaljšem avtocestnem odseku v Sloveniji.

    Hitro CCS polnjenje. Andrej Korošec in Matjaž Kuček

    Enako velja za podjetje Porsche Slovenija d.o.o., ki nam je omogočilo test električnega vozila Audi eTron 55 S sportback.

    Audi 55 na BS MOL Pince

    Prav tako smo preko podjetja Tesla dobili na test zadnji model Tesla Model 3 Long Range, kar nam je omogočilo primerjavo stare in nove verzije. Katera registrska tablica bolj ustreza TM3?

    Levo TM3 LR letnik 2022, desno TM3 LR letnik 2019

    Tik pred dogodkom smo dobili še vozilo Kia EV6 AWD iz podjetja Pan Jan iz Ivančne Gorice.

    Skupinska fotografiranja so vedno priljubljena. Letos pa še posebej, kar se vidi iz zadovoljnih obrazov ter častnega mesta električnemu motociklu Energica Ego+ 21.5 kWh.

    Tik pred odhodom proti Kopru

    Pot proti Kopru iz Lendave postaja vsako leto časovna krajša. Če smo porabili pri prvem izzivu v letu 2018 pet ur vožnje s postanki, je sedaj drugače. Ta čas smo skrajšali na dve uri in pol brez postankov.  Poraba energije je zaradi višje povprečne hitrosti narasla, vendar ob večji bateriji to tudi ni več problem.  Z nižjo hitrostjo bi porabili manj energije in morda bi nam celo uspelo prevoziti relacijo Lendava Koper Lendava brez vmesnega polnjenja. Pa imamo izziv do poletja.  

    Na pot smo se prvi odpravili ob 11.23 oziroma verjetno tudi kasneje, saj nismo merili posameznih odhodov. Na poti so temperature nihale od 13℃ – 15℃. Padavin pa na srečo ni bilo. 

    Pri Celju.
    Tik pred ciljem v Kopru
    Na cilju

    Najbolj so zanimivi rezultati, ki jih lahko primerjamo tudi s podatki iz prejšnjih let. Vsako leto je več modelov, ki imajo hitrejše polnjenje. Čas poti je tudi krajši, saj so sedaj povprečne hitrosti potovanja že 120 km/h za 300 kilometrov. Torej električna vozila ob uporabi ultra hitri polnilnic in večjih baterijah ne zaostajajo za vozili gnanimi na fosilna goriva. Od vseh električnih vozil, sedmim ni bilo treba polniti na relaciji Lendava – Koper. Osebne vtise udeležencev pa smo zbrali spodaj v obliki FB komentarjev.

    Povezave do tehnični karakteristik udeleženih električnih vozil.

    1. Audi eTron 55 S sportback
    2. Energio Ego
    3. Kia EV6
    4. Kia eSoul 64                               
    5. Hyundai Ioniq 28                
    6. Hyundai Ioniq 28                
    7. Hyundai Ioniq 5
    8. Hyundai Kona 64
    9. Nissan Leaf 40
    10. Nissan Leaf 62
    11. Tesla Model 3 LR 2019
    12. Tesla Model 3 LR 2022
    13. Tesla Model 85 S
    14. Tesla Model 90D
    15. Tesla Model Y LR 2021
    “Early Birds” za test moči polnjenja v Kopra, TM3 LR letnik 2019, TMY LR letnik 2021, TM3 LR letnik 2022
    Rezultati v analogni obliki
    Preverjanje moči polnjenja vedno zbuja zanimanje med člani društva. Bo preseglo 200 kW?
    Gre tudi preko 200 kW !

    Nekaj najbolj navdušenih ekip, fotografirano na cilju. Važno je sodelovati.

    Milena in Daniel Terglav
    Boštjan Završnik in Robi Irgl
    Marko Logonder in Matjaž Potrč
    Irena in Darko Hrovat
    Damijan Zupančič, Aleksander Suhinin in Klement Kralj
    Matjaž Kuček in Janja Vegliach
    Larissa in Blaž Hrovat
    Dejan Lavrič in Ana Marija Sirk
    Mario Klaneček in Sebastjan Trunkel
    Damijan in Martin Hrovat
    Polona Kavar Glavič in Zoran Glavič

    Na koncu smo se udeleženci zopet tradicionalno dobili v Takamaki, na pogostitvi. Zbrani vtisi iz dogodka “Povezujemo eSlovenijo” ter novi načrti za prihodnost so glavna tema takšnih srečanj.

    Takamaka
    Kozarec penine, po zaslugi g. Daniela Terglava
    Izbira jedi v Takamaki

    Facebook vtisi udeležencev

     

    Za konec pa še video posnetek sobotnega druženja članov Društva e-Mobilnost Slovenija na dogodku “Povezujemo eSlovenijo”

    Naš član Matjaž Potrč pa je zbral vtise o dogodku “Povezujemo eSlovenijo” na svojem Youtube kanalu.

    Vtisi v lokalni medijih.

    http://lendavainfo.com/foto-z-elektricnimi-avtomobili-izpred-stolpa-vinarium-brez-vmesnega-polnjenja-krenili-v-koper/

    Zbral in zapisal.

    Ignac Završnik

  • DeMS anketa za lastnike/uporabnike električnih vozil

    DeMS anketa za lastnike/uporabnike električnih vozil

    V sodelovanju s hrvaškimi kolegi iz Strojne fakultete Zagreb, s katerimi sodeluje Društvo e-Mobilnost Slovenija na Interreg projektu, smo pripravili anketo s področja e-mobilnosti. V skladu z dogovorom smo jo izvedli med svojimi člani, hrvaški kolegi pa med naključnimi vozniki električnih vozil. Na podlagi zbranih odgovorov smo prišli do naslednjih ugotovitev:

    Med našimi člani je 89 % takšnih, ki imajo v lasti električno vozilo, slab odstotek manj pa jih imajo vprašani na Hrvaškem.

    eVozila

    Pri nas je 51 % članov električno vozilo (EV) kupilo pred 2018, na Hrvaškem pa jih je kar 63 % kupilo EV v letu 2021.

    80 % vprašanih slovenskih uporabnikov in samo 49 % hrvaških ima lastno hišo, vendar jih ima 32 % hrvaških  uporabnikov zato možnost lastnega parkirišča.

    Tako slovenski kot hrvaški vozniki bi električno vozilo kupili s približno enakim odstotkom, t.j. okoli 44 %, tudi če ne bi imeli lastnega parkirišča.

    DeMS povezuje eSlovenijo

    V Sloveniji več kot tretjina vprašanih nima možnosti polnjenja EV v službi, slaba tretjina pa ima to možnost. Na Hrvaškem več kot polovica vprašanih nima možnosti polnjenja v službi in samo 1/8 ima možnost polnjenja v službi.

    Kljub temu, da nimajo možnosti polnjenja v službi, bi se 3/4 vprašanih odločile za nakup električnega vozila tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.

    DeMS izobraževanja

    Če ne bi bilo subvencij za nakup, bi samo 11 % kupilo električno vozilo na Hrvaškem in kar 43 % v Sloveniji.

    75 % vprašanih bi se v Sloveniji odločilo za nakup, če bi bila subvencija med 5.000 € in 10.700 €, na Hrvaškem pa samo 69 % vprašanih.

    Med vprašanimi v Sloveniji jih je največ odgovorilo, da bi izbrali električno vozilo zaradi okoljskih vidikov in nižjih stroškov, na Hrvaškem pa jih je večina izbrala nižje stroške in dolgoročni prihranek.

    DeMS testi električnih vozil

    V obeh državah so se kupci EV odločili za izbiro določenega modela predvsem zaradi nižjih stroškov uporabe.
    Kot glavno pomanjkljivost električnih vozil navajajo v Sloveniji višjo ceno, na Hrvaškem pa nedobavljivost in negotovost pri cenah polnjenja.

    V Sloveniji 62 % lastnikov električnih vozil ne bi nič spremenili pri nakupu in kar 27 % bi jih spremenilo znamko ali model, na Hrvaškem pa 75 % ne bi spremenilo odločitve in samo 15 % bi zamenjalo model ali znamko.

    Blagovne znamke električnih vozil

    Zaključimo lahko, da imamo v Sloveniji boljše pogoje za polnjenje tako doma kot v službi, v obeh državah pa se odločamo za nakup zaradi nižje cene uporabe. V Sloveniji nam je bolj pomemben okoljski vidik, na Hrvaškem pa dolgoročen prihranek.

    Povezava do rezultatov ankete v Sloveniji in povezava do rezultatov ankete z analizo na Hrvaškem.

    Zapisal

    Marko Logonder

  • Kam nas pelje neupoštevanje sprejetih zavez?

    Kam nas pelje neupoštevanje sprejetih zavez?

    Društvo DeMS se zavzema, za čim hitrejši prehod Slovenije v smeri nizkoogljične družbe, zato podpiramo razvoj e-mobilnosti, proizvodnjo lastne električne energije doma ali v službi in njeno hrambo v hranilnikih energije.

    Člani DeMS redno spremljamo dogajanje v Sloveniji kot tudi v bližnji in daljni okolici v okviru našega interesnega področja. Ob zaključku leta 2021 smo opazili različne statistike in med drugim tudi podatke o številu prodanih in registriranih električnih vozil.

    Spodaj rast registriranih e-vozil po letih.

    V večini razvitih držav je leto 2021 postalo prelomno na področju novo registriranih električnih vozil. V lanskem letu je rast prodaje presegla vsa pričakovanja analitikov in v nekaterih državah so določeni električni modeli zasedli številčno celo prva ali druga mesta med vsemi tipi pogonov. Na Norveškem se je več kot 90 % zasebnikov odločilo za električno vozilo.

    Podatki za Slovenijo pa na našo žalost precej razočarajo in drastično odstopajo od drugih Evropskih držav. Številčna prodaja novih električnih vozil v letu 2021 krepko zaostaja za že tako dokaj neambicioznimi načrti države na tem področju. 

    Dejansko stanje registriranih e-vozil in pričakovana rast

    V letu 2020 je bilo registriranih 1.539 novih električnih vozil. V letu 2021 pa je bilo registriranih samo 2.062 novih električnih vozil, kar predstavlja le 34 % rast prodaje.

    Članom našega društva je poznano precej oseb, ki so v letu 2019 naročili nova električna vozila in se je njihova dobava zavlekla pozno v leto 2020 ali celo 2021 in med čakanjem na novo vozilo se je subvencija najprej znižala iz 7.500 EUR na 6.000 EUR in nekateri kupci so odstopili od nakupa, ker se jim je finančna konstrukcija podrla. Še slabše so odnesli tisti kupci, ki so čakali na vozilo do leta 2021 in niso predhodno vložili vloge za subvencijo, ker se je konec leta 2020 subvencija znižala še enkrat, in sicer na 4.500 EUR.

    Kaj se dogaja z e-mobilnostjo na sončni strani Alp

    Jesensko znižanje subvencije je sovpadalo s prihodom Renaulta Twinga na slovenski trg, ki ga ekskluzivno izdelujejo v novomeškem Revozu. Celotno reklamno kampanjo, ki je bila že objavljena, so morali čez noč spremeniti, ker se je zaradi znižanja subvencije in maksimalnega odstotka subvencije drastično spremenila cena nizkocenovnemu Twingu. Prava slovenska usklajena polomija.

    eTwingo

    Za pravne osebe so postavili dodatne omejitve za pridobitev subvencije na razliko med primerljivim klasičnim vozilom in v določenih primerih postavili zelo čudna primerljiva vozila in tako defacto zniževali subvencijo pravnim osebam.

    Dogajanje v Sloveniji z dvakratnim zniževanjem subvencije v letu 2020, tudi za doma proizvedeni model, je v času zdravstvene krize (kjer so v drugih državah EU subvencije celo dvigovali) vplivalo, da se prodaja novih EV ni odvijala po pričakovanjih.

    Po katastrofalnem letu 2021 na področju emobilnosti nas je kot novoletna čestitka pričakala sprememba obračuna DDV na električna vozila, ki omogoča odbitek DDV pri nakupu električnega vozila za DDV zavezance in hkratno ukinitev subvencije za vse pravne osebe.

    Mogoče se predmetna odločitev na prvi pogled zdi zelo smiselna, v smislu poenostavitve poslovanja in debirokratizacije, kjer se je Eko sklad razbremeni izdaje stotin sklepov o dodelitvi subvencije in preverjanju gore dokumentacije za vsak sklep ter tudi navideznemu povečanju podpore na račun odbitka DDV.

    Kot je v navadi v Sloveniji, ministrstva pohitijo z zakoni, a s podzakonskimi akti čakajo in zavlačujejo. Zato nam tudi v tem primeru še v februarju 2022 ni znano, kako je z odbitkom DDV za službena vozila, ki so tudi za zasebno uporabo.

    Postavite se v vlogo podjetja, ki je že naročilo električno vozilo pred pol leta ali več in sedaj čaka na prevzem, ker ne ve, kaj in kako izvesti nakup, ter na drugi strani prodajalca, ki bi rad dobil denar za vozilo na zalogi. Nastaja gospodarska škoda.

    Pošta

    Sedaj pa je čas, da razmislimo tudi, zakaj je ukinitev subvencije za vse pravne osebe slaba!

    Katera vozila naredijo največ kilometrov na naših cestah in predvsem v mestnih središčih, kjer nas večina prebiva in vdihujemo izpuhe fosilno gnanih vozil?

    To so tovorna vozila, vozila za prevoz potnikov, dostavo blaga, taksi vozila, rent-a-car ter »car sharing« vozila, ki so že do sedaj imela pravico do odbitka DDV.

    Katera vozila je iz naslova kakovosti zraka v mestih in naseljih ter energetske učinkovitosti smiselno prvo preusmeriti v bolj trajnostno rabo energije in drastično znižati emisije na mestu uporabe? Tista, ki naredijo največ kilometrov in dnevno naredijo med 200 do 400 km po mestih ali tista, ki se vozijo par km stran v službo in domov?

    Ukinitev subvencij za pravne osebe in še posebej za tiste, ki so že predhodno imeli pravico do odbitka DDV, tudi nasprotuje ukrepu NEPN (Nacionalni Energetski Podnebni Načrt) v poglavju 3.2.3 Promet pod točko Finančne spodbude za vozila z nizkimi emisijami CO2: »Spodbude elektrifikaciji voznega parka v mestih (JPP – avtobusi, taksiji)«

    Podjetja v osnovi zasledujejo cilj ustvarjanja dobička in poleg drugih eksternalij, zagotavljajo dohodke zaposlenim, plačilo davkov, zagotavljanja storitev in blaga na trgu in tako dalje. Vsem podjetjem, ki so že sedaj imela pravico do odbitka DDV, se je zaradi ukinitve subvencij, čez noč podrla ekonomska logika pri uporabi novih električnih vozil za svojo dejavnost in verjetno bo njihov prehod na bolj čist in učinkovit pogon moral počakati ali pa se bo krivulja uporabe električnih vozil zmanjšala.

    V primeru, da se število novo registriranih električnih vozil letos in drugo leto ne približa načrtovanim in se rast števila električnih vozil upočasni, bo prodaja tudi v kasnejših letih proti letu 2030 zaostajala, kar bo posledično pomenilo, da ne bomo mogli doseči kumulativnih ciljev in zavez do EU za zmanjšanje izpustov v prometu.

    Od države in njenih organov pričakujemo, da se dolgoročne strategije za prehod na trajnostno mobilnost in rabo energije, ki so jih sprejeli držijo, in da so ukrepi dolgoročni in znani več let vnaprej, da lahko prebivalstvo in gospodarstvo načrtuje svoje investicije in izdatke.

    Odločitev za ukinitev subvencij za pravne osebe in tudi dvakratno znižanje subvencij v letu 2020 je v zadnjih dnevih še toliko bolj nesmiselno, ko je država čez noč sprejela odločitev, da nas vse uporabnike energije obdari za tri mesece za prispevek za obnovljive vire ter nam pri elektriki za enako obdobje ukine omrežnino, kar bo podnebni sklad in operaterje elektroenergetskega omrežja prikrajšalo za najmanj 70 milijonov EUR, kar bi omogočilo več kot 15.000 subvencij za električna vozila pravnih oseb ali postavitev 30.000 novih polnilnic moči do 22 kW.

    Žužemberk 2021

    Sedaj pa je vprašanje, ali bomo lahko dosegli načrtovano prodajo 6.600 novih električnih vozil v letu 2022 in celo 9.600 v letu 2023 ter do leta 2030 dosegli 365.000 električnih vozil na naših cestah?

    Naše mnenje je, da brez kvalitetnih dobro usklajenih dolgoročnih načrtov in uporabnih ukrepov, namesto Ad-Hoc ukrepov preko noči, ne bomo dosegli zavez, ki smo jih obljubili sebi in EU do leta 2030.

    Zapisal

    Marko Logonder

    Viri:

    1. Iskanje po bazi prvič registriranih vozil v Republiki Sloveniji.
    2. Strategija na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem. pektorju v Republiki Sloveniji.
    3. Nacionalni energetski in podnebni načrt.