Martin Bućan, B.Sc. (Splitsko-dalmatinska županija)Antun Pfeifer, mag. ing. mech. (SDEWES Centre)
DeMS (Marko Logonder in Ignac Završnik) se je predstavil z naslovom »AaCTA tehnička pomoć pri izradi strateških dokumenata za donošenje mjera dekarbonizacije lokalnog cestovnog prometa«. Vsekakor se pri razogljičenju cestnega prometa, ne glede na državo, soočamo s podobnimi problemi. Dobre prakse in izmenjava le teh so osnova za hitrejši prehod. Predstavila sva zgodovino stanja emobilnosti v Sloveniji s smernicami, ki jih predlagamo lokalnim skupnostim. Trajnostni energetski krog je možen tudi v lokalnih skupnostih. Ključno je imeti neodvisne strokovne centre za prenos znanj in izkušenj, ob dolgoročni stabilni pomoči države. Celoten dokument je v angleščini na spletnem naslovu.
Pri predstavitvi načrtov za razogljičenje morskega prometa se nismo mogli izogniti vprašanju, kaj je treba narediti prej, polnilne postaje za električna plovila ali počakati na električna plovila. V Splitu so že pripravili projekt za postavitev hitre polnilne postaje, namenjene električnim vozilom in plovilom. Žal do izvedbe ni prišlo zaradi zakonodajnih omejitev, ki predpisujejo obvezne koncesije. Podobne zakonodajne ovire so bile tudi pri prvih polnilnicah za električna vozila. Sprememba zakonodaje je torej nujna in mora biti v skladu s smernicam EU, ki ta področja pokrivajo.
Idejna fotografija za dvonamensko polnilno postajo
Neuradni pogovori po delavnici so odkrili, da je pozitivno razmišljanje skupno, ne glede na državo, od koder prihajamo. Fotovoltaika, hranilniki električne energije, električna vozila, električna plovila, vse to bodo teme naslednjih delavnic. Na tej fazi razvoja pa so ključne analize in uskladitev zakonodajnih ovir.
Test polnilne infrastrukture (Ljubljana – Split)
Vsako pot na dogodke v DeMSu izkoristimo za test obstoječe polnilne infrastrukture, ki je ključna za razogljičenje cestnega prometa. Tako je bilo tudi tokrat. Izven turistične sezone gneče na polnilni infrastrukturi nisva pričakovala. Od Ljubljane do Splita je 474 kilometrov, kar pomeni ob avtocestni hitrosti vsaj eno polnjenje za Teslo Model 3. Prvi postanek za spoznavanje ELEN polnilne infrastrukture sva naredila na »Brinje zahod«.
Aplikacija naložena, polnjenje aktivirano
Polnilnico sva skušala aktivirati z ELEN kartico, Shell Recharge kartico… Nič. Na telefon sva naložila aplikacijo »Elen« in po registraciji le aktivirala polnilno postajo. Na tej polnilni postaji je najvišja hitrost polnjenja le 50 kW, torej sva se odpravila naprej. Po izkušnjah najbolje do »Macola – odmorište Zir«, kjer imajo 2x 175kW plus 50 kW. Zanimivo, pri prvi polnilni postaji je pokazalo »Punjač privremeno van pogona«, druga pa je delala.
Do 125 kW na TM3
Moč polnjenja je dosegla 125 kW. V praksi je vedno tako, da je hitrejša polnilna postaja vedno prva izbira. V tem konkretnem primeru pa so polnilne postaje še brezplačne.
Na poti proti Splitu
Nadaljevala sva pot do Splita, kjer sva tudi želela napolniti vozilo, saj naju je drug dan čakala pot do doma. Split ima kar nekaj hitrih polnilnih postaj, vendar večje mesto pomeni tudi več električnih vozil ter iskanje proste polnilne postaje. Končno sva našla prosto 50 kW polnilnico na Varaždinski ulici in za 30 sekund prehitela domačina z modro Škodo Citigo e iV. Slabe volje ni bilo, saj smo si izmenjali CCS in Tip2 ročko, v času polnjenja pa še informacije o stanju emobilnosti pri nas in v Splitu. Ste vedeli, da bodo ELEN polnilnice tri leta brezplačne? Zakaj je treba se prijavljati in aktivirati polnjenje električnega vozila preko aplikacije Elen? Zaradi taksista, ki je imel pred tem navado odklapljati druge in priklapljati svoje električno vozilo.
Test polnilne infrastrukture (Split – Ljubljana)
Pot nazaj proti Ljubljani sva začela s polnimi baterijami. Planiran postanek je bil »Odmorište Zir« v smeri proti Zagrebu. 50 kW polnilnica je dosegala moč zgolj 36 kW, kar je pomenilo, da sva se odpravila proti »Otočec Supercharger«, saj kakšne druge ultra hitre polnilnice v smeri proti Vinici ni. Ob prihodu na Supercharger sta tam bili že dve Tesli, polnjenje je potekalo brez problema, s povprečno močjo 100 kW.
Moč do 100 kW
Tesla ima, glede na ostala električna vozila, še vedno prednost v zanesljivi in hitri polnilni infrastrukturi, ki potnikom skrajšuje čas potovanja. Za ostala vozila bi bilo na tej relaciji treba nadgraditi polnilno infrastrukturo na vsaj 150 kW ter zagotoviti več polnilnih mest na isti lokaciji, kajti drugače bodo turisti poleg čakanja na meji deležni še čakanja na prosto mesto na polnilni postaji.
Na sever smo se že odpravljali, vendar smo običajno za pot uporabili vozilo z večjo baterijo in hitrejšim polnjenjem baterije. Npr. https://dems.si/2-282-kilometrov-do-osla/ Odločitev za malo električno vozilo Škoda Citigo iV z majhno neto baterijo 32,3 kWh je dozorela na podlagi izjave, da s tako majhnim vozilom pač ne moreš na dolge poti. Uporabno je zgolj za mestne vožnje. Seveda temu ni tako, ker tudi pot do Slovaške ali Šviceni problem.
Na pot sva se odpravila Boštjan Završnik in jaz Ignac Završnik. Čeprav se isto piševa, nisva v sorodu. Naju pa druži skupen interes glede e-mobilnosti. Osebno sem odpeljal nekaj več kilometrov, ker sem moral iz Ljubljane do Ptuja, tam pa se mi je pridružil še Boštjan. Uradni start je bil na počivališču Dobrenje pri 50 kW DC polnilni postaji. Pred časom se nam je želelo priključiti še nekaj ekip, vendar sva na koncu ostala sama. Morda bo drugače na daljši poti, ki jo načrtujemo za naslednje leto.
Na poti proti Ptuju
Za spremljanje v živo smo uporabili dodaten GPS v vozilu in aplikacijo Ruhavik. Da naju budno spremljajo, sva ugotovila iz komentarjev in čestitk ob prečkanju Švedske meje. Start je bil ob 9.20 na počivališču Dobrenje pri 50 kW polnilni postaji. Še spominska fotografija polnjenja in jutranja kava v bližnjem KFC. Vreme toplo in sončno.
Jutranja kavaPočivališče Dobrenje
Naslednji postanek je bil planiran v avstrijskem kraju Trofaiach natanko po 120 kilometrih avtoceste. Pri pregledu spletne strani www.goingelectric.de sva opazila brezplačno DC polnilno postajo, zato sva se seveda odločila obiskati to lokacijo. Zanimivo, postavil jo je naš član DeMSa iz Slovaške, Martin Demin.
Mikrolokacijo DC polnilnice sva našla v bližini pokopališča
Ko sva se s pomočjo navigacije približevala želeni DC polnilnici, ki sva jo našla na aplikaciji, sva imela težavo, saj je nisva takoj našla. Ni bilo možno določiti mikrolokacije. Zato sva se malo vozila po mestu in spraševala domačine. Ko sva končno našla DC polnilnico, sva pa ugotovila, da aktivacija ne deluje brez določene kartice. Izvedela sva, da imajo kartico v mestnem turističnem uradu – ok, greva tja.
Po obisku na turističnem uradu izveva, da imajo kartico v podjetju, oddaljenem 100 metrov od polnilne postaje. Ponovni premik do tega podjetja in kartica je v naših rokah. Aktivirava in končno polniva. Pot do aktivacijske kartice je zgodba zase. Za širšo uporabo pri običajnih uporabnikih se ne bi smeli iti takšnih skrivalnic. In še to, da lahko do kartice prideš zgolj v delovnem času podjetja. Prvo polnjenje torej brezplačno, če odštejemo tisto na počivališču Dobrenje. Sledilci najine poti so se čudili, kaj kroživa po mestu in okolici, midva pa sva zgolj iskala kartico za aktivacijo.
Najti pravo kartico je pravi izziv
Naslednji cilj in nova možnost za brezplačno polnjenje: Lidl, Linzer Str. 45, 4780 Schärding Vorstadt, Avstrija oddaljen 221 kilometrov od kraja Trofaiach. Zapisi v komentarjih so omenjali nedelujočo polnilno postajo vendar je bila sreča na strani drznih. To je bila tudi zadnja možnost za brezplačno polnjenje v Avstriji. Na polnilno postajo sva prispela ob 15.03 in vozilo priključila. Deluje. Ob tem sva preverila še statistične podatke o dosedanji vožnji. Prevozila 370 kilometrov, čas potovanja 5:05 h, povprečna hitrost 73 km/h in poraba 9,5 kWh/100 km. Se pravi varčna vožnja v toplem vremenu za električno vozilo. Ob tem sva spremljala tudi temperaturo baterije, ki je imela na začetku polnjenja 34,58 stopinj, po 30 minutah pa je narasla na 43,66 stopinj in posledično se je kasneje zmanjšala hitrost polnjenja. V 30 minutah je prenesel za 15,09 kWh energije, kar pomeni povprečno moč polnjenja 30,18 kW. Po končanem polnjenju se odpraviva v Nemčijo. Obmejna kontrola sicer obstaja, vendar niso pregledovali nikogar.
Zadnje polnjenje v AvstrijiStatistika
Po prevoženih 138 kilometrih sva naredila prvi postanek v Nemčiji,Aldi-Sud, Johann-Hösl-Straße 1, Regensburg. Prispela sva s 13 % in napolnila do 61 %. Problem pa je nastal s hitrostjo polnjenja, saj se je zaradi prevelike temperature baterije hitrost polnjenja upočasnila do te mere, da sva se morala z 61 % odpeljati naprej. V času polnjenja sva obiskala še bližnje trgovce z vozili. Nekaj električnih vozil sicer imajo v ponudbi, vendar je vse skupaj še na začetku prehoda.
Za navigacijo sva uporabljala IpadRegensburg
Za naslednji postanek sva skušala ujeti še zadnjo odprto brezplačno polnilno postajo. Takšne polnilne postaje običajno delujejo zgolj v času obratovanja trgovine. Cilj Karl-Büttner-Ring 11, Röthenbach an der Pegnitz 91207, Nürnberger Land doseževa ob 19.31. Vendar je polnilnica zasedena z električnim avtom Dacia Spring. Počakala sva lastnika, vendar je ob 99 % napolnjenosti trdil, da mora še polniti. Ob malce nejevoljenem lastniku Dacie Spring nama je le uspelo priklopiti vozilo. Ob točno 20.00 pa izklop polnilne postaje. Očitno programska funkcija, ki deluje. Kot zanimivost, kasneje smo v Ikei naleteli na polnilno postajo, ki je izven delovnega časa fizično zaklenjena in tako onemogoča polnjenje.
Prijazni lastnik Kone, ki nama je odstopil polnjenje
Ob tem pa morava omeniti še to, da nekateri uporabniki električnih vozil nimajo razumevanja za probleme drugih, vendar sva na poti nazaj srečala v okolici Berlina tudi prijaznega uporabnika, kjer nama je odstopil polnilno postajo za 10 minut. Ljudje smo si različni.
Dacia Spring polni do 100 %
Naslednji cilj je bil oddaljen 100 kilometrov, August-Horch-Straße 12, Münchberg 95213, Hof, Germany. Prvotni cilj je bila brezplačna polnilna postaja Kaufland v centru mesta, vendar sva ob obisku spoznala, da izven delovnega časa polnilna postaja ne obratuje. Med vožnjo iz mesta do Allego polnilne postaje naju je ustavila tudi policija. Ob čudenju policistov, preverjanju dokumentov in najini zgodbi so se odločili, da nas za vsak primer pospremijo do bližnje polnilne postaje. Tam sva prispela z ocenjenim dometom 7 kilometrov. Manj nisva imela nikoli. Prav tako je bila to prva plačljiva polnilna postaja. Shell Recharge pa je bila kartica, ki je sprožila polnjenje. Cena 0,64 €/kWh pa ni ravno poceni. Ob tem pa sva naletela na delo na cesti, obvoze, zastoje ipd. Vse to nama je časovno podaljšalo pot in hkrati zniževalo povprečno hitrost vožnje.
Allego polnjenje
Zaradi visoke temperature baterije, ki se je učinkovito polnila zgolj do 60 %, sva morala skoke med polnilnimi postajami prilagoditi trenutnemu položaju. Iz tega razloga je bil naslednji cilj oddaljen 111 kilometrov. Eisenberger Straße, Osterfeld 06722, Burgenlandkreis. Klasičen “Autohof”, tri ultra hitre polnilne postaje,dve nista delali, ena pa takoj ob prvem poskusu “vrže ven”. Ponovimo vajo in na srečo polnjenje deluje. Ta polnilnica ni bila brezplačna.
Od treh deluje samo ena
Ker je bila Boštjanova ideja ta, da na poti iščeva predvsem brezplačne polnilnice, sva bila stalno na preži za njimi. Naslednjo polnilnico sva po 107 kilometrih tako uspela najti in avto brezplačno polnila Kalistraße, Bernburg (Saale) 06406, Salzlandkreis. Brez prijave, po sistemu “priključi in polni”. Financirano s strani mestne občine. Ob tem pa še statistični pogled na Škoda aplikacijo. Prevoženih 932 kilometrov, čas potovanja 13:34 h, povprečna hitrost 69 km/h in poraba 10,1 kWh/100 km.
Mestna DC polnilnicaŠkodina statistika
Dela na cesti in obvoz sva izkoristila za postanek na počivališču Aral v Ingersleben. Polnilna postaja z močjo 300 kW presega zmožnosti Škode za 10x. Vendar polni brez problema.
Polnilna postaja, velika kot naša Škoda
Naslednji postanek je bil planiran v bližini Hannovra na Ikea polnilni postaji. Za čuda imajo izven delovnega časa polnilno postajo fizično zaklenjeno. Zaklenjena je varnostna tipka za izklop. Pa nič, gremo naprej. V bližini obstaja REWE,K113, Isernhagen 30916, Hannover. Polniva brez problema, tukaj očitno ne izklapljajo.
Jutranje polnjenje
Naslednji cilj je bil malce bolj oddaljen, in sicer 133 kilometrov iz Hannovra. Lidl Georg-Wilhelm-Straße 139, Wilhelmsburg 21107, Hamburg. V bližini velikih mest je tudi veliko električnih vozil in takšna mesta so precej zasedena. Zato sva morala počakati na Teslo Model 3, ki se je polnila in šele nato sva priključila vozilo. V vmesnem času pa je bil čas za zajtrk, kupljen v Lidlu.
V bližini HamburgaV Hamburgu in čas za zajtrk
Sedaj pa naju je čakal samo še trajekt in pot preko Danske. Zaradi preteklih izkušenj sva se odločila, da bova “do-polnila” malo prej, in sicer v kraju Sundweg 107, Heiligenhafen 23774, Ostholstein. Bila sva deležna občudovanja od lastnika električnega vozila, ki ni mogel verjeti, od kod prihaja. Njegova beseda, ki pove bistvo: »Respect!« V vmesnem času sva obiskala še bližnjo kavarno, kjer sva videla, kako poteka preverjanje pogojev PCT tam. Ti postopki so malo drugačni. Prvo se moraš preko kode QR prijaviti z imenom in priimkom, nato vstopiti, zopet pokazati svojo QR kodo, da izpolnjuješ pogoje PCT, in šele nato se lahko usedeš, snameš masko in spiješ kavo. Če ne veš, si malce presenečen nad vsemi omejitvami, ki so v primerjavi s Slovenijo strožji.
Zadnje polnjenje pred trajektom
V trajektnem pristanišču Puttgarden je poleg prodajalne z alkoholnimi pijačami tudi brezplačna polnilna postaja. Zaradi cen alkohola na Danskem in Švedskem je to oblegana točka za Skandinavce. Na Švedskem imajo pravilo, da lahko natovoriš vozilo z neomejeno količino alkohola, vendar ne smeš presegati, dovoljene obremenitev vozila. Pa si predstavljajte, koliko piva je to za žejne Švede, če imate, dovoljeno obremenitev še za 300 kilogramov. Midva nisva obiskala prodajalne z alkoholnimi pijačami, ampak sva zgolj preizkusila polnilno postajo na naslovu An der Mole, Fehmarn 23769, Ostholstein. Po principu “priključi in polni”, seveda.
Škoda statistikaIzhodišče za sprehodeV vrsti za trajekt
Vstop na trajekt in mirna ter kratka vožnja. Ob 13.33 sva prispela na E 47, 4970 Rødbyhavn, Sjælland, Denmark. Običajna kontrola dokumentov, nikogar ne zanimajo pogoji PCT za vstop. Očitno je res, da na Danskem ukrepov ni več. Vreme pa se je spremenilo. Tu je bilo deževno in vetrovno, kar je seveda vplivalo tudi na porabo in domet vozila. Postanek na polnilni postaji Grønsundvej, Sjælland,Denmark sicer ni bil potreben, vendar je nastala ena izmed lepših fotografij s poti.
Pogled na most
Na Danskem naju je čakal še zadnji postanek pred glavnim mestom Kopenhagen, in sicer polnilna postaja Karlslunde Rasteplads, Sjælland. Tukaj sva srečala tudi novopečenega lastnika Ford Mustang Mach-E, ki se je seznanjal z različnimi načini aktivacije. Najprej je poskusil s kreditno kartico – ni delovalo. V drugo je poskusil z RFID kartico – ni delovalo. Skratka, ni več vedel, v čemu je težava. Svetovala sva mu, da lahko za aktivacijo uporabi tudi EasyPark aplikacijo. Bil je izjemno vesel saj se je polnilna postaja aktivirala. Preprosta delujoča polnilna postaja je pogoj za splošno vpeljavo emobilnosti, drugače se bodo uporabniki naveličali stalnih stresov pred polnilnimi postajami ali pa bodo uporabljali zgolj Tesle, kjer teh stresov ni.
Pomoč novemu uporabniku EVTri v vrsto
Prehod Øresundski mostu med Dansko in Švedsko je vedno znova impresiven. Prve čestitke za prihod na Švedsko ob 16.45 ravno po prehodu meje. Obmejna kontrola je bila klasično skandinavska. Preverjali so samo osebne dokumente in nič PCT pogojev. Se pravi, brez težav.
Øresundsbroen / Öresundsbron
Še malo in prispela sva do mesta Malmo! Prevozila sva 1607 kilometrov, povprečna poraba je bila 10,9 kWh/100 km in za plačljive polnilnice sva skupno porabila 38 €. Za preostala polnjenja pa sva uporabljala brezplačne polnilne postaje.
V Malmu sva malce naokoli preverila še njihovo polnilno infrastrukturo in načine aktivacije ter ali je polnjenje plačljivo ali brezplačno. V bližini kraja bivanja je bil nakupovalni center, ki ima preko 20 polnilnih postaj po sistemu “priključi in polni” s časovnoomejitvijo parkiranja. Podobno velja tudi tudi na drugih lokacijah. Ogromno je polnilnih postaj, ki omogočajo počasno brezplačno polnjenje obiskovalcem nakupovalnega centra. Morda bo to pozitivna zgodba za slovenske nakupovalne centre, kjer bi lahko skopirali Švedski pristop.
Počasno polnjenje 3,6 kWSistem “priključi in polni”
Obstajajo tudi hitre polnilne postaje, nekatere so bile plačljive, druge pa brezplačne. Ob obiskuene izmed lokacij, smo imeli možnost spremljati običajne prizore na delno delujoči polnilni infrastrukturi. Ena je bila na servisu, druge pa tudi s podporo osebja na bencinskem servisu ni bilo možno aktivirati.
ena v okvari, pri drugi pa težave z aktivacijo
Pa še ena značilnost Švedske, ki jo spoznaš ob obisku notranjih prostorov ter restavracij in podobno. V Sloveniji običajno nosim zaščitno masko v desnem žepu, v levem pa potrdilo o PCT pogoju. Se pravi, ob vstopu sem pripravljen na vse mogoče PCT izzive. Jasno tako sem bil pripravljen tudi za Švedsko. Tukaj pa šok, nikjer pogojev, nikjer mask, nič. Do konca meseca bodo na Švedskem odpravili vse ukrepe. Meni se zdi, da jih že sedaj nimajo več.
Pogled proti mostu
Ob vrnitvi se je ta sprememba obnašanja ljudi dobro videla na trajektu. Na Švedskem smo vsi vstopili na trajekt brez zaščitnih mask, ob izstopu iz trajekta v Nemčiji so jih nosili vsi. Druga država drugačna pravila, vendar isti ljudje.
Po končanem DeMS-ovem testu na relaciji Ljubljana – Piran smo se še isti dan odločili, da se zapeljemo z Volkswagnom ID.4 77, Škodo Enyaq iV 80 in Teslo Model Y LR na še daljšo relacijo, primerno vozilu z veliko baterijo. Cilj je bil priti na drug konec Slovenije po avtocesti brez polnjenja. Najprej pa je bilo treba rešiti težavico, ki se pojavi, ko vozilo z veliko baterijo izprazniš in ga moraš tudi nekje napolniti. Tako da so hitre polnilnice, ki jih je največ z močjo 50 kW, odpadle. Morali smo izbrati kak končni cilj z ultra hitro polnilnico. Prva zamisel je bila Lendava oz. malo naprej na BS Mol, kjer imajo ultra hitro polnilnico, do tja pa je ravno dobrih 300 km. Ampak tam je samo ena taka polnilnica, napolniti pa bi bilo treba tri vozila. Zato so bila najboljša izbira polnilnice Ionity na BS Zg. Dobrenje. Zelo hitro smo se odločili za to izbiro, ne samo zaradi štirih polnilnic Ionity z močjo 350 kW, ampak tudi zaradi priljubljene restavracije s hitro hrano KFC, ki je tam, saj bodo trebuščki že lačni, ko bomo prispeli na cilj.
Start v Piranu
V Piranu smo vsa vozila napolnili na 100 % na AC polnilnicah in se na pot odpravili ob 15.30. Cesta je bila dokaj prazna, zato je lahko bila naša vožnja dinamična, večinoma okoli 130 km/h oz. po omejitvah. Na poti smo se ustavili na postajališču Ravbarkomanda, da smo se lahko vozniki malo zamenjali. V Ljubljani nas je zapustilo spremljevalno vozilo Tesla Model 3 z Nanijem (Ignacem Završnikom), se nam je pa pridružil član DeMS-a Nejc Končan z Ioniq electric, kajti preko družbenih omrežij so se razširile govorice, da se karavana najboljših EV SUV odpravlja v KFC. Vožnja se je nadaljevala proti Mariboru, še vedno smo vozili dobrih 130 km/h, kot so dopustili cestnoprometni predpisi ter dokaj prazna cesta.
V Dobrenje smo prispeli ob 18.40. Spodaj pa so podatki porabe:
Volkswagen ID.4 77 s 25 % ter z dometom baterije še za 101 kmŠkoda Enyaq iV 80 z 22 % ter z dometom baterije še za 91 km
Tesla Model Y LR z 28 %
Od Pirana do Dobrenja smo prevozili dobrih 250 km. Poraba na 100 prevoženih kilometrov je bila pri ID.4 in Enyaqu skoraj identična. Po potovalnem računalniku je ID.4 je imel porabo 21,3 kWh, Enyaq pa 21,5 kWh. Tesla Model Y je porabila 17,6 kWh na 100 km. Med vsemi tremi vozili je Tesla Model Y porabila najmanj energije, kar je tudi razvidno iz napolnjenosti baterij ob prihodu na cilj.
Na polnilnici sta se ID.4 in Enyaq lahko polnila na ultra hitri polnilnici z največjo močjo 125 kW, Tesla Model Y pa z največ 157 kW.
*Ocenjena pretočena energija (1 % = 0,7 kWh), polnjenje prekinjeno pri 83 %.
Zgornja tabela predstavlja podatke porabe glede na prevoženo razdaljo 255 km (glede na Google Maps).
Pa še nekaj tehničnih podatkov Tesle Model Y:
Vožnja od Ravbarkomande do Barja
Izračunana povprečna hitrost je 99 km/h.
Vožnja od Barja do Dobrenja
Izračunana povprečna hitrost je 117 km/h.
Kljub temu da je polnilnica pokazala največjo moč polnjenja kar 157 kW takoj na začetku pri 28 %, pa je avto vedno kazal kar nekaj manjšo moč, npr. pri 35 % je kazal 118 kW, polnilnica pa 129 kW. Kar velika razlika. Zato je tudi spodnji graf polnjenja precej pod omenjenimi 157 kW, je pa tudi res, da se podatki zajemajo na eno minuto in se tako dejanska najvišja moč v prvi minuti ni zajela:
In naj še omenim, da ker smo polnili na ultra hitrih polnilnicah Ionity in navigacije nisem usmeril na Tesline Superchargerje, se baterija proti koncu vožnje ni nič »pripravljala« na polnjenje. Če bi se, bi morda lahko videli večjo moč.
Zapisal:
Blaž Hrovat
Tehnične podrobnosti Tesla model Y:
Matjaž Potrč
Izjemno se zahvaljujemo avtohiši Avto Slak Trebnje, avtohiši Pan-Jan Trebnje ter seveda našemu Matjažu Potrču, da so nam omogočili preizkus svojih električnih vozil.
Večina držav po svetu se trudi zmanjšati vpliv na okolje in svoje flote vozil za potrebe policije zamenjuje za električna in s tem prispeva k ogljično nevtralni družbi. Kje je tu Slovenija, ki leta 2021 za slabih 100 tisočakov kupuje vozilo na bencinski pogon.
Švicarska policija je že leta 2019 nabavila 13 električnih vozil Hyundai Kona
Kot smo zasledili na portalu zurnal24.si je država spomladi objavila razpis za nakup in najem policijskih vozil različnih kategorij. Kar pa je najbolj zanimivo, da od vseh teh 600 vozil niso iskali niti enega z električnim pogonom, ne za najem, kaj še le za nakup.
Angleži testirajo TM3
Pod drobnogled smo vzeli vozilo znamke BMW za naloge avtocestne policije in ga primerjali z električnim vozilom znamke Tesla 3 v najmočnejši različici Performance. V spodnji tabeli so vsi podatki, zato presodite sami ali je nakup takšnega vozila res najboljši in najugodnejši za davkoplačevalski denar. Da o ekološkem vidiku sploh ne govorimo. Kot vidimo iz spodnje tabele tudi cena goriva ni zanemarljiva ob predpostavki, da potrošnja ni večja od 10,5l/100 km, kar pa je pri takšnem vozilu in avtocestnih hitrostih prej 15l/100km in se strošek goriva hitro poveča za nadaljnjih 6.000,00 €.
Izguba vrednosti takšnega vozila po 3 letih uporabe je enormna in presega preko 50% cene novega vozila. Primerljiva Tesla po 3 letih še vedno dosega ceno preko 47.000,00€ kar kaže na izgubo manj kot 25%.
In če vse to zanemarimo, pa žal ne moremo spregledat ekološkega vidika, saj bo to vozilo po prevoženih 100.000 km v okolje prispevalo preko 25000 kg CO2.
Za konec pa naj vsak sam pri sebi presodi ali država Slovenija s temi dejanji daje pravi vzgled nam državljanom, da ji je mar za okolje v katerem živimo, da o racionalni porabi davkoplačevalskega denarja sploh ne bomo izgubljali besed.
Na Portugalskem imajo že od leta 2012 dalje električna vozila
Policija v Gloucestershireu je nabavila 75 Nissanovih električnih vozil, da bi zmanjšala ogljični odtis. S tem bodo zmanjšali emisije ogljikovega dioksida za več kot 190 ton na leto in prihranili 136.000 funtov pri računih za gorivo.
Prihranek pri električnih vozilih je velikItaljanski karabinjeri so v svojo floto sprejeli 52 električnih Nissanov Leaf
Primerjali smo tri električna športna terenska vozila oz. SUV
Tesla Model Y, Volkswagen ID.4 77 kWh in Škoda Enyaq iV 80 – druži jih velikost, teža in seveda pogon na električno energijo. Kako pa se obnesejo na standardnem DeMS testu?
V DeMS-ovi ekipi za testiranje vozil smo bili (iz desne proti levi) Dubravka Gramc (Škoda Enyaq iV 80), Blaž Hrovat (VW ID.4), Matjaž Potrč (Tesla Model Y) in Ignac Završnik (spremljevalno vozilo Tesla Model 3).
Naj najprej navedemo nekaj tehničnih podatkov o vozilih:
Škoda Enyaq iV 80
77 kWh, domet 420 km, pospešek 0-100 km/h 8,6 sec, teža 2216 kg, dolžina 4659 mm
VW ID.4
77 kWh, domet 410 km, pospešek 0-100 km/h 8,5 sec, teža 2124 kg, dolžina 4584 mm
Tesla Model Y
70 kWh, domet 410 km, pospešek 0-100 km/h 5 sec, teža 2056 kg, dolžina 4751 mm
(vir:https://ev-database.org/)
Test smo izvedli v nedeljo, 5. septembra 2021. Dan je bil sončen, najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 25, na Primorskem do 28 stopinj C. Startali smo izpred hotela NOX v Ljubljani.
Stanje baterije v vozilih pred odhodom je bilo naslednje:
Škoda Enyaq iV 80
100 %
VW ID.4
100 %
Tesla Model Y
96 % (ob priklopu vozila na CCS oziroma Tip 2 vtičnico na polnilni postaji pri hotelu NOX se ta ne polni in javlja, da je napolnjeno).
V tem času, ki smo ga porabili za polnjenje vozil, smo spili jutranjo kavo ter uskladili komunikacijski kanal za izmenjavo informacij in rezultatov. Pred odhodom je sledilo še fotografiranje pred vozili in Dubravka nam je podala nasvete, kako najbolje pozirati pred fotoaparatom. 😃 Mislim, da smo se kar dobro odrezali na prvi fotografiji.
Pogled nazajPogled naprej
Odhod ob 10.35.
Na poti proti postajališču Ravbarkomanda smo na relaciji Ljubljana–Vrhnika naleteli na zastoje, ki so vplivali na kasnejši čas prihoda. Posledica zastoja se pri električnih vozilih kaže seveda v manjši porabi električne energije.
Tesla Model YŠkoda Enyaq iVLepo v vrsti
Prihod na postajališče Ravbarkomanda ob 11.10.
BS Ravbarkomanda
Postanek za fotografiranje, izmenjavo voznikov ter popis števcev na vmesni postaji do Kopra. Poraba je bila nizka, na kar je vplival zastoj pri Vrhniki.
Odhod proti Kopru ob 11.24.
Na poti proti morju
Zastojev v nadaljevanju poti ni bilo, promet je potekal tekoče, a zgoščeno. Na avtocesti smo se razpršili in se našli šele kasneje na Ionity polnilni postaji v Kopru.
Prihod na Ionity Koper ob 11.54.
Gneča v Kopru
Od štirih Ionity polnilnih postaj sta delovali le dve, zasedala pa so jih štiri električna vozila. Dve vozili sta se polnili, drugi dve pa ne, saj so njihovi vozniki preizkušali svoje poznavanje dela z aplikacijami, RFID karticami, polnilnicami … Nič od tega ni prineslo rezultatov, ki bi omogočali polnjenje. Enostavno počakati so morali, da sta se delujoči polnilni postaji sprostili. Poudariti je še treba, da je naš Blaž pomagal gostoma iz Avstrije s tem, da jim je omogočil polnjenje na svojo RFID kartico. V zameno pa je dobil ogled njunega vozila Hyundai Ioniq 5. Tudi Dubravka ni zamudila priložnosti za ogled vozila.
Voden ogled z lastnikomTudi druge zanimajo novosti
Rezultati 6-minutnega testa hitrosti polnjenja:
Škoda Enyaq iV 80
(prihod 76 %), 6-minutni test hitrosti 50 kW (napolnjeno 5,029 kWh)
(Malce večjo hitrost polnjenja je možno pripisati višji temperaturi baterije zaradi daljše vožnje na start v Ljubljano.)
VW ID.4
(prihod 76 %), 6-minutni test hitrosti 47 kW (napolnjeno 4,656 kWh)
Tesla Model Y
(prihod 72 %), 6-minutni test hitrosti 47 kW (napolnjeno 4,693 kWh)
Štirje v vrstiTrenutni izzivi emobilnosti
Odhod proti Piranu ob 12.35.
Na cesti proti Piranu se je promet odvijal počasi, posledično smo morali peljati počasi in to je vplivalo tudi na čas prihoda v Piran.
Na poti proti Piranu
Prihod v Piran ob 12.55.
Ker smo v Kopru imeli gnečo na polnilnicah, smo pričakovali, da bo v Piranu še večja gneča na polnilnicah in da ne bomo mogli polniti. Pa vendar na naše pozitivno presenečenje ni bilo tako. Vsa vozila smo lahko priklopili na polnilnice in vse so delovale. Polnjenje baterij vozil do 100 % na 11 kW AC polnilnicah je trajalo dve uri. Tesla Model Y je imela ob startu baterijo napolnjeno na 96 %, zato ocenjujemo, da je ob tem polnjenju prenesla 3 kWh več energije.
Podatki polnjenja v Piranu na AC polnilnicah in izračun končne porabe:
Polnjenje v Piranu na AC polnilnicah
Seštevki
Poraba za 124 km iz Ljubljane do Pirana
Povprečje
Škoda Enyaq iV 80
18,4 kWh
18,4 + 5,029
23,43 kWh
18,90 kWh
VW ID.4
18 kWh
18 + 4,656
22,66 kWh
18,27 kWh
Tesla Model Y
21,8 kWh
21,8 + 4,693 – 3*
23,49 kWh
18,95 kWh
*odšteli smo ocenjeno razliko
Poziranje ob vozilih v Piranu:
Dinamično poziranje
Medtem, ko smo polnili vozila, smo se sprehodili v center Pirana in šli napolnit tudi naše želodčke. Ob takšnem krasnem vremenu in močnem soncu priporočamo izbiro poti po notranjosti Pirana in ne ob obali. Je bolj prijetno. Pri izbiri restavracije smo sicer želeli obiskati klasično lokacijo, vendar zaradi gneče to ni bilo možno. Rezervna izbira pa nam je dokazala trditev, da je tam, kjer je veliko ljudi, ponudba odlična.
Po odmoru za kosilo smo vozila fotografirali še na klasičnem mestu: na Tartinijevem trgu.
Pogled proti morju
In ker kar nismo želeli zaključiti takega čudovitega dne v družbi treh odličnih električnih SUV vozil, je padla ideja o nadaljevanju testa. Piran–Zg. Dobrenje v dolžini 256 kilometrov! In tako je tudi bilo. Odhod ob 15.25 iz Pirana proti Dobrenju (postanek na postajališčih Ravbarkomanda in Barje). Test vozil, porabe … o tem bomo pisali v drugem članku.
Osebni vtisi sodelujočih:
Ignac Završnik
Škoda Enyaq iV 80: Dovolj prostora v notranjosti, klasična konzervativna oblika v notranjosti in zunanjosti. Premajhna moč motorja brez pospeškov, ki jih npr. Tesla Y omogoča. Vsekakor pa je notranjost vozila izdelana v boljših materialih, kot npr. ID.4, kar daje prednost Škodi pred ID.4.
VW ID.4: Velik avto z dovolj prostora. Vendar premajhna moč motorja, ki ne nudi kakšnega užitkarskega pospeševanja. Običajen voznik bo zadovoljen, saj so pospeški boljši od večine fosilnih vozil. Prodajne številke bodo možne z ugodnejšo prodajno ceno.
Tesla Model Y: Za evropske standarde veliko vozilo s pravimi pospeški in preprosto notranjostjo. Prostor v sprednjem in zadnjem prtljažniku je ogromen in optimizacija zlaganja prtljage skoraj ni več potrebna. Ob ceni, ki trenutno velja v Nemčiji za Teslo Y, bi to bila izbira zame, a trenutno pač ne, ker je cena v Sloveniji še vedno previsoka.
Blaž Hrovat
VW ID.4 77 kWh: Eno izmed prvih družinskih vozil na električni pogon ter o njem lahko povem največ, ker sem ga uporabljal na tem testu največ. Baterija je vodno hlajena v velikosti 77 kWh ter motor z 208 konji na zadnji pogon. Zelo prostorno v kabini ter na zadnjih sedežih tudi. Prostor za prtljago meri 540 litrov, ampak prostora za prtljago spredaj ni. Minimalistično notranjost z veliko trde plastike najbolj grajam. Če je uporabno, da je vse na LCD-ju ter brez gumbov, je OK če je to dobro izpeljano, ampak v ID.4 ali ID.3 ni tako, vsako stvar, ki jo želiš nastaviti, iščeš v menijih ali če želiš preprosto povečati temperaturo klime, je to kar naporno, da se sploh kaj zgodi.Na trenutke sem imel občutek da bom prej povzročil prometno nesrečo preden bom klimo nastavil iz 21 °C na 22 °C.Tako da počutje v kabini ter uporabnost na samem dnu. Pohvalil bi obračalni krog, ki je zelo majhen proti tako velikem vozilu. Kot električno vozilo pa bi ID.4 zelo pohvalil, z njim lahko normalno voziš po avtocesti 130 km/h ter narediš dobrih 300 km brez problema. Tudi polnjenje tako velike baterije ne predstavlja problema, ker se zna polniti s 125 kW moči, večji problem nastane, da najdeš tako polnilnico. V Sloveniji z ID.4 ne bo problema polniti, za potovanje v tujini je pa hitra DC polnilnica vsaj 150 kW nujna. Tako da vse Ionity 350 kW polnilnice so nujne za tako vozilo za potovanje na daljših relacijah.
Škoda Enyaq iV 80: Kot električno vozilo čisto enako, kot sem zapisal za ID.4, to velja za polnjenja na hitrih polnilnicah in doseg ter prostornost in zelo dober obračalni krog. Ampak v primerjavi z ID.4 bi zelo zelo pohvalil kabino in počutje v kabini. Vse je na zelo visokem nivoju, mehki materiali na vsakem dotiku po armaturni plošči ali na vratih. Če ni multimedija tako uporabna, so dodani klasični gumbi za klimo, vozni programe, navi, media itd. Tudi prikazovalnik hitrosti je majhen LCD, v katerem so samo nujne stvari. Tudi obvolanske ročke za regeneracijo pridejo zelo prav. Skratka, če dodamo odličen doseg ter hitro polnjenje plus odlično počutje v kabini ter prostornost, dobimo odlično družinsko vozilo.
Tesla Model Y LR: Najnovejše vozilo od Tesle, zelo pričakovan pomanjšani Model X ali napihnjeni Model 3 za spodobno ceno, kar ponuja Tesla že v osnovi vso opremo. Vozilo na testu je bil long range s 70 kWh baterijo, t. i. MIC (Made in China). Občutki v kabini so neverjetni in zelo hitro zelo domači. Vse, kar potrebuješ, je vedno na enem mestu, to je vedno na enem LCD zaslonu ter uporabnost brez konkurence. V kabini sami mehki materiali na dotik ter minimalističnost uporabnosti na samem vrhu brez konkurence. Prostora za prtljago spredaj in zadaj v skupni velikosti dobrih 900 litrov. Vožnja je dinamična, bolje rečeno športna. Polnjenje Tesle s svojo mrežo polnilnic brezskrbno na samem vrhu brez konkurence.
Povzetek vseh treh vozil
ID.4 minimalističnost brez uporabnosti multimedije ter povsod trda plastika me žal zaradi počutja v kabini še zdaleč ni prepričala. Zato bi raje izbral Škodo Enyaq, kajti tukaj imaš v paketu čisto vse. Ko pa na koncu potegnemo črto ter dodamo piko na i s športno vožnjo ter vožnjo brez problema po celem svetu s svojo mrežo polnilnic ter odlično brez konkurence multimedijo, je zmagovalec Tesla Model Y.
Matjaž Potrč
Glede na to, da sem lastnik v tem testu uporabljene Tesle Model Y, zelo težko podam objektivno primerjavo. Ker me navdušuje najsodobnejša tehnologija, ker mi je všeč minimalizem in ker grem lahko na daljšo pot praktično brez načrtovanja zaradi omrežja superchargerjev, sem se tudi odločil za ta nakup. Če ne bi potreboval več prostora za prtljago (in psa), bi si že pred časom omislil Model 3, tako pa sem takoj, ko je bilo možno, naročil Model Y. Seveda imam rad tudi dobre pospeške in možnost visokega sedenja. Druga dva avtomobila na testu sem vozil ravno toliko časa, da sem nekje pred koncem ugotovil, kako prav nastaviti oz. kako deluje npr. tempomat, kakšnih pospeškov pa seveda niti ni smiselno primerjati, ker ima Model Y dva motorja oz. pogon na vsa štiri kolesa, Enyaq in ID.4 pa samo enega zadaj. O zmagovalcu mene torej nima smisla spraševati. 🙂
Dubravka Gramc
Škoda Enyaq iV 80
plus: videz armaturke, postavitev zaslonov, prostornost, zunanji videz vozila, detajli (dežnik v voznikovih in sovoznikovih vratih, strgalo za steklo v vratih prtljažnika, dober radius kroga
minus: sedeži za dolge poti niso najbolj ergonomski; določene nastavitve je precej težko najti oz. moraš za eno funkcijo pritisniti več različnih gumbov in pred tem še na zaslonu iskati izklop/vklop (iskanje gumba za izklop “lane assist”, sprememba rekuperacije iz avtomatske na ročno); tempomat ročka je na ne-najboljšem mestu (za volanom spodaj levo) in še moraš dati levo roko dol z volana, da ročko uporabiš; sovoznik nima električno nastavljivega sedeža; ročna nastavitev ventilatorjev; ni “P” pozicije na prestavni ročici – potrebno je vključiti ročno zavoro in to nadomesti funkcijo Parking; nima dobrih pospeškov; na notranji strani vrat so dizajnerske pikice, ki otežujejo čiščenje
nevtralno: pozicija prestavne ročice je med voznikovim in sovoznikovim sedežem spodaj, gumbek je izjemno majhen, vendar pa smo vozniki morda res bolj navajeni, da je pozicija menjalnika na tem mestu
VW ID.4
plus: preprosto navigiranje z gumbi in iskanje funkcij na zaslonu na dotik, udobje sedežev, dober radius kroga, prostornost, videz vozila, možnost digitalne nastavitve ventilatorjev
minus: oprema (v tem vozilu, ki smo ga testirali, je bila osnovna oprema vozila), ekrani bi lahko imeli boljšo postavitev; nima dobrih pospeškov, ta model z osnovno opremo ni imel vzvratne kamere, kar otežuje parkiranje
nevtralno: prestavna ročica je za volanom na desni strani in je kvadratasta – potrebno se je navaditi
Tesla Model Y
plus: ogromen prtljažni prostor; možnost digitalne nastavitve ventilatorjev; dobri pospeški, prostornost, zanimive vsebine na zaslonu; dobro omrežje Teslinih superchargerjev
minus: preveč minimalistična, vse oz. večino funkcij in info je potrebno iskati na zaslonu, kar odvrača fokus od vožnje; premalo fizičnih gumbov; skriti podatki o prevoženih km in o porabi na zaslonu, nima ročaja v avtu nad glavo potnika; nima dodelanih detajlov za boljšo uporabniško izkušnjo voznika in sopotnikov, kot imajo pa to dodelano že znamke vozil, ki že dolgo časa obstajajo na trgu
nevtralno: videz (kot napihnjena Tesla Model 3 – Tesla Model 3 mi je osebno nekoliko lepša kot Model Y), prestavna ročica je za volanom na desni strani in je podobna kot so ročice za brisanje vetrobranskega stekla, kar bi voznik hitro lahko zamenjal, če tega ni navajen; Tesla Model Y ne izstopa kaj posebno glede videza – hitro jo lahko, če jo na hitro pogledaš, zamenjaš za Teslo Model X
Povzetek vseh treh vozil
Če bi morala izbirati med temi tremi električnimi SUV, bi najverjetneje izbrala VW ID.4, vendar s polno opremo. Zakaj? Zaradi zaupanja v znamko, funkcionalnosti, lepega videza, je odlično električno vozilo, imajo razširjeno mrežo servisov in ker Volkswagnovim vozilom običajno cena ne pada toliko in jih je nekoliko lažje prodati naprej čez nekaj let. Imajo že izkušnje z izdelavo električnih vozil (e-Up!, e-Golf, ID.3). Takoj za tem bi bila moja izbira Škoda Enyaq, le da bi še malce bolj optimizirali funkcionalnost gumbov in nastavitev. Tesla pa je po mojem mišljenju predraga za to, kar dobiš in ni razširjenih servisnih centrov. Je statusni simbol. Imajo pa zelo dobro razvito omrežje Teslinih superchargerjev.
Izjemno se zahvaljujemo avtohiši Avto Slak Trebnje, avtohiši Pan-Jan Trebnje ter seveda našemu Matjažu Potrču, da so nam omogočili preizkus svojih električnih vozil.
Nemčija vlaga v polnilno omrežje. Zvezni minister za promet predstavlja 1000 lokacij za hitre polnilnice z več kot 10 000 priključki in transparentno zaračunavanje, kjer je zgornja meja 44 centov na kWh.
Nemčija bo za polnilno infrastrukturo namenila 2 milijardi evrov. To je v izjavi za javnost povedal minister za promet. Med drugim je predstavil tudi smernice in pogoje za črpanje teh sredstev. Vsaka naslednja polnillnica mora biti dosegljiva v desetih minutah. Polnjenje mora biti možno vedno in povsod, le tako se lahko ljudje navdušijo nad podnebno prijazno mobilnostjo in preusmerijo iz fosilnih goriv na električna. Drug pomemben dejavnik je cena polnjenja, zato so v razpisu določili zgornjo mejo, ki trenutno znaša 44 centov na kWh. Med drugim so določili, da je minimalno število polnilnih postaj na lokaciji 4 ter minimalna moč 150 kW – pa vse tja do 300 kw. Ena od bistvenih zahtev je tudi ta, da morajo biti polnilnice opremljene s terminalom za plačevanje s kreditnimi karticami, da postane polnjenje enostavno, priročno in hitro.
Ionity mreži se v Nemčiji obeta konkurenca
Ob vprašanju – kdaj bo začelo delovati teh 1000 polnilnic je povedal, da je namen tega čim prej oz. tako hitro kot je mogoče. Namreč to je tudi nujno, če želijo povečati število električnih vozil. Prav tako tudi zagotavlja, da bo teh 1000 polnilnic z več kot 10 000 polnilnimi postajami zgrajenih najkasneje v 18 mesecih.
Spodaj prilagam povezavo do originalne novice in povzetek, kaj bodo gradili:
Se pa vprašam, kje in kako daleč je Slovenija. Res je, da smo dosti manjši kot Nemčija, ampak leta 2021 še vedno ne premoremo nobenih hitrih polnilnic z osmimi polnilnimi postajami, kaj šele s šestnajstimi. Da polnilne moči trenutne polnilne infrastrukture sploh ne omenjam. In tako je iluzorno pričakovat hitri in množični prehod na e mobilnost.
Moje potovanje se je začelo 22. 7. 2021, doma, v Ljubljani. Izračunana pot s postanki je predvidevala vožnjo in polnjenje avta 10 ur in 21 minut, zato sem s potovanjem začela ob 9:30.
Pot je potekala skozi Novo Gorico, kjer naj bi polnila na polnilnici pri Petrolu, čez sever Italije, kjer bi uporabljala Enel polnilnice. Na končnem cilju pa bi napolnila avto pri samem hotelu, ki ima lastno polnilnico (arosaenergie).
CH, Scan Pay Charge
Vse je bilo planirano v piko, pri tem mi je velik del pomagal oziroma naredil moj oči, ki se na te stvari malo bolj spozna.
Uporabila se je aplikacija “A Better Routeplanner”, ki jo priporočam. Aplikacija glede na tvoj avto, tvojo povprečno porabo izračuna celotno pot s postanki za polnjenje, polnilnice si lahko tudi sam prilagodiš (tako sem si jaz Enel polnilnico). Tukaj je tudi potrebna opomba, da je seveda poleg vsakega načrta, treba imeti B plan in ne 100 % zaupati samo eni aplikaciji. To sem na tej poti občutila na lastni koži.
Pot sem, kot že prej rečeno začela ob 9.30 uri. Avto, s katerim sem potovala je Škoda CITIGOe iV. Ob startu mi je 100-% napolnjena baterija kazala dometa 268 km, povprečno porabo pa 12,2 kWh/100 km.
Za polnilnice sem uporabljala: Petrolovo kartico na Petrolovih polnilnicah (1x) in Shellovo kartico, na polnilnicah Enel x (7x), ponekod pa zaradi lažje uporabe tudi aplikacijo Juice pass (Enelove polnilnice).
Prvi postanek je pravzaprav bil šele čez mejo pri Enel polnilnici, “Ikea Gorizia Villese”, čeprav je bil planiran postanek pri Petrolu (Šempas). To pa zaradi mojega ‘jutranjega’ vnašanja podatkov v Googlovo mapo. Ampak nič zato, pri Ikei sem imela še 54-%, vendar sem avto za nekaj minut vseeno priključila.
PolnjenjeIkea
Naprej sem se na pot podala z 71-%. Povprečna hitrost je bila pribl. 100 km/h, tempomat je bil skoraj vedno vključen, povprečna poraba pa je padala, gibala se je tam med 9,5 kWh/100 km -11,5 kWh/100 km. Naslednje polnjenje je bilo pri postajališču Bazzera Nord; v bližini Benetk.
Tja sem se pripeljala z 31-%, baterijo pa sem napolnila do 80-%. Na postajališču sem bila 35 minut, pojedla sem malico in se odpravila naprej na pot.
Benetke
Po skoraj dveh urah vožnje po ‘ravni’ avtocesti in 160 km sem imela postanek na naslednji Enelovi polnilnici, ki je bila na mojo srečo pri “McDonaldsu”. Tja sem prišla s 26-% baterije. Malo sem se okrepčala in ponovno odpravila na pot, ko je dosegel avto 76-% polno baterijo.
McDonalds stop
Potovanje je potekalo brez kakršnih koli težav, vožnja je bila odlična, avto je imel dokaj nizko porabo, polnilnice so delovale in vedno so bile ob mojem prihodu proste. Časovno sem bila po načrtu in vse je bilo tako kot mora biti.
Približevala sem se zadnji polnilnici pred mejo s Švico in tudi zadnji polnilnici, na kateri sem polnila pred svojim ciljem. Enel x polnilnica se nahaja na severu jezera Como, ki je eno izmed lepših turističnih točk v Italiji, seveda tudi eno dražjih. Ker cesta pelje ob samem jezeru, sem upala na lep razgled, a sem se uštela, saj je hitra cesta speljana predvsem po predorih. Na polnilnico sem zaradi rahlega zastoja pri jezeru prišla okoli 19:00, s 23-% baterije.
Como
Avto sem napolnila do 83-% in se odpravila na zadnjo razdaljo, ki me je čakala do cilja.
100 % sem zaupala aplikaciji, da imam slabe 3 ure do cilja, 147 km. Moje misli so se takrat vrtele okoli tega, da me počasi čaka meja, potem pa se malo povzpnem in bom pri cilju. Ne vem, zakaj, ampak nisem preverila, koliko se bom dejansko povzpela. Nadmorska višina jezera Como (kjer sem zadnjič napolnila avto) je 198 m, nadmorska višina kraja, kamor grem pa je 1775 m.
Vožnjo sem začela samozavestno, malo me je začelo stiskati, ko sem se začela vzpenjati že pred mejo. Gre za to, da je tudi meja nekje na 2.100 m nadmorske višine. Vendar mi je uspelo, cesta je lepa in vijugasta, vožnja pa zato mogoče malo bolj počasna in ‘varčna’. Na meji ni bilo nikogar, prav tako ni bilo nikogar na bencinskem servisu, jaz pa brez švicarske vinjete. Zato sem pot še podaljšala za dobrih 40 minut in vozila po stranskih cestah’. Kjer je šlo gor, je šlo tudi dol. Nekaj dometa sem pridobila z varčno vožnjo navzdol, vendar me je praviloma po vsakem spustu čakal naslednji vzpon.
Vse je bilo dobro, dokler nisem prišla do zadnjega vzpona. To je, iz kraja Chur (593 m nadmorske višine) do ciljnega kraja Arosa (1775 m). Še dobro, da takrat nisem niti pogledala višinskih razlik, saj je razdalja med krajema 31 km, imela pa sem dometa tam dobrih 65 km. Vsak, ki vozi električen avto, sploh mestni električen avto, ve kaj klanec navzgor naredi dometu.
Kakorkoli, optimistično sem se pognala v klanec, to se mi je kar poznalo, ko mi je kazalo dometa še 21 km, jaz pa sem jih imela do cilja še 19 km. Ker v bližino ni bilo nobene polnilnice, sem preklopila na najbolj možen varčen način (ECO+), ugasnila se je klima in vsi ostali pripomočki. Ko mi je ostalo še dobrih 15 km do cilja, je domet že kritično padel, mene pa je tako stiskalo da sem avto vozila 10-15 km/h, s prižganimi vsemi štirimi, tako da me je sredi noči na ovinkih prehitel tudi avtobus. Kljub temu da je bila ura že pozna; okoli 1:00 zjutraj, me je prehitelo kar nekaj vozil. Niti eden me ni vprašal, ali je vse dobro. Jaz vem, da če bi na cesti opazila avto s tujimi tablicami, ki se vozi 10 km/h, kjer je omejitev 80 km/h in ima prižgane ‘vse 4’, bi se ustavila in pozanimala, ali je dobro. Ampak dobro, vemo, da so Švicarji ‘bolj zadržani’.
Kljub težavam sem okoli 1:30 ure zjutraj, prišla do cilja, z dometom 10 km. Zdaj, ko sem doma, me res zanima, kakšna je bila takrat poraba, ampak izčrpana od vožnje nisem uspela pogledati in sem preprosto pozabila.
Ostalo je bolj malo energijePovpreče od Ljubljane do Arose
V kraju Arosa sem spala 4 noči, avto pa sem polnila avto v javni garaži, kjer je počasno polnjenje, 22.2 kWh – 10 frankov. Vse je povezano preko spletni strani, kjer te usmerjajo, tako da je bilo vse jasno (arosaenergie).
Nekaj slik iz cilja: Arosa, Švica.
ArosaPogled na ArosoJezero
Čez nekaj dni, 26. 7., sem se odpravila nazaj proti domu. Vračala sem se po isti poti, po kateri sem prišla, potovanje je potekalo brez težav in kot po maslu. Tu se moram pohvaliti, da sem imela odlično porabo, prvih 300 km je bila poraba 6,5 kWh/100 km:).
Majhna poraba
Polnila sem na istih polnilnicah, sprememba je bila samo ta, da sem zadnje polnjenje imela na Petrolovi polnilnici, tik za mejo z Italijo, da sem brezskrbno prispela domov. Pot nazaj je bila časovno krajša, manj stresna, po tistem ‘klancu’, kjer sem se spustila za 1.900 m se mi je kar malo smejalo, ko sem gledala domet in povprečno porabo.
Povprečje od Arose do Ljubljane
Večino poti sem uživala v vožnji, kljub temu, da govorimo o bolj ‘mestnem’ avtomobilu je bila vožnja udobna, pripomočki kot je na primer tempomat, za to pa sem posebej hvaležna, na dolgi poti pride zelo prav.
On the 1st of July 2021, just at the beginning of the summer holiday season, Blaž Hrovat and I set out to test and find out if there are any differences between the Hyundai Ioniq 2016 and the 2020 model of the same car. Since they look almost identical they should also perform similarly, right?
We did the classical DEMS road test from Ljubljana to Piran.
Tires: Michelin Energy Saver + 205/60 R16 – circumference 2050 mm
(Specifications from Electric Vehicle Database)
Ready to go.Blue Ioniq is the model year 2016 and the grey is the model year 2020. The front can be differentiated quite easily because of the ‘grill’ but the rear and the sides are really quite identical.
It was not the first time that the charging to 100% next to the Hotel Nox took longer than expected. Despite three power outlets (Type2 AC, CCS2 and CHADEMO) on the charging station, only one (!) can be used at a time. To make the experience more interesting the mobile network of one of the mobile providers stopped working – no internet connection for three out of four people present during the charging session. With the help of a mobile WiFi hotspot we successfully finished the charging in a bit over an hour (the charging itself took much less time but the whole procedure was time consuming and very inconvenient). One of the cars was above 90% charge and the other one just below that when we started with the charging.
Charging at the Hotel NOX in Ljubljana. Not a great experience with this charging station.
We didn’t just stand around (well we did actually) instead we looked to see if we could find some interesting similarities and differences between the two Ioniq models. The cars are basically identical on the outside and personally I would not blame anyone who would say that the looks are equal. Besides the most obvious visual differences (colour, headlights and backlights, front ‘grill’, rims, …) we found some interesting details that were also different. For example the headlight height adjustment button made a come-back in the 2020 model and the unlock button for the charging cable is present in the 2016 model but not in the 2020 model. It is also hard to understand why the turn signal lights were switched to halogen light bulbs (front and rear) in the newer 2020 model.
The 2020 model has an interesting bug/feature that it is not possible to lock the charging cable before the charging actually begins. Not great if you are using your own Type2 cable on a plug&charge charger where you just leave the cable unplugged until the previous car is unplugged and the very kind owner plugs your car into the charger.
One more interesting fact. The 2020 model shows live charging power/speed in kW on the screen while the 2016 model doesn’t show it (can be determined by using 3rd party apps, of course). There were other interesting differences in pretty much every aspect. Perhaps the least amount of visible differences was noticeable in the motor compartment.
There are some curious differences when it comes to the buttons. On the left is the 2016 model, with automatic headlight height adjustment and a special button to control the cable locking mechanism. On the right side is the 2020 model with the manual headlight height adjustment and a bit less control over the cable locking mechanism.
When both batteries were at 100% we took a couple of photos, put the Driving Mode to Normal, zeroed the trip meters and took to the highway, direction Koper.
Full batteries at the start. Left photo will always be the 2016 model and the right photo the 2020 model.Trip meters set to 0 and estimated range visible.
Last thing before we go – air conditioning ON or OFF? Well OFF since it was a pleasant 19 ℃ and partly cloudy. There was only the driver in the 2016 model and the driver with one passenger in the 2020 model. Tailwind was quite strong most of the way.
As usual the target speed was 130 km/h where the speed limit and the traffic allowed it. The traffic was quite heavy, a lot of trucks and also tourists headed to the seaside together with a couple of roadworks.
It took us 30 minutes to get to Highway Rest Area Ravbarkomanda. First stop to check the consumption. Well not all went smoothly on my side and I took the image of the Drive info screen (which includes my morning drive to the Hotel Nox) instead of the Accumulated info, which was zeroed when we started our journey. Unfortunately I photographed the wrong screen the entire journey. Sorry!
We cannot compare the readouts of the average consumption since we have just the average consumption reported by the car from the 2016 model (15.2 kWh/100 km). But we can try to calculate an approximation for the 2020 model since we know the distance (47 km), State of Charge (Soc) of the 2016 model at 77% and the SoC of the 2020 model at 82%.
If SoC 100% = 38.3 kWh (2020 model) then 1% ~ 0.383 kWh. 18% x 0.383 kWh = 6.894 kWh. 6.894 kWh for 47 km equals 14.7 kWh/100 km. Not exactly reliable or precise but I suppose it is better than nothing (I do apologise for my poor use of mathematical language). The 2020 model beat the 2016 model in this leg of the trip.
State of Charge (SoC) status at the Highway Rest Area Ravbarkomanda.Basic shape of the headlights is the same but the inside is a bit different. You may notice a halogen blinker light on the right side. Daylight LED lights are clearly different.We took off again, the traffic slowly dissipated and the weather became warmer. Next stop, Ionity fast chargers at the OMV Gas station in Koper. The reported consumption in the 2016 model at arrival in Koper was 11.9 kWh/100 km with 106 km driven from the start (SoC 56%). The 2020 model approximate consumption was (again calculated as in the example above) 11.9 kWh/100 km (SoC 67%). The 2020 model was driven with the Cruise Control ON all the time, while the 2016 model did some downhill gliding as well. The 2016 model consumption seems a bit better when going downhill. But the difference seems minimal.Average consumption and SoC of the 2016 model in Koper after 106 km driven.SoC state of the 2020 model in Koper.
The batteries (as well as the weather) were nice and warm and as expected the Ioniq 2016 charging speed/power was as fast as usual which means much faster than the 2020 model. We charged for 6 minutes sharp and the 2016 model charging speed (in this case average 64.4 kW) is superior to the 2020 model (average 36.6 kW).
Charging the 2020 model with 36 kW at the Ionity charger. Not great, not terrible. Notice how long it would take to charge from 71% to 100%.
This means that the 2016 model started at 56% and finished at 74% SoC and the 2020 model charged from 67% to 75% SoC. A lot of ink was already spilled over this charging speed difference between the models and let’s leave it at that. For now there is no explanation why the newer model has a lower charging speed compared to the previous model.
Blue sky and red All star shoes at the Ionity chargers in Koper.VW ID.4 together with two Hyundai Ioniqs.Ioniq model 2016 charging at the Ionity fast charger. Calculated average power during the 6 minutes was 64 kW.Ioniq model 2020 charging at the Ionity fast charger. Calculated average power during the 6 minutes was 36.6 kW.
It has gotten quite hot in the sun (around 28℃) so from now on we used AC set to around 24℃ in both cars.
Next stop Piran and the Petrol charging station. Total distance from Ljubljana was 123 km, total time 2h and 5 minutes. The data at the final destination was as follows:
Hyundai Ioniq 2016
Arrival SoC 71%
Average consumption based on the car data: 11.7 kWh/100 km
Total energy consumed: 6.4 kWh + 8.9 kWh = 12.4 kWh /100 km
Hyundai Ioniq 2020
Arrival SoC 70%
Average consumption based on the car data (calculated from SoC %, as above): 11.8 kWh/100 km
Total energy consumed: 3.6 kWh + 13.2 kWh = 13.6 kWh /100 km
Consumption based on the EV Watchdog app (not very precise, in my experience): 12.3 kWh/100 km
Total kilometres from Ljubljana to Piran on the screen of the 2016 model. On the right the SoC at 71% at the finish in Piran.SoC of the 2020 model at 70% in Piran. On the right side we can see the charging power when charging over the Type2 connection AC. Just enough time for a short walk and lunch in Piran.The charging station was more or less empty all the time during arrival and departure. Parking is free while charging. You just take the ticket when you enter Piran and when you leave you just return the unpaid ticket at the exit booth and tell them you were charging your car.
As usual 4 out of total 6 sockets were operational but the station was not crowded so it was not really an issue in this case. During lunch both cars successfully charged to SoC 100% so we were able to determine the total energy consumption.
I’ve been told this charging station is still in its original packaging for some time now…Cantina Klet in Piran. Good food, good location, good prices, good service. Great combination.
So the verdict is in. The Hyundai Ioniq 2016 was (a bit) more efficient on this trip. Was it the car, the driving style or the fact that there were two persons in the 2020 model? Who knows and I think it doesn’t really matter. These two Ioniqs are among the most efficient EVs considering the size of the car.
More importantly we had a great trip, no major difficulties, the lunch was excellent and Piran as beautiful as ever.
Tartini square is the main square in Piran. Definitely a site to see when you are on the Slovenian seaside.Back at the Hotel NOX in Ljubljana. Everything went smoothly on this trip.
Disclaimer: It should be noted that all the ways the energy consumption is measured is subject to error. There are differences in precision how different cars measure power consumption, how charging stations measure the amount of energy charged etc. Especially in this case where the differences are so small between the cars the numbers should be taken with a grain of salt. Only direct measurements with specialized equipment would provide exact amounts. We tried our best to make it as comparable as possible.
Bonus information
Hotel NOX – Piran – Hotel NOX (2020 model): 241 km, 14.4 kWh/100 km (car info display)
Piran – Hotel NOX (2020 model): SoC 48%, calculated consumption from SoC – 16.9 kWh/100 km, medium rain for about 10 km
Average consumption over the whole day for the 2020 model: 13.8 kWh/100km over 299 km
The total cost of electricity for the trip for the 2020 model, if I would charge the car at night at home, would be approximately 3.3 € (taxes are included in the calculated price).
Model 2020 consumption from the info screen of the car over 9411 km: 13 kWh/100 km
Model 2020 best consumption in the last month (please note, this was not a downhill trip)
Model 2016 best consumption also in June 2021. This was proper hypermiling.
As an interesting side-note, compared to the 2016 model, the battery in the 2020 model cannot be overcharged.
8. mednarodno srečanje Društva e-Mobilnosti Slovenija v Žužemberku je uspešno zaključeno v skladu z našim poslanstvom. Namen in poslanstvo Društva e-Mobilnost Slovenija je splošna promocija elektromobilnosti in ozaveščanje javnosti s ciljem pospešiti prehod v nizkoogljično družbo na področju prometa.
Pogled na prizorišče
V vročem junijskem dnevu smo se zbrali v kraju Žužemberk ob obrežju reke Krke, na idilični lokaciji, kjer smo lahko v prijetni senci izvedli svoj dogodek. Lokacija je bila deležna pohvale vseh udeležencev, le nekateri smo imeli manjše težave najti mikrolokacijo, vendar se je, ob ustrezni pomoči organizatorjev, rešilo tudi to.
Priprava plovila za e-Plovbo
Za kakovostno izvedbo dogodka gre zahvala našim članom Robertu Resniku, Damijanu Skubetu, Marjanu Božiču ter sprejemnemu odboru (Lucija Božič, Tjaša Resnik in Petra Bavdek), ki so poskrbeli za registracijo udeležencev.
Sprejemni odbor v jutranjih urah
Pri takšnih dogodkih je ključno, da ima društvo podporo svojih članov v lokalnem okolju. In tudi v prihodnje bo tako, saj se že govori o prihodnjem srečanju na Štajerskem.
V prizadevanju za čistejšo prihodnost sta nas letos podprli dve podjetji. GEN-I d. o. o. s svojo blagovno znamko GEN-I Sonce in Avto Slak d. o. o., s predstavitvijo VW ID.4, kjer so bile omogočene tudi testne vožnje.
Pokrovitelj Avto Slak d.o.o.
Prihod GEN-I Sonce ekipe z električnimi motocikli je bilo pravo presenečenje. Električni motocikli so še vedno novost na področju e-mobilnosti in posledično je bilo zanimanje udeležencev precejšnje.
Prihod motoristične ekipePokrovitelj GEN-I d.o.o.
Za jutranje okrepčilo sta poskrbela člana Linda in Miran Komel s pršutom, sirom, olivami ter domačim kruhom. Ob tem pa smo bili deležni tudi jutranje kave.
Jutranja malica za udeležence
Prihod naših mednarodnih udeležencev je vedno doživetje. Primer predelanega BMW-ja, ki ga poganjajo baterije iz Tesle je lep primer predelave g. Matije Lisičaka iz sosednje Hrvaške. Zadnja homologirana predelava vozila Peugeot našega člana Arberja Kramarja pa pomeni, da časi predelovalcev iz fosilnih vozil na električna vozila še niso mimo.
Mednarodna udeležbaPredelano e-voziloPrihod članov iz Slovenije in Slovaške
Za artistični vložek žongliranja je bilo poskrbljeno s strani mladega udeleženca, navduševal nas je Žiga Lavrič. Zasluženo je bil deležen aplavza.
Artist
Pogovori med člani, izmenjava mnenj, predstavitev pokroviteljev, vse to je povzročilo zamudo pri planiranem urniku. Malce z zamudo glede na program je sledil moj nagovor, nato pa še nagovor župana Žužemberka, g. Jožeta Papeža. Dobrodošlica vsem udeležencem in zahvala organizatorjem je bila nit nagovora obeh.
Tehnična dediščina na Slovenskem je bogata tudi na področju železo livarskih izdelkov. Ob vodenem ogledu in obisku muzeja smo izvedeli veliko novega. Ste vedeli, da so tire in vozičke v Postojnski jami naredili v tej livarni? Za časa Avstro-Ogrske je livarna v Žužemberku veljala za najbolj kvalitetno livarno v vsej državi. Vsak dan se človek nauči kaj novega, npr. obstajajo tudi strešniki iz litega železa. Pri dolgotrajnosti pa še danes nimajo tekmecev.
Razlaga zgodovine livarneNotranjost muzeja
Grad Žužemberk. Postopoma zapuščen in dokončno porušen v drugi svetovni vojni, je bil kasneje delno obnovljen do današnje oblike. Najbolj znan je kot rojstno mesto kneza Janeza Vajkarda I. Turjaškega. Ob vodenem ogledu gradu smo s pomočjo vodičke spoznali zanimive zgodbe iz preteklosti. Najbolj prijetno pa je bilo v kleti, zaradi temperature in zaradi kozarca vina.
Pogled na Kočevske gozdove
Po ogledih lokalnih znamenitosti smo se ponovno srečali na zbornem mestu. Za pogostitev so poskrbeli gasilci iz PGD Žužemberk.
Kot je bilo obljubljeno na vabilu, je sledilo presenečenje, vožnja z Marjanom Božičem in čolnom na električni pogon po reki Krki. Interesa je bilo veliko in prepeljanih oseb nismo šteli.
Prva e-Plovba za pokroviteljeDame imajo prednost pri e-Plovbi
Ob tem pa so se številni radovedneži zbrali ob električnih motorjih, predvsem v fotografske namene.
Organizator Robert ResnikOrganizator Marjan Božič in predstavnica GEN-I Sonce Dubravka Gramc
Zvečer smo se tudi najbolj vztrajni poslovili in si obenem obljubili, da bo takšnih dogodkov v prihodnje še več. Predvsem moramo dodati še možnosti testiranja najnovejših električnih vozil in morda tudi program, kjer se bomo bolje spoznali med seboj.
Zapisal
Ignac Završnik
P.S.
Postali smo del cestnih blodenj našega člana Alana Orliča.
Fotografije narejene s strani našega člana Roberta Resnika
Za video posnetek je poskrbel naš član Nejc Končan
Še nekaj fotografij naše članice Dubravke Gramc
Za fotografije se zahvaljujem: Marjanu, Igorju, Maksu, Blažu, Robertu, Boštjanu, Alenki,…
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.
Ignac Završnik
Blaž Hrovat
Matjaž Potrč
Dubravka Gramc
