Po lanskoletni uspešni odpravi treh ekip na Slovaško, smo letos zopet dobili vabilo s strani našega slovaškega člana Martina Demina. Zaradi stanja s Covid 19, nas je čakal še večji izziv in sicer daljša pot zaradi zaprtja madžarskih meja. Malo naokoli in takoj 60 kilometrov daljša pot do Patincev.

Spisek ekip, prevoženih kilometrov od doma do Patincev in povprečna poraba.

Prijavljeno število udeležencev in zbirka različnih vozil se je v letu 2020 povečala na štiri ekipe, raznovrstnost vozil  je bila zagotovljena. Nissan Leaf, BMW i3, Škoda Citigo e iV in Tesla M3.

Na takšni poti je prva stvar, ki skrbi udeležence javna polnilna infrastruktura in možnost gostovanja na tej. Uporabljeni iskalniki za polnilno infrastrukturo, www.plugshare.com, https://www.goingelectric.de/stromtankstellen/.

Uporabljene kartice RFID in aplikacije za aktivacijo, Petrol in Maingau in seveda Tesla sistem Superchargerjev priključi in polni.

Vsaka pot se začne s prvimi kilometri in ker je sedaj čas aplikacij na pametnih telefonih smo se vsi povezali preko Facebook MSG skupine »Nove Zamky DeMS«. Enako velja za deljenje lokacije preko telefona. V realnem času smo videli, kje je kakšna ekipa. Dodali smo še Martina, da nam je lahko pomagal z informacijami o polnilni infrastrukturi.

Prvi postanek ekipe Tesle in Škode je bil na Dobrenje OMV ob 50 kW DC polnilnici, ki ji dela družbo še nedelujoči Ionity. Vzdušje pozitivno in ob kratki kavi, izmenjava informacij in taktike poti do Slovaške.

Ob tem je treba zapisati še dejstvo, da sta se Lucija in Marjan Božič odpravila na pot iz Vrhpolja že dan prej in sta bila v soboto zjutraj že v Bratislavi, konkretneje v Devinu ob Devinskem gradu na Slovaškem. Tomaž Fuss pa se je ob tem času šele odpravljal na pot iz Trbovelj.

Lindo in Mirana  je čakal  planiran postanek ob polnilnici v Hartbergu, naju pa postanek v Wiener Neustad Supercharger . Dogovorjeno je bilo, da se dobimo na cilju, kraj Patince ob slovaško – madžarski meji.

Po polnjenju v Wiener Neustad Supercharger sva se odločila za turistični postanek v kraju Devin v bližini Bratislave ter obisk Devinskega gradu. Malo razgibavanja nikoli ne škodi in tudi ostanki gradu z bogato zgodovino so zanimivi. Grad in kraj si delita enako ime z nam bolj znanim krajem in gradom Devin ob Jadranskem morju, še ena posebnost, ki nas povezuje.

Odhod iz Devina in vožnja preko Bratislave je potekala ob zmerni gneči. Nato pa presenečenje, po naključju se srečamo na avtocesti z Lindo in Miranom. Tudi če bi planirali srečanje, nam to ne bi uspelo.

Nekaj medsebojnih klicev in dogovorili smo se  za skupno pot. Oznake na cestišču niso tako dobre, kot smo navajeni in poti so se ločile. Ker ekipa v Škodi ni imela slovaške vinjete, je pot nameravala pot opraviti preko lokalnih cest. Midva pa sva se z  vinjeto odpeljala po avtocesti. Čez dvajset minut pa ponovno presenečenje. Ujela sva Škodo, ki se je peljala po avtocesti. Že drugič. Tudi planirane poti ima včasih nepričakovani razplet. Skupaj smo nadaljevali pot po odseku avtoceste, ki jo tudi Google map ne prepozna.

Ustavili smo se na novem počivališču ob avtocesti, ki ima tudi hitro polnilno postajo. Obračun energije na kWh in uporaba gostovanja preko Maingau kartice RFID.

Pot smo nadaljevali proti Komarnu, kjer je sledil obvezni postanek za nakup slovaškega piva Zlaty Bažant in končno po 580 kilometrih prispeli na na cilj v Patince. Pričakala nas je celotna Martinova družina in seveda Lucija in Marjan, ki sta prispela na cilj že precej pred nami.

Sproščen večer ob hrani in pijači se je ob debati o emobilnosti zavlekel pozno v večer. V vmesnem času pa smo napolnili tudi vsa električna vozila. V slovaškem jeziku “Medzitým sme nabili aj všetky elektrické vozidlá”, kar pomeni izmenjava idej, praks, izkušenj, med mednarodnimi člani DeMSa … vse to prispeva k hitrejšemu prehodu na oblike emobilnosti, ki bodo čistejše in trajnostno naravnane.

Drugi dan pa prebujanje v krasno sončno jutro. Jutranji zbor članov ob zajtrku, planiranje dneva s turističnim obiskom mlina na vodi in kasneje glavnega dogodka v kraju Nove Zamky. Še zadnja skupinska fotografija vozil ob odhodu iz Patincev.

Cilj kraj Kolarovo in obisk replike mlina na vodi ob mrtvem rokavu malega Dunaja. Za dostop do mlina na vodi se je treba sprehoditi preko pokritega mostu, za katerega trdijo, da je najdaljši pokriti leseni most v Evropi.

Preverjali nismo. Smo pa izvedeli, da eden redkih orginalnih mlinov na vodi obstaja še v Sloveniji na reki Muri. Po vodenem ogledu še kava iz »Krčme u Mlyni«.

Pot smo nadaljevali do prizorišča dogodka v Nove Zamky. Bili smo praktično med prvimi. Električni priključki so videti primerni (3x16A) in dostopni. Kaj naredijo vozniki električnih vozil najprej –  seveda priklopijo vozila. Vendar so po kratkotrajnem polnjenju varovalke izklopile električno energijo. Kaj sedaj? Na srečo smo imeli Marjana, ki je skupaj z lokalnimi električarji odkril razlog. Varovalke so bilr 3x6A, kar pomeni, da polnjenja ni bilo. Bilo pa je dovolj enegije za ozvočenje.

Obisk dogodka s strani lokalnega prebivalstva nas je presenetil. Vozil in udeležencev je bilo vsaj trikrat več kot lansko leto. S strani moderatorja smo bili povabljeni na oder, kjer smo v angleščini predstavili društvo in svoja električna vozila (Ignac Završnik, Marjan Božič, Miran Komel in Tomaž Fuss).

Za ustrezen prevod v lokalni jezik je bilo poskrbljeno. Mednarodne debate in predstavitve so se nadaljevale na dogodku in kot zanimivost, na Leafu je bilo s pomočjo električne energije iz vozila skuhana kava in zmiksan smuti. 

Druga tehnična zanimivost je bila predstavitev openpilot AI  (Autopilot) na vozilu Kia eNiro. Zanimiva alternativa drugim možnostim.

Dogodek se je bližal koncu, zato smo se poslovili od gostiteljev ter se odpravili vsak v svojo smer. Nekateri izmed nas smo se iz dogodka odpeljali proti domu. Drugi pa so ostali še v Patincah in preverili gnečo v termalnem kopališču. Po internih informacijah gneče ni bilo, saj število oseb skupaj z osebjem ni preseglo številke štiri.

Pot proti domu je potekala zopet s presenečenji. Po skupnem postanku v Bratislavi smo se po različnih poteh odpravili proti Hartbergu. Nekateri smo ujeli gnečo pri avtocestnem mejnem prehodu, drugi pa brez gneče po lokalni cesti. Vendar so se poti združile pri Hartbergu, kjer smo vsi napolnili vozila, nekateri pa spili tudi malo pivo, ker tako strogih omejitev, glede alkohola v primerjavi s Slovaško, v Avstriji ni.

Veselimo se prihodnjega srečanja in – uvidíme sa budúci rok !