Kategorija: Organizirani dogodki

  • Popotovanje od polnilnice do polnilnice

    Popotovanje od polnilnice do polnilnice

    Statistika dneva

    Prevožena razdalja 380 km

    Testiranih polnilnic 14

    Delujočih 10

    Vreme ni bilo primerno za kopanje in tudi nakupovanje je odpadlo, ker je bil praznik. Zato sem se odločil popeljati po Sloveniji in preizkusiti zanesljivosti polnilne infrastrukture za električna vozila, predvsem polnilnice, kjer obstaja možnost hitrega DC polnjenja.

    Pot se je začela s Ptuja skozi Poljčane, prvi postanek je bil v kraju Pristava pri Mestinju, kjer stoji prva polnilnica. Priključim vozilo, uporabim njihovo aplikacijo za zagon polnjenja, po pretečeni minuti se ne zgodi nič, zato poskus ponovim, polnilnica se še vedno ne odziva. Uporabim gumb za reset polnilnice polnilnica, začne polniti z močjo 8 kW (polnim 10 minut).

    14 kW DC Chademo

    Odpravim se naprej proti Športni dvorani Podčetrtek do polnilnice istega proizvajalca, priklopim vozilo, polnilnica začne polniti z močjo 14 kW. Po kratkem ogledu okolice se pot nadaljuje do bližnje trgovine Jager, kjer stoji enaka polnilnica. Brez reseta oz. izklopa glavnega stikala se polnjenje ni začelo. Po začetku polnjenja je bila moč slabih 7 kW.

    Vljudnostno opozorilo

    Naslednji preizkus je v kraju Kozje, kjer ob avtobusni postaji stoji polnilnica v senci, pod drevesi. Polnjenje poteka brez težav, z močjo 14 kW. Sosednje polnilno mesto je bilo zasedeno s fosilnim vozilom, prijazno mu pustim obvestilo DeMS-a, da se to ne počne.

    Naslednji cilj – gasilski dom v kraju Podsreda, kjer polnilnica ni delovala oziroma bi bilo možno polnjenje na »šuko« vtičnici. Pri gradu Podsreda polnilnica deluje brezhibno, moč polnjenja 14 kW. Ogledam si grad in nadaljujem pot do termoelektrarne Brestanica.

    0 kW DC Chademo

    V zraku kar iskri od količine elektrike, vendar na žalost v tem kraju stoji le ena polnilnica moči 50 kW, ki pa na žalost ne deluje. Žalostno je, da takšen kraj vključno s Krškim, kjer se proizvaja električna energija, premoreta le eno polnilnico, pa še ta ne deluje.

    Naslednji postanek je v kraju Šentjernej, kjer polnilnica omogoča prav tako polnjenje z močjo 14 kW. Med tem, ko sem polnil svojega Nissana, se je pripeljal gospod z e-Golfom, želel je priklopiti vozilo s kablom Type2, tega pa ta polnilnica ne omogoča. Ker je začetnik v svetu e-mobilnosti ni vedel, da lahko polni vozilo tudi na CCS priključek. Prijazno sem mu ponudil, da ko zaključim, mu lahko vklopim polnjenje in z veseljem se je strinjal. Po končanem preizkusu ga priključim na CCS in se odpeljem. Po osmih minutah dobim sporočilo, da se je polnjenje prekinilo. Glede na to, da sem obljubil, da bom dal polniti njegovo vozilo, sem zadevo ponovil še 9x, da se je vozilo napolnilo iz 40 % na 80 % (mislim, da dodatna obrazložitev ni potrebna).

    Naslednje so Dolenjske Toplice, kjer stoji polnilnica na parkirišču pod drevesi v senci, moč polnjenja pa ne presega 10kW. Pri občini stoji še ena in preverim še to – po 5 poizkusih ugotovim, da polnilnica ne deluje. Zgodba se ponovi v kraju Mirna Peč. 

    29 kW DC Chademo

    V Trebnjem je bil že skrajni čas za kosilo in tam stoji polnilnica z zgledno polnilno močjo, in sicer 29kW. Polnilnica je delovala brez problema in v času kosila vozilo napolnila iz 15 % na 90 %,  ko se je polnjenje samodejno prekinilo.

    40 kW DC Chademo

    Po prihodu v Mercator Šiška na prostem polnilnem mestu napolnim baterijo za pot proti domu. Naj poudarim, da me polnilnica pri Mercatorju še ni razočarala (če je le prosta). 

    Zadnji hitri osemminutni postanek je bil počivališče BS Tepanje, kjer se je vozilo polnilo z 42 kW.

    Iz vsega zapisanega naj vsak sam presodi ali si to res želimo za prihodnost e-mobilnosti. Res je, da je večina polnilnic delovala, ampak ali moramo imeti uporabniki električnih vozil res veliko tehničnega znanja, da lahko uspešno polnimo vozilo. Zakaj ne moremo enostavno vzeti ročke za polnjenje kot na bencinski črpalki in vozilo preprosto napolniti. Kako naj osebo z manj tehničnega znanja pošljemo na pot z električnim vozilom. Pri takšni infrastukturi, ki je uporabna samo za določene ljudi, ne moremo pričakovati širjenja e-mobilnosti.

    Moram pohvaliti polnilnico v Trebnjem moči 30 kW, ki vam vozilo v času obiska restavracije ali ogleda mesta napolni za dodatnih 150 do 200 km. Takšnih bi moralo biti več v mestnih središčih, trgovskih centrih in ob gostinskih lokalih, seveda brezhibno delujočih.

    Kar se pa tiče DC polnilnic, ki polnijo z močjo 10 kW, so uporabna samo še za starejša vozila, ki ne premorejo AC polnilca z močjo več kot 3 kW ali 6 kW, kajti vsa novejša vozila premorejo 11 kW AC polnilec in lahko polnijo na mnogo cenejših AC polnilnicah. Vse statuse sem zabeležil tudi v aplikaciji Plugshare, kjer pa opažam, da uporabniki zelo malo kdaj zabeležijo stanje polnilnice. Menim, da nam je to lahko v veliko pomoč, da se ne vozimo na lokacije, kjer je status po večinoma negativen.

     

    Zapisal

    Boštjan Završnik

     

  • Ionity OMV Smednik

    Ionity OMV Smednik

    Vsak dan se po Evropi pojavljajo nove ultra hitre polnilne postaje. V Sloveniji že nekaj časa stojijo polnilne postaje Ionity (Ilirska Bistrica in Koper). V četrtek, 2. 7. 2020, je potekal zagon Ionity ultra hitre polnilne postaje na lokaciji OMV Smednik na Dolenjskem.  S strani podjetja ABB smo bili povabljeni, da se jim pridružimo pri zagonu in testu.

    16.10.2019

    Zgornja fotografija je bila posneta dne, 16. 10. 2019, očitno je, da od postavitve pa do priklopa v naših krajih preteče precej časa.

    Dovolj dolg CCS kabel

    Ob prihodu precejšnja gneča vozil in osebja iz ABB ter Ionity, ki so prevzemali polnilno postajo.

    Testirali smo hitrost polnjenja, ki naj bi teoretično dosegala 350 kW. V praksi pa so najboljše rezultate dosegli s Porsche Taycanom, in sicer 270 kW. Z naše strani smo naredili primerjalni test dveh vozil Tesla Model 3 Long Range. Rezultat je bil na eni 181 kW, na drugi pa 146 kW. Vse je pogojeno s temperaturo in SOC baterije. Na Ionity pravijo, da je omejitev na strani vozila in ne polnilne postaje.

    Hitrost 181 kW

    V mojem primeru je bilo povprečje 10 minut polnjenja za 19,780 kWh prenesene energije, kar pomeni povprečno hitrost polnjenja 118,68 kW. Še ena zanimiva informacija, energija, ki je prikazana se meri na DC strani in ne AC strani polnilne postaje. 

    10 minutno polnjenje

    Pogled v drobovje polnilne postaje oziroma enega dela polnilne postaje. 

    Pogled v notranjost

    Informacije iz prve roke so vedno dobrodošle. Po počitnicah se obeta odpiranje še ultra hitre polnilne postaje v Dobrenju. Prav tako se pripravlja postavitev Ionity ultra hitre polnilne postaje v Ljubljani, kar bo izenačilo prednost trenutno edine Tesline ultra hitre polnilne postaje v Ljubljani, ki že od leta 2014 deluje pri hotelu Four Points by Sheraton.

    Zapisal:

    Ignac Završnik

    Brezplačni Tesla Supercharger za 1.500 kilometrov

  • 7. srečanje Društva e-Mobilnost Slovenija (DeMS)

    7. srečanje Društva e-Mobilnost Slovenija (DeMS)

    Spoštovani člani, simpatizerji in vsi drugi, ki vas zanimajo vozila s pogonom na elektriko, vabimo vas na tradicionalno 7. srečanje DeMS na Blokah. Srečanje se bo uradno začelo v soboto, 20. 6. 2020, ob 9 uri in zaključilo ob 21 uri.

    Okvirni program srečanja:

    Sobota 20. 6. 2020

     9:00 10:00 zbor in registracija udeležencev PGD Nova vas 48, 1385 Nova vas, Slovenija;

    10:00 10:30 kava in prigrizek;

    10:30 10:40 nagovor predsednika DeMS;

    11:00 12:30 ogled muzeja Bloški smučar (voden ogled);

    Muzej

    13:00 15:30 ogled Križne jame (voden ogled), v  jami je 8 stopinj C, imejte s  seboj topla oblačila in dodatne nogavice;

    Jama

    16:00 21:00 piknik, druženje članov in obiskovalce pred ali v PGD Nova vas

    Električna vozila se lahko polnijo na javni polnilni infrastrukturi, ki je v bližini. Nova vas 54, Nova vas 4a, Nova vas 54, Nova vas 29.

    Prijavnina oz. prostovoljni prispevek znaša za člane društva 10 € (otroci brezplačno), za ostale je znesek 30 € in vključuje stroške vstopnin, vodenja ter prehrane.

    Za prijavo na srečanje prosim potrditev do 17. 6. 2019 na elektronski naslov drustvodems@gmail.com.  Možnost prenočevanja v bližini. Znamenitosti v bližini: Rakov Škocjan, grad Snežnik, Bloško jezero, soteska Kadice in Cerkniško jezero.

    Pokrovitelji srečanja: Elektronabava d.o.o., Avto Slak d.o.o, Metron Institute

     

    Organizacijski odbor:

    Franc Babnik (041 681 584)  in Marjan Božič (031 727 089)

  • PORSCHE Taycan Turbo

    PORSCHE Taycan Turbo

    Po dvomesečnem omejenem gibanju zaradi karantene, so se sprostila potovanje med občinami in prodajalci vozil so lahko odprli salone. Vrnitev iz karantene smo začeli na najboljši način in se po Sloveniji zapeljali s Porsche Taycanom v turbo izvedbi.

    Porsche ključ

    Odpravili smo se do generalnega uvoznika za vozila Porsche, kjer smo prevzeli vozilo. Sledilo je pol urno uvajanje v svet Porschejev, s prenekaterimi detajli. Porsche je sicer v nekaterih podrobnostih upravljanja vozila precej podoben Audi E-tronu, saj gre za avto iz iste hiše, kar pa se vožnje tiče, pa je Porsche iz povsem drugega sveta kot Audi.

     

    Na začetku preizkušnje

    Začetek testa smo izvedli s polnjenjem pred hotelom NOX v Ljubljani, saj se na testno pot vedno odpravimo s polno baterijo. Testna relacija je pri testih DEMS vedno enaka. Start izpred hotela NOX, polnjene na Ionity polnilnici v Kopru, parkiranje v Piranu, kjer si malo pretegnemo kosti, vrnitev proti Ljubljani po stari cesti do Logatca in nato po avtocesti do Ljubljane na končno polnjenje pred hotel NOX.

    Najprej nekaj podatkov o vozilu. Testno vozilo je bilo Porschejev Taycan Turbo, kar pomeni izjemne zmogljivosti. Taycana se izdeluje v osnovni verziji 4S, kar pomeni baterijo 79,2 kWh bruto kapacitete, 4 kolesni pogon in 530 konjev ter 640 Nm navora, ki avto izstreli do 100 km na uro v 4 sekundah. Preostale 3 različice so serijsko opremljene z večjo 93,4 kWh veliko baterijo, seveda serijsko ogrevano in hlajeno. Različica, ki smo jo imeli na testu je po pogonskem sklopu 3. od 4 verzij, z oznako Turbo, čeprav gre za električen avto in ni ne duha in sluha, o kakšni vgrajeni turbini. Specifikacije testnega vozila so veliko obetale; 680 konjev, 850 Nm navora in 3,2 sekunde do stotice ter največjo hitrost 260 km/h.

    Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Porsche_Taycan

    Pot od Ljubljane do Kopra je potekala po omejitvah z nastavljenim tempomatom 133 km/h ob izdatni uporabi asistenčnih sistemov. Radarski tempomat deluje brezhibno, tudi vodenje po sredini avtocestnega pasu, zato je vožnja nadvse sproščujoča.

    Nočni pogled
    Dnevni pogled

    Ob prihodu v Koper smo zavili na OMW, kjer se nahaja Ionity polnilnica, ki obeta polnjenje do 350 kw. Taycan bi se teoretično lahko polnil do 290 kw, saj je opremljen z 800 V baterijo. Po naših ugotovitvah se je polnil z maksimalno hitrostjo 97 kW, kar pa je verjetno posledica še precej polne baterije, saj smo v Koper, prispeli s 73% baterijo in porabo 23,1 kwh na 100 prevoženih kilometrov.

    Poraba 23,1 kWh/100 km

    Podatek o porabi sploh ni slab, če upoštevamo še težo vozila, ki znaša približno 2300 kilogramov. Za polnjenje smo uporabili kartico Maingau, kar je pomenilo polnjenje 39 centov za kWh, brez kartice pa stane »ad hoc« polnjenje 80 centov na kWh.

    Ultra hitro polnjenje

    Še pripomba za Ionity. Kabel za polnjenje na polnilnici je glede na situacijo odločno prekratek. Vozilo smo morali parkirati na sredino dveh parkirišč, da je polnilni kabel dosegel levo ali desno stran avtomobila, za sprednjim kolesom.

    Pot do Pirana

    Po testu polnjenja na Ionity polnilnci, nas je pot peljala naprej do Pirana. Pri vhodu v mestu so na levi strani 4 parkirišča za električna vozila in dve polnilnici. V primeru polnjenja mesto podarja brezplačno parkiranje, ki pa je časovno omejeno. Seveda smo se z vozilom zapeljali v središče mesta do Tartinijevega trga in do obale, kjer so parkirane ribiške barke.

    Tartinijev trg
    Piranska gneča

    Vzdušja v mestu nismo motili, saj je delovanje električnega avta skoraj neslišno. Pri fotografiranju so se nam nastavili še uniformirani policisti na petih mtorjih BMW. Skupaj smo izračunali, da ima 5 policijskih motorjev skupaj natančno 700 konjev, kar je malo več kot naše testno vozilo, če pa bi imeli na testu različico Turbo S, pa bi bila zmaga na naši strani.

    5 x 140 KM in 1 x 800 KM

    Porsche Taycan ima eno zanimivo funkcijo in sicer imitacijo zvoka zunaj in znotraj. Ob aktivaciji zvoka je občutek kot bi se peljali v kakem Porsche 911. Torej v gostilno se lahko pripeljete zelo glasno, zvečer domov pa povsem neslišno. Taycan meri v dolžino 4,96 m, kar pa se seveda pozna tudi v notranjosti. Spredaj in zadaj je prostora ogromno za 4 potnike, zadaj pa po potrebi lahko sedijo tudi trije. Prtljažnik zadaj meri zglednih 447 litrov, spredaj pa je prostora le za kakšen polnilni kabel.

    Nastavitev podvozja

    Vožnja s Taycanom je pravzaprav zelo udobna, lahko pa je tudi zelo športna. Vozilo je serijsko opremljeno z zračnim vzmetenjem, kar pomeni, da vozilo samo nastavlja višino glede na vozni program. Izbrani vozni program pa določa užitek v vožnji, Program »Comfort« je zelo udoben, »Sport« ali »Super Sport« pa vozilo potisne k tlom, otrdi podvozje in poveča občutljivost stopalke za plin in trdoto volana.

    Let’s fly

    Največja zamera vozilu gre regeneraciji in menjalniku. Da, prav ste prebrali menjalniku in regeneracij. Večina nas, ki izvajamo teste električnih avtomobilov, že nekaj let vozi električne avte. Večina teh električnih avtov ima možnost ‘one pedal drive’ in nima menjalnika (Rimca z menjalnikom še nismo vozili).

    »One pedal drive« pomeni, visoko regeneracijo že ob popuščanju pedala za histrost, kar omogoča vožnjo le z eno stopalko večino časa in zaviranje s stopalko ob ekstremnih situacijah. Porsche ima v osnovi regeneracijo izključeno in deluje v načinu jadranja, kar je sicer učinkovito pri porabi energije, vendar zelo moteče, ker se vračamo nazaj k fosilnim navadam, ki potrebujejo vsaj dve stopalki, kljub avtomatskemu menjalniku. Taycan ime dve možnosti regeneracije, vklop na volanu, kar pomeni stalno regenerecijo, vendar le okoli 30 % do 40 % ali avtomatsko regeneracijo, kar pomeni način jadranja, dokler avto ne zazna avtomobila pred sabo, nato regeneracijo povečuje, vendar je potrebno še vedno ves čas posegati po stopalki za zavoro.

    Druga zamera gre samodejnemu menjalniku. Vozilo ima samodejni menjalnik z dvema razmerjema. Ta pripomore k nižji porabi, vendar občasno povzroči precej mešane občutke. V nekem trenutku si zaželiš ogromnega pospeška, vendar pride do nekaj destink zamude, ker menjalnik prestavlja, nato se avto izstreli. Dokler se nismo tega občutka navadili, smo že mislili, da je z vozilom nekaj precej narobe.

    Porsche destinacijske polnilnice

    Iz Pirana smo se odpravili v Portorož pred hotel Boutique, kjer sta postavljeni dve Porsche destinacijski polnilnici. Porsche namreč postavlje zelo lepe polnilnice na odličnih lokacijah in destinacijah, ki so primerne statusom avtomobila. Polnjene tu žal še ni bilo mogoče, saj polnilce še niso bile priključene na električno omrežje, seveda zaradi znanih težav s karanteno.

    Pot nas je zatem vodila po stari cesti proti Ljubljani. Naredili smo še dva postanka in sicer v Črnem Kalu na prelepi razgledni točki gostilne Viki Burger ter na Postojnskem klancu, kjer so odlični pogoji za testiranje voznih zmogljivosti.

    Postojnski klanec je pokazal, da je vozilo dobesedno prilepljeno na tla, nobena guma ne zdrsne v prazno, zadek in nos avtomobila trdno stojita na cesti. Zadek vozila pomaga potiskati k tlom aktivni spojler, ki se pri priganjanju sam dvigne iz zadka vozila. Športni karakter vozila je bil zabeležen tudi s pomočjo drona, ki je ujel trenutke iz ptičje perspektive.

    Dan se je začel prevešati v večer, zato smo se po stari cesti odpravili do Unca in nato po avtocesti nazaj v Ljubljano, kjer smo vozilo morali vrniti. Vozilo je po 450 prevoženih kilometrih kazalo povpračno porabo 24,3 kw/100 km. Seveda bi bila poraba kak kilovat ali dva nižja, če avta ne bi preganjali po Postojnskem klancu, kar smo izvedli kar nekajkrat.

    Vozilo smo s težkim srcem vrnili nazaj, saj smo se po 450 kilometrov že navadili nanj.

    Porsche Taycan Turbo

    Pozitivno:

    • Hitrost polnjenja in zmerna poraba špotnega avtomobila izjemnih lastnosti.
    • Vozne lastnosti in odlične vozne zmogljivosti.
    • Odlični sedež z nastavitvijo bočnega oprijema v ledvenem in sedalnem delu, s funkcijo hlajenja.
    • Steklena panoramska streha naredi avto svetel in večji (brez možnosti odpiranja).
    • Polnilni vtičnici na levi in desni strani vozila.
    • Pri opciji s stekleno streho, lahko namestite prtljažnik v pred pripravljenje nosilce.
    • Odlično oblikovanje vozila, zunajost markantna z dušo.

    Negativno:

    • Ni opcije “one pedal drive”, regeneracija se izvaja s pritiskom na pedal zavore.
    • Občasen zamik pri pospeševanju, zaradi prestavljanja menjalnika.
    • Ni opcije »head up« zaslona in servo zapiranja vrat.

    Test:

    • Voznika: Simon Zgonc in Ignac Završnik
    • Fotograf: Simon M. Pintar
    • Asistent fotografa: Matjaž Kuček
  • Dobro je treba deliti

    Dobro je treba deliti

    V Društvu e-Mobilnost Slovenija smo se v kriznih časih virusa Covid 19 odločili pomagati članom društva. Na trgu je težko kupiti obrazne maske za zaščito pred virusom, zato smo izkoristili možnost nabave in dobave certificiranih trislojnih kirurških mask za enkratno uporabo. Vsakemu članu društva smo v prejšnjem tednu podarili 15 kosov mask in jih razposlali na naslove članov društva.

    Pri društveni akciji smo sodelovali Simon Zgonc in Ignac Završnik pri organizaciji nabave ter preostale članice družine Završnik, ki so sodelovale pri razpošiljanju več kot 3000 mask.

    Ostanite zdravi !

    Ignac Završnik

    predsednik/chairman

     

    Nekaj odzivov po Facebooku, SMS, elektronski pošti, telefonu …

     

    SMS

    Orlando                 Hvala ! Zelo lepa gesta.

    Vid                          … prejel sem kirurške maske ! Presenečen, da bolj ne bi mogel biti …

    Blaž                        Hvala za lepo darilo. Za ta čas ravno prav.

    Tomaž                   Hvala DeMSu. Kdaj ste jih že naročili ?

    Jasna                      Ojla, čestitke za akcijo nabave mask za člane! Odlična in hvalevredna poteza v teh časih.

    Sandi                      Pohvalno. Lepo presenečenje. Velika hvala vsem, ki so se potrudili v tej situaciji.

    Robert                    Hvala DeMS za lepo gesto. Pohvalno.

    Vinko                     Civilizirano društvo – je bila prva izjava žene !

    Elektronska pošta

    Breda                     Najlepša hvala za poslane maske. Hvala za skrb za člane.

    Aleš                        Vse pohvale za gesto oz. akcijo pošiljanja mask članom društva. Še enkrat ste pokazali učinkovitost delovanja društva. Želim nam, da se zadeve kmalu približajo normali in nato krenemo naprej.

    Zdenko                  Včeraj smo dobili zaščitne maske in rad bi se zahvalil za res lepo gesto! To so prve maske, ki smo jih v našem gospodinjstvu sploh dobili. 

    David                     Hvala za zaščitne maske, sem doniral preko PayPal 10EUR za društvo DEMS.

    Dejan                     najprej hvala za zaščitne maske 🙂     ful dobra poteza vodstva DEMS.

    Franc                      Hvala, pravkar je prinesel poštar, odlična ideja.

    Tomaž                   Danes prejel ducat mask. Najlepša hvala, izvrstna ideja.

    Andrej                    Res dobra poteza, pohvalno!

    Ciril                         Hvala lepa za maske. Ostanite zdravi.

    Vladimir                Zelo ma je razveselila pošiljka mask, ki sem jo pravkar prejel. Takšne majhne misli so zelo pomembne in kažejo na lep odnos, ki ga društvo goji do svojih članov.

    Miha                      Hvala, za maske. Ste me/nas prijetno presenetili.

    Tomaž                   zahvaljujem se vam za zaščitne obrazne maske, ki bodo meni ter moji družini zelo prav prišle, saj smo dosedaj uporabljali bombažne in kombinacijo raznih tankih ter dokaj vročih šalov.

    Igor                         Iskreno se zahvaljujem tebi in upravnemu odboru za izvirno odločitev, da nam društvo podari zaščitne maske. Res me je pošiljka lepo presenetila, sploh sedaj, ko še do trgovine pridemo vsakih 14 dni.

    Matija                    … super gesta. Z zeno sva bila prijetno presenecena, so ze v uporabi.

  • Uporaba e-skirojev

    Uporaba e-skirojev

    Bliža se pomlad in s tem prijetnejše vreme. Na plano bodo ponovno prišla že nekaj časa v Sloveniji močno razširjena, majhna in cenovno dokaj ugodna električna vozila, ki jih večina poznamo pod imenom električni skiro.

    Trenutno imamo vlado, ki opravlja le tekoče posle in ni jasno, kako kmalu bomo dobili novo, kar je povzročilo zaostanek pri sprejemanju že pripravljenih osnutkov zakonodaje, ki bi urejala področje takih vozil.

    Policija in drugi prekrškovni organi tako še nimajo podlage za sankcioniranje kršiteljev. Veljavni zakon o pravilih cestnega prometa v 97. členu določa, da uporaba posebnih prevoznih sredstev, v katero kategorijo spadajo tudi električni skiroji, ki jih poganja motor in ki presegajo hitrost gibanja pešcev v cestnem prometu, ni dovoljena.

    Električni skiroji v povprečju dosežejo hitrosti do 25 kilometrov na uro. Večina tudi več kot 30 km/h, pešci ob normalni hoji pa le okoli pet kilometrov na uro. E-skiroji tako za nekajkrat presegajo hitrost peščev.

    Zakon v istem členu dovoljuje uporabo posebnih prevoznih sredstev, a le prevozna sredstva brez motorja (skiroji, rolerji, rolke …), in to le na pločnikih, poteh za pešce in kolesarskih poteh ter na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa, odvisno od njihove velikosti. Tudi pri teh prevoznih sredstvih njihova hitrost ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci. To je 5 km/h

    Veljavna zakonodaja torej prepoveduje uporabo e-skirojev.

    Nekaj bo nujno treba narediti na tem področju, saj opažam, da je vse več takih, ki zakona ne upoštevajo in se vozijo po pločnikih, območju umirjenega prometa, med pešči vijugajo s prevelikimi hitrostmi, na kolesarskih stezah pa je problem predvsem tam, kjer je avtobusna postaja in čakajoči prehajajo čez kolesarsko stezo, največkrat s hitrostjo več kot 25 km/h, ne upoštevajo nobenih predpisov. Postavljajo v nevarnost tako sebe kot druge udeležence v prometu.

    Vse več je tudi trkov z avtomobili in drugimi prevoznimi sredstvi, saj je električni skiro neslišen, oseba, ki ga upravlja, se ne giba, ampak stoji na mestu, voznik pa tega ne pričakuje in ga ne vidi.

    Večina uporabnikov tudi ne uporablja čelad. Pri padcu z električnim skirojem pa je velikokrat poškodovana ravno glava.

    Ogromno je odrgnin, udarnin, tudi zlomov zapestja in kot omenjeno, hujših udarcev v glavo. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana statistike zgolj za električne in ostale skiroje ne vodijo posebej. A tudi skupne številke pričajo, da število poškodovanih raste. Do konca decembra so obravnavali čez 300 poškodovanih uporabnikov skirojev, še sreča, da ni bilo smrtnih žrtev.

    Nesreča

    Skiro ima majhna kolesa, zaradi česar je to prevozno sredstvo ob slabši cestni infrastrukturi in dokaj veliki hitrosti zelo občutljivo na vse napačne manevre in vozno površino. “Zato priporočam uporabo zaščitne opreme, predvsem čelade,” seveda pa morajo uporabniki takšnih prevoznih sredstev spoštovati prometne predpise in signalizacijo. Električni skiro tudi ni namenjen vožnji po mokrem, saj ima majhna kolesa in s tem zelo slab oprijem na vozno površino. Pnevmatike pa največkrat niso narejene iz gume, ampak je to neka mešanica plastike in silikatov.

    Druga stvar pa je zavarovanje takih vozil, saj vsekakor nastane problem, če je voznik skiroja kriv za trk z avtomobilom, poškodbe avtomobila pa zanesljivo niso zanemarljive.

    Čelada

    Postavlja se vprašanje, kdo krije stroške popravil. Električni skiro se vodi kot vozilo, ki ga upravlja pešec in ni potrebe po plačilu zavarovanja odgovornosti, Niti po registraciji vozila.

    V tujini je to področje že urejeno vsaj v Nemčiji, kjer je dovoljena vožnja po urbanem področju z največjo hitrostjo 20 km/h, seveda obvezna čelada in prijava lastnika vozila na upravno enoto, da ga poseduje, s tem se vodi evidenca in uporabniki so bolj odgovorni do sebe in drugih. Za vpis v evidenco mora Električni skiro biti pripravljen in opremljen z nekaj pomembnimi elementi. Treba je imeti homologacijsko listino, s katero se izkazuje, da je električni skiro skladen s predpisi, ki veljajo v EU /Sloveniji

    Pomembnejša oprema na skirojih, ki bi jo moral imeti vsak, je:

    • Sistem osvetlitve spredaj zadaj/ stranske označbe
    • Kontrolna enota/ LCD display
    • Učinkovita zavora
    • Motor z največjo sistemsko močjo do 350 W
    • Konstrukcija ogrodja in krmila (potrebna za predpisano vgradnjo luči / zavor)
    • obvezen zvonec ali hupa za opozarjanje

    Za te zadeve mora poskrbeti proizvajalec vozila, in se jih naknadno ne da prirediti v servisni delavnici.

    V Sloveniji se je razbohotila prodaja najrazličnejših poceni električnih skirojev, ki totalno ne ustrezajo niti minimalnim zahtevam po varnosti, taka nevarna vozila starši celo kupujejo svojim otrokom, s katerim se vozijo v šolo, na treninge ipd.…

    Moramo se zavedati, da imajo skiroji majhna kolesa, in vsako manevriranje zahteva obe roki na krmilu. Veliko primerov padcev in poškodb se je pripetilo, ko so uporabniki celo telefonirali med vožnjo ali brskali po spletu.

    Dobro in po predpisih opremljeni električni skiroji dosegajo tudi višje nakupne cene, kar bo vsekakor malce omejilo rast števila teh vozil.

    eSkiro

    Na ministrstvu za infrastrukturo so že pripravili predlog novele zakona, ki ureja tudi vožnjo z e-skiroji. Če bo sprejeta prvotna različica, bo vožnja z električnimi skiroji dovoljena le na površinah za pešce in kolesarskih površinah. Vozniki bodo morali hitrost vožnje prilagoditi površini, po kateri se bodo peljali. Če se bodo peljali po pločniku, tako ne bodo smeli preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci, torej okoli 5 km/h.

    V območju umirjenega prometa bodo morali vozniki e-skirojev upoštevati največjo dovoljeno hitrost, ki je dovoljena tam, in sicer 10 km/h

    Vozniki bodo morali voziti tako, da ne bodo ogrožali pešcev, sicer jim grozi 40 evrov globe, še piše v predlogu, ki za vožnjo e-skirojev predvideva tudi obvezno čelado in pravilno osvetlitev vozila

    Z električnimi skiroji se bo po predlogu sicer izjemoma mogoče vozili tudi na desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je največja dovoljena hitrost vožnje omejena na 50 kilometrov na uro, a le tam, kjer pločnikov, kolesarskih stez ali območij umirjenega prometa ni oziroma niso prevozni.

    Predlog novele zakona pa uvaja popolno prepoved za e-skiroje oziroma tudi za vsa druga električna prevozna sredstva, ki dosegajo več kot 25 kilometrov na uro.

    Poleg vsega naštetega predlagam, da se za vse na novo kupljene električne skiroje uvede zavarovanje vozil, saj to ni igrača, to je motorno prevozno sredstvo, s katerim sicer lahkotno in ekološko premagujemo krajše razdalje, s katerim se moramo obnašati odgovorno in varno do drugih udeležencev v prometu.

    Zapisal

     Robert Tošnjak, Elektro Tošnjak

  • PREDLOG ZAKONA O DAVKU NA MOTORNA VOZILA

    PREDLOG ZAKONA O DAVKU NA MOTORNA VOZILA

    Člani Društva e-Mobilnost Slovenija (DeMS), zbrani na rednem letnem zboru v soboto, 1. februarja 2020, izražamo zaskrbljenost zaradi poznega, neusklajenega in neustreznega delovanja različnih resorjev slovenske vlade na področju trajnostnega razvoja in podnebnih sprememb. 
     
     
    Posebej pereče se to kaže ob javni razpravi o novem predlogu obračunavanja davka na motorna vozila (DMV), kjer zgroženi ugotavljamo, da je predlog destimulativen in popolnoma v nasprotju s smernicami spodbujanja trajnostne mobilnosti, kjer je eden izmed ciljev tudi povečanje deleža električnih vozil. Predlog zakona namreč ne predvideva popolne ukinitve DMV na električna vozila, temveč v nasprotju s pričakovanji DMV na električna vozila celo povečuje.
     
    Skupno število električnih vozil in tudi pričakovana rast prodaje nadaljnjih vozil je še vedno bistveno pod zastavljenimi cilji in zavezami Slovenije v Evropski skupnosti. Nadalje je število kupljenih električnih vozil tako zanemarljivo, da je prihodek iz naslova DMV za državno blagajno minimalen, v nasprotju pa ima za kupca električnega vozila oprostitev plačila DMV močan spodbujevalni učinek.
     
    Na koncu naj poudarimo še dobre prakse držav z daljšo tradicijo, izkušnjami in večjimi uspehi na področju trajnostne mobilnosti, kjer se je prav oprostitev DMV za popolnoma električna vozila izkazala za enega od pravilnih in učinkovitih ukrepov spodbujanja trajnostne mobilnosti, zato predlagamo, da v novem zakonu določi, da je tudi v Sloveniji kupec električnega vozila v celoti oproščen plačila DMV.
     
     
    V Radomljah, dne 1. 2. 2020
     
    za zbor članov društva DeMS
    predsednik Ignac Završnik
     
    DeMS
    Društvo e-Mobilnost Slovenija 
    največje slovensko društvo lastnikov električnih vozil 
    Lokacijski prikaz članstva
    Lokacijski prikaz članstva
  • Uporabnost električnega vozila za dolge poti

    Uporabnost električnega vozila za dolge poti

    Mnoga napačna mnenja v povezavi z eMobilnostjo so prisotna v naši družbi. Večini teh botruje nevednost in napačne informacije s strani medijev oziroma lobijev, ki jih skrbijo posledice prehoda iz klasičnih na električna vozila. Ena izmed nalog zapisanih v statutu Društva e-Mobilnost Slovenija je  splošna promocija e-Mobilnosti in ozaveščanje javnosti s ciljem pospešiti prehod v nizkoogljično družbo na področju prometa.

    Hitra polnilna infrastruktura

    V tem zapisu bom na podlagi zadnjih izkušenj z ultra hitro javno polnilno infrastrukturo in uporabo najbolje prodajanega električnega vozila v Evropi, ovrgel dva dvoma.

    1. Prvi dvom: Z električnim vozilom ne moremo potovati na dolge razdalje, ker izgubimo preveč časa s polnjenjem.
    2. Drugi dvom: Za potovanje po Evropi potrebujem preveč različnih aplikacij, kartic RFID, …

    Pa je to vse res ali je to zgolj nevednost in napačne informacije?

    Večino poti po Evropi sem do sedaj prevozil z različnimi električnimi vozili. Zapisi o tem obstajajo na spletni strani www.dems.si. V letu 2019 so aktualni zapisi o Norveški, Slovaški, Hrvaški, Črni gori, Nemčiji, …

    Splošni evropski in s tem tudi slovenski problem je javna polnilna infrastruktura, ki se s pomočjo javnega denarja pospešeno postavlja. Preprostost in zanesljivost delovanja pa se v praksi prevečkrat izkaže zgolj za željo. Podobne primere srečujemo po celi Evropi. V Sloveniji pa smo jih člani DeMSa preverili v praksi. Na srečo nas uporabnikov električnih vozil se počasi vzpostavlja prosti trg in razmere se izboljšujejo.

    »za potovanje po Evropi potrebujem preveč različnih aplikacij, kartic RFID …«

    Stanje v letu 2017, množica RFID kartic

    Odgovor je v tem primeru preprost. Najprej preverite cene različnih ponudnikov. Trenutno je cenovno  najbolj ugoden »Shell Recharge« (The New Motion), seveda z omogočenim gostovanjem na polnilni infrastrukturi širom Evrope. Slovenija, Avstrija, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Danska, Švedska in Norveška so države, kjer smo to preizkusili tudi v praksi. Cena za enkratno polnjenje je bila, ne glede na količino pretočene energije, enotna,  8 € za eno polnjenje. Z dnem 1. 2. 2020 pa se obetajo spremembe na področju cen. Pričakujte ceno 0,35 € / kWh. Ob naši višji potovalni hitrosti in povprečni porabi 20 kWh na 100 km bi to zneslo 7 €.  V resnici pa nas je stalo 3,3 € na 100 kilometrov.

     

    Časi polnjenja, pretočena energija, cena …

    1197 km na uro je hitrost polnjenja.

    Povprečna cena za pretočeno 1 kWh je bila 0,18 €. Ob zmernejši vožnji bi dosegli tudi manjšo porabo in s tem tudi manj polnjenja. Za prevoženih 1200 kilometrov smo porabili 40 €. Trenutne hitrosti polnjenja so takšne, da lahko v 20 minutah napolnimo za 300 kilometrov.

     

     

     

     

     »z električnim vozilom ne morem potovati na dolge razdalje, ker izgubim preveč časa s polnjenjem«

    * Podobne teste opravlja z različnimi električnimi vozili tudi znani Byorn Nyland. Na tej osnovi lahko primerjamo uporabnost električnih vozil za daljše poti.

    V Tilburgu / Nizozemska se je začel 1000 km izziv. V kakšnem času bo prevoženih 1000 kilometrov?

    Začetek izziva

    Pot iz Tilburga do Slovenije je planirana po običajnih avtocestah, z vsemi ovirami in zastoji, ki so v Nemčiji v zadnjem času stalnica. Prednost pa je razvejana mreža ultra hitrih polnilnic  in jasno določeni odseki na avtocestah, kjer ni omejitve hitrosti.

    Po jutranjem poslovnem sestanku odhod proti Sloveniji. Ob 10:00 uri prestavimo števec “1000 km challenge” na 0 kilometrov. Lokacija v bližini Tilburga. Planirana je bila pot do ultra hitre polnilnice oddaljeno 240 kilometrov. Na Nizozemskem so omejitve stroge in se na avtocesti gibljejo med 120 in 130 km/h. Držim se omejitev do Nemčije, kjer pa pospešim do 164 km/h.

    #1 Ob 12:08 prihod na cilj Gewerbepark Dachsberg 8-12, Bad Honnef.   Štiri polnilna mesta, dve pa že zasedeni. Optimalen postanek mora biti kratek, zaradi nakupa kave pa se je čas podaljšal na 22 minut. Tri minute preveč.

    Ob vsej primerni hitri polnilni infrastrukturi ostaja grenak priokus. Običajno eno izmed štirih polnilnih mest ne deluje. Naziv “Out of Order” je stalnica. V 22 minutah napolnim 49,1 kWh. Ob 12:31 odhod.

    #2  Ob 14:23 po 219,87 km s povprečno hitrostjo 119 km/h prihod do cilja Autohof Wertheim, Wertheim, Baden-Württemberg 978. Povprečna poraba 214 Wh/km. Zunanja temperatura 5,1 ℃ in rahel dež.  Edini postanek na vsej poti na Tesla Super Chargerju. Zaradi dežja se je poraba povečala in cilja Rastanlage Haidt Süd, A3, Kleinlangheim nisem uspel doseči. V 9 minutah napolnim 19,3 kWh. Ob 14:35 odhod.

    #3 Ob 15:01 po 53,36 km s povprečno hitrostjo 120 km/h prihod na cilj Rastanlage Haidt Süd, A3, Kleinlangheim. Povprečna poraba 241 Wh/km. Zunanja temperatura 9,7 ℃ oblačno in vetrovno. V 15 minutah napolnim za 39,08 kWh. Ob 15:19 odhod.

    #4 Ob 16:36 po 166,68 km s povprečno hitrostjo 128 km/h prihod na cilj A9 Köschinger Forst, Hepberg.  Povprečna poraba 229 Wh/km. Zunanja temperatura 9,3 ℃  rahlo pršenje in vetrovno. V 13 minutah napolnim za 36,6 kWh. Ob 16:52 odhod proti Rastanlage Holzkirchen Süd, A8, Holzkirchen.

    #5 Ob 17:52 po 120,13 km s povprečno hitrostjo 119 km/h prihod na cilj Rastanlage Holzkirchen Süd, A8, Holzkirchen. Povprečna poraba 197 Wh/km. Zunanja temperatura 8,3 ℃ oblačno in vetrovno. V 17 minutah napolnim 38 kWh. Ob 18:12 odhod proti Avstriji.

    Ob 20:01 dosežem po prevoženih 1000 kilometrih svoj cilj. V 10 urah in 1 minuti sem skupaj s polnitvami uspešno prevozil 1000 kilometrov. Izziv zaključen.

    Prevoženih 1219 kilometrov

    *V tem dnevu sem skupno prevozil 1219 kilometrov v 10 urah in 54 minutah. K temu je treba dodati postanke za polnjenje v skupnem trajanju 1 ure in 35 minut.

     

     

     

     

    Zaključek

    Daljše dnevne poti nad 1000 kilometrov so možne tudi z električnimi vozili. Treba je imeti delujočo hitro javno polnilno infrastrukturo ter preprost sistem uporabe in gostovanja. Poslovni model se je uspešno skopiral in kljub začetnim težavam bo v nekaj letih zaživel. Glede polnjenja se je uresničila moja napoved iz leta 2017. Kakšna polnilna infrastruktura je primerna za široko vpeljavo eMobilnosti v EU. Odgovor se skriva v preprostosti uporabe in hitrosti polnjenja.

    Zapisal

    Ignac Završnik

     

  • Avtomobilska prihodnost

    Avtomobilska prihodnost

    Avtomobilska prihodnost predstavljena na CES 2020 v Las Vegasu 

    Tokrat se javljam iz Las Vegasa, kjer vsako leto poteka sejem CES. Gre za največji sejem zabavne elektronike na svetu. Novosti, ki so predstavljene na tem sejmu, počasi romajo v naše domove v roku leta ali dveh, premnoge novosti pa žal ostanejo na nivoju prototipov in konceptov. 

    V zadnjih letih, so na sejmu elektronike prisotni tudi avtomobilski proizvajalci, ne toliko z novimi avtomobili, kot s predstavitvijo prototipov in konceptov. Tokratno sporočilo avtomobilskih proizvajalcev je samodejna vožnja in pa novi koncept kokpitov, seveda povsem digitaliziranih. Pa pojdimo lepo po vrsti in predstavimo nekaj novosti. 

     

    Nissan je na sejmu pokazal prototip novega električnega avtomobila, imenovanega Ariya. Na sejemskem prostoru je osamljeno stal še Leaf, ki ni požel nobenega zanimanja. 

     

    Ford je ponosno pokazal svojega Mustanga EV. Avto je zelo zanimiv in je po velikosti in višini bolj SUV kot kakšna športna limuzina, po performancah pa avtu ni za očitati športnosti. V Ameriki se njegova cena začenja pri 42.000 dolarjih in avto lahko tudi že vplačate. 

     

    Audi je na sejem pripeljal pokazati dva zanimiva avta, to sta Audi e-tron sport back, in pa Audi Q4 e-tron. 

     

    Bayton je že večkrat pokazal svoj EV in pa povsem nov koncept kokpita, pri katerem najbolj bode v oči, zaslon na volanu. Kdaj bo avto zapeljal na ceste še ni znano. 

     

    Toyota je prikazala koncept I.Q. EV vozil ni bilo videti, Toyota pa še vedno stavi na vodik. Razstavljena pa so bila urbana električna vozila.  

     

    Fiat – Chrysler skupina je prikazala nekaj novosti. Prva je Fiat Ventocenti, ki je za zdaj zanimivo konceptno vozilo. Opaziti pa je bilo tudi električne in hibridne Jeep-e. 

     

    Mercedes je pripeljan pokazat nov koncept avtomobila, katerega dizajn je navdihnil film Avatar, zato so koncept poimenovali kar Avatar. 

     

    Fisker je Ameriška znamka, ki se je prav tako pokazala na sejmu s svojim EV z imenom OCEAN. Sprejemajo že vplačila, avto naj bi v Ameriki z odbito subvencijo stal 43.000 dolarjev. 

     

    Volvo XC40 EV smo zasledili na Google razstavnem prostoru. Tam je bil razstavljen, ker je Volvo v električen XC40, ki pride na trg konec leta, kot prvi vgradil Googlov informacijski sistem in se odpovedal svojemu lastnemu sistemu. Avto se od klasičnega razlikuje le po zaprti sprednji maski, performanse pa so naravnost odlične za tako majhen avto. Več kot 400 konjev, 75kWh baterija, 11kW AC polnjenje, 150 kW DC polnjenje.  

     

    Sony je pompozno predstavil konceptno vozilo Vision S. Avta ne bodo izdelovali sami, ampak so, bodo izdelovanje prepustili Magni iz Avstrije, ki sicer izdeluje tudi Jaguarja iPace. Posebnost avtomobila niso performance, ampak digitalizacija, samodejna vožnja z Lidarji, 360 sound sistem, digitalna stranska in vzvratno ogledalo. Ali bomo avto kdaj videli na cestah, bomo videli v prihodnjih letih. 

     

    Bmw se ja na sejmu predstavljal na največjem razstavnem prostoru. Predstavitev pa ni bila namenjena električnim vozilom, saj razen električnega i3 urban suite modela ni bilo duha o elektrifikaciji. Poudarek, pa je bil na samodejni vožnji in po poligonu smo se lahko zapeljali z i3 opremljenega z lidarji. 

     

    Nikola ne ameriški proizvajalec električnih in hibridnih tovornih vozil. Gre za impresivno tovorno vozilo. Na sejmu je bil prikazan hibrid z elektriko in vodikom. Po besedah predstavnika Nikole, bodo po Ameriki začeli postavljati vodikove polnilnice, saj za tovorna vozila, baterije trenutno ne zadoščajo za domete, ki so potrebni v Ameriki.  

     

    Bell in Hyundai pa sta zelo impresivno prikazala transport prihodnosti v potniških dronih. Gre za prototipe in vizijo prihodnosti transporta. 

    Prihodnost je vsekakor tu, kakšna pa bo, pa bomo morali še malo počakati. 

     

    Pozdrav iz Las Vegasa za DeMS Simon Zgonc 

     

  • Preskok v novo kvaliteto

    Preskok v novo kvaliteto

    Novoletno srečanje DeMS, Golf klub Arboretum, 6.12.2019

    Early Birds, DeMS

    Prvi petek v decembru je postal že tradicionalno rezerviran za prednovoletno srečanje članov društva DeMS. Tudi kraj srečanja je postal že tradicionalen in tako bo restavracija Golf kluba Arboretum verjetno tudi v prihodnje gostila posvete in izobraževanja na temo elektromobilnosti.

    Sprejemni odbor DeMS

     

    Letošnje srečanje na petek, 6. decembra pa je verjetno zadnje množično srečanje članov na tej lokaciji. Že na prejšnjih dogodkih je dvorana komaj zmogla vse udeležence različnih posvetov, za družabnih del dogodka, namenjen vsem članom, pa bo potrebno najti bistveno večji prostor, saj članstvo še kar narašča, s tem, da znaten pripad šele prihaja, ker bo sledil vrtoglavo naraščajoči prodaji električnih vozil v Sloveniji. 

    V pričakovanju dogodka
    Izmenjava informacij
    Polna dvorana
    Saša Petejan
    Aleš in Damijan, DeMS

    Glede na vse izzive je upravni odbor DeMS s predsednikom Ignacom Završnikom na čelu pripravil zelo obsežen spored za letošnje srečanje: predstavitev delovanja norveškega partnerskega društva, novosti na področju avtonomnih vozil, značilnosti baterij, razvoj baterij in el. vozil, spodbude EKO sklada za postavljanja polnilne infrastrukture ter panelno razpravo o plačljivih storitvah polnjenja električnih vozil.

    Vse omenjene teme pa niso zgolj zanimivost ali razvedrilo ter pregled stanja v letošnjem letu, marveč so skrbno izbrane v luči neprenehne rasti društva tako kvantitativno kot tudi kvalitativno. Prihodi novih in novih članov ter podiranje številskih rekordov so pri društvu DeMS že skoraj pravilo, tokratna izbira predavanj pa sporoča članom in slovenskih javnosti, da je čas tudi za preskok v novo kvaliteto delovanja, kjer bo društvo svoje znanje in sposobnosti še bolj okrepilo, članom (in ostalim zainteresiranim)  pa ponudilo (še) širši nabor storitev oziroma podpore. 

     

    Ignac Završnik, DeMS

    Celoten dogodek je otvoril predsednik DeMS Ignac Završnik, ki je poudaril pomen trajnostnega energetskega kroga in vizijo prihodnosti društva: “Želimo se razvijati po vzoru norveškega društva, od katerega lahko, zaradi njihove daljše tradicije in številnih izkušenj, črpamo dobre prakse.”

    Dosedanje delo kaže, da je društvo na pravi poti, pogled v prihodnost pa jasen. Predsednik je še na kratko najavil pomen današnjih tem sogovornikov, ki so sledili in zaželel članom uspešno Novo leto.

     

    Simon Zgonc, DeMS

    Simon Zgonc je predstavil delovanje našega partnerskega društva Elbil z Norveške. Skupaj z Markom Logondrom in Ignacem Završnikom so se podali z električnim vozilom iz Ljubljane v Oslo. Od Norvežanov pa so se lahko iz obilo informacij ogromno naučili. Imajo preko 80.000 članov, za katere skrbijo s profesionalno ekipo 35 zaposlenih. 

    Med zanimivostmi je omenil, da se le 27% el. polnilnic na Norveškem nahaja na bencinskih črpalkah, ter, da kljub temu, da je več kot pol novo registriranih avtomobilov električnih in da imajo med vsemi že zelo zajeten delež, pa njihovo polnjenje vseeno predstavlja le neznatno povečanje porabe energije oz. obremenitve el. omrežja.  

    Pomen takega društva, kot je DeMS, se najbolje vidi iz podatkov in raziskav norveškega društva: 67% imetnikov električnega vozila je za nakup navdušilo enega ali več nadaljnjih uporabnikov. 

    Marko Logonder, DeMS

    Marko Logonder je predstavil stopnje razvoja pri avtonomni vožnji in poudaril njene glavne prednosti. Ne glede na to, da smo ta hip, vsaj kar se serijske ponudbe na širšem trgu tiče, še daleč od popoldne avtomatizacije, je logičen sklep, da je prihodnost vsekakor avtonomna! S popolno avtonomijo pa bodo prišle zelo drastične in neverjetno hitre spremembe na področju transporta in z njim povezanih ekonomij, ocenjuje Logonder. 

     

     

    Michel Adamič, DeMS
    Matjaž in Janja, DeMS

    Michel Adamič, raziskovalec na kemijskem inštitutu, je predstavil zelo poglobljen, a poljudno razumljiv vpogled v sestavo in delovanje aktualnih Li-ion baterij. Na inštitutu pa že eksperimentirajo z novimi materiali, “vsem, kar nam pride pod roke”, od katerih si obetajo še boljše lastnosti.

    Andrej Pečjak, DeMS

    Andrej Pečjak je razkril, s čim vse se pri Metronu ukvarjajo, in se ozrl v prihodnost. Napovedal je digitalizacijo, elektrifikacijo in dekarbonizacijo predvsem v energetiki, pa tudi širše. Dobe pionirstva, entuziazma je prav te dni konec, elektromobilnost namreč postaja “mainstream” posel. Omenil je študijo, po kateri imajo električni avtomobili boljšo statistiko varnosti glede vnetljivosti od bencinskih! Razlika je skoraj desetkratna, javnomnenjski vtis pa je po zaslugi neobjektivnega novičkarjenja drugačen, je še pojasnil.

    Vsi zgoraj našteti predavatelji so dejavni člani DeMS. Besedo pa so seveda dobili tudi gostje. 

     

    Mojca Vendramin, Eko sklad

    Mojca Vendramin (EKO sklad) je predstavila vse spodbude sklada za učinkovitejšo rabo energije in prehod na čistejše tehnologije, s poudarkom na novih ponudbah predvsem za podjetja. Prisotne je seveda najbolj zanimalo, kako bo v prihodnje z različnimi spodbudami in subvencijami. Kakšne točno bodo, bo v začetku leta 2020 odločala vlada, zato je bilo preuranjeno govoriti o številkah. 

     

     

    Saša Petejan, Miha Rihar (Petrol d.d.), Boštjan Bertalanič (MOL Slovenija d.o.o.), Jurij Curk (Elektro Ljubljana d.d.) in Andrej Dernikovič (Gen-I d.o.o.)

    Besedo so nato dobili gostje Boštjan Bertalanič (MOL Slovenija d.o.o.), Andrej Dernikovič (Gen-I d.o.o.),  Miha Rihar (Petrol d.d.) in Jurij Curk (Elektro Ljubljana d.d.), ki so dobili priložnost predstaviti svojo vizijo prehoda v trajnostno mobilnost in odgovarjali na vprašanja, kje v prihodnosti vidijo vlogo svojih podjetij.

    Nagovor evropske komisarke za promet Violete Bulc

    V pogovor se je preko video nagovora vključila, danes že bivša evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Pogovor je vodila Saša Petejan. 

    Uspešno in v vseh pogledih pestro srečanje seveda ne bi bilo mogoče brez podpore oglaševalcev in pokroviteljev. Tokrat so DeMS kot oglaševalci ali pokrovitelji podprli MOL Slovenija, Petrol, Gen-I in drugi.

    Letaki, nalepke DeMS

    Udeležencem tokratnega srečanja je presenečenje pripravil tudi Sv. Miklavž s praktičnim darilom – dežnikom DeMS. Članom tudi zelo prav pridejo letaki, s katerimi opozarjajo voznike, ki neupravičeno zasedajo parkirna mesta na polnilnicah ter dvigujejo zavest o bontonu pri uporabi polnilne infrastrukture. 

    Druženje še dolgo v noč pa je postreglo še s številnimi zamislimi za delo društva DeMS v letu 2020 in naprej ! 

    Zapisal: Stanislav Rozman

    Fotografije: Vid Jakop

    Video predstavitve: Marjan Božič

     

    Nagovor udeležencev s strani Violete Bulc.

    Predstavitev norveškega društva.