Slovenska predstavitev EV Volkswagen ID.3 je potekala 3 in 4 decembra v prostorih Viba filma.
Vhod
Ob prihodu, nas je na odru pričakal zakrit ID.3, 4 veliki zasloni pa so v slogu največjih predstavitev, prikazovale ID.3 čustva.
Kdo sem ?
Direktor skupine Volkswagen in direktor prodaje vozil Volkswagen, sta vodila predstavitev avtomobilov, kjer so razkrili okviren terminski plan proizvodnje naročanja in seveda cenik, ter glavne tehnične specifikacije.
Sledila je zvezda večera, odkritev ID.3.
ID.3
Predstavljen avto je izviral iz predserijske proizvodnje in redne ponudbe, se pravi ne 1st Edition Serije.
Sledila je predstavitev glavnih značilnosti serije 1st edition in predstavitvijo cene. 1st Edition bon a voljo v treh opremah, brez možnosti donaročanja dodatne opreme po cenah od 40.000 eur do 50.000 eur za najbolje opremljeno različico, vse tri pa s kapaciteto neto 58 kwh. Vsem trem različima z Slovenski trg pa je skupno, da ni mogoče donaročiti toplotne črpalke.
Kupci, ki so rezervirali 1st edition, bodo lahko potrdili svojo naročilo v Januarju 2020 in izbrane avtomobile prejeli v začetku poletja 2020.
Ostali kupci, bodo lahko avto naročili v mesecu Februarju 2020 in avto dobili do konca poletja 2020. V februarju bo torej mogoče naročiti tudi avtomobil z manjšo 45 kwh veliko baterijo in večjo 77 kwh veliko baterijo. Pri največji bateriji pa pozor, avto je zaradi omejitve teže le 4 sedežnik, ostale verzije s srednjo in manjšo baterijo pa 5 sedežniki. Spisek dodatne opreme še ni na voljo, so pa na Volkswagnu potrdili, da bo toplotno črpalko mogoče naročiti pri verzijah, ki niso 1st Edition.
Dosegi
Po predstavitvi detajlov in cen, se je avto prenehal vrteti pred našimi očmi in se ustavil za vstop v svet ID.3.
Pogled z druge straniPogled v notranjost
Ob prijetnem druženju, smo lahko poizkusili dobrote kulinarične hiše Jezeršek, katerih okus je še dolgo ostajal na naših burbončicah.
DeMS ekipa na poti do prestolnice e-mobilnosti. Vozniki, Simon Zgonc, Marko Logonder in Ignac Završnik. Vozilo Tesla Model Long Range AWD. Cestne razmere, sneg, dež in temperature od 0 ℃ do 8 ℃.
Težave zaradi zimskih razmer, ki v primeru električnih vozil občutno povečata porabo energije in posledično domet vozila, se z uporabo ultra hitrih polnilnih postaj preprosto odpravijo. Npr. polnjenje s hitrostjo 191 kW pomeni, da vozilo v 15 minutah napolnimo z energijo, ki jo potrebujemo za približno 250 kilometrov. Polnilnice Ionity omogočajo polnjenje do 200 kW, Tesla SC pa trenutno 150 kW, bodo pa v prihodnje nadgrajene na 250 kW.
Začetek poti, 16. 11. 2019 ob 17.00 iz Ljubljane. Dobra volja prisotna pri voznikih, baterija v vozilu 100 % napolnjena, vozilo ogreto na 22 ℃, zunanja temperatura 12 ℃.
DeMS ekipa
Dolžina poti zahteva vožnjo po zgornjih hitrostnih omejitvah. Ustavljati pa se je treba, za maksimalni izkoristek največje moči polnjenja, na kratko.
Prvi postanek na Ionity Golling polnilni postaji po prevoženih 241 km. Snega je v Avstriji dovolj, na srečo ne na cesti. Voznik Ignac Završnik.
Charge Managerja v akcijiPovprečna poraba
Napolnimo v 36 minutah do 84 %, ker to zadostuje, do naslednje, 248 km oddaljene polnilne postaje Ionity Koschinger vzhod. Voznik Marko Logonder.
Nemška kontrola
S povprečno porabo 21,2 kWh na 100 km smo prispeli do nemške meje. Hitra kontrola s strani policije in pot naprej do naslednje polnilne postaje.
Nemška avtocesta
Avtopilot in hitrost 149 km/h razbremenita voznika. Potovalni računalnik ocenjuje, da bomo prišli z 9 % na cilj. Smo torej na varni strani dosega. K nižji porabi pomagajo tudi omejitve zaradi del na cesti.
Prispeli smo do cilja in polnilne postaje. Po spodnjih podatkih vozimo tudi 212 km/h, povprečje 119 km/h. Dobro nam gre.
StatistikeLevo ali desno ?
Postanek za prvo kavo na poti in hitro polnjenje. Hitrost polnjenja je obetavna, 191 kW. Običajno preverjam hitrost polnjenja, zato hitro opazim, da se avto ne polni več. Iz neznanega razloga se je polnjenje prekinilo in potreben je ponovni priklop. V skupno 27 minutah napolnimo 55,68 kWh.
Novi cilj je krajši, zgolj 200 kilometrov naprej je nova polnilna postaja Ionity Riedener Wald Ost. Pri hitrosti vozila 150 km/h in praktično prazni cesti je vožnja precej kratka. Poraba pa naraste na 23,7 kWh na 100 km.
Malo po polnoči prispemo do polnilne postaje in presenečenje. Aktivacija, je po sistemu priključi in polni brez prijave. Hitrost polnjenja dosega 195 kW. Razlika v proizvajalcu se pozna. V 30 minutah prenesemo 55,68 kWh energije.
Dobra volja
Na poti do Hamburga sledi prvi postanek na Tesla SC Malsfeld. Hitrosti trenutno manjše od Ionity hitrih polnilnih postaj, obljubljajo pa hitrosti 250 kW.
Postanek kratek, hitrost polnjenja zgolj 87 kW.
Kratek skok do 123 km do Rhuden Tesla SC. Do Ionity polnilne postaje pred Hamburgom je, zaradi hitre vožnje, namreč predaleč.
Poledica
Napolnimo do 87 % in vožnja do Hamburga. Pred Hamburgom 0 stopinj in poledica, polnilne ročke pa pomrznjene. Ena polnilna postaja je v okvari, a na srečo ostale delujejo.
Mrzlo
Odhod na naslednjo etapo. Hladno in megleno vreme.
Danska kontrola
Prihod na Dansko in kontrola dokumentov. Po 1350 kilometrih smo prvič doživeli kontrolo dokumentov. Korekten postopek, opravljen v angleškem jeziku.
Hitre polnilne postaja na Danskem. Vsekakor po videzu najboljše do sedaj, po delovanje pač ne.
Najbolje prodajano električno vozilo v Evropi v letu 2019, Tesla Model 3, se ne polni. Ne dela. Razočaranje, kljub všečni obliki. Na srečo je Tesla SC samo 800 metrov stran. Jasno, da deluje. V bližini tudi McDonalds, čas za našo drugo kavo na poti.
Pot nadaljujemo pot do kraja Nyborna, cilj Ionity polnilne postaja. Upamo, da deluje.
Prispeli v Greve na Ionity hitro polnilno postajo. Na prvi ne dela ekran, druga javlja napako, tretja ne polni.
Prestavimo vozilo na drug del, kjer polnilnih postaj ni izdelal isti proizvajalec. Na prvi ne dela ekran, druga pa deluje. Očitno imamo srečo. Med polnjenjem še mini mednarodno Tesla srečanje. Podarimo DeMS parkirne ure.
Danski uporabniki ev-jev
Ob tematski debati pa se ponovi problem, polnjenje se prekine. Po nekaj poizkusih se avto končno začne polniti.
Podobne zgodbe, kot jih poznamo v Sloveniji. Danska ni izjema v tem.
Končno napolnimo na 84 % in se odpravimo na naslednjo etapo dolžine 264 kilometrov, do polnilnice Ionity Varberg. Menjava voznikov, sedaj je za volanom Simon Zgonc.
evEldoradoMost med Dansko in ŠvedskoIonity
Slavni most med Dansko in Švedsko je tudi meja med državama. Mejne kontrole ni. Pogled na vetrnice sredi morja z desne strani. Na mostu smo tudi prevozili mejo 1700 kilometrov od doma.
Postanek na tretji kavi v McDonaldsu, tik ob Ionity Varberg.
Pot do Osla se počasi zaključuje, preostane še zadnja etapa. Ob pregledu zemljevida polnilnih postaj obstaja nekaj mest s Tesla SC, kjer je možno skupno polniti 24 oziroma 42 vozil istočasno. Vsaka ìzkušnja je dragocena in dobrodošla. Poleg hitrih je še cel kup Tesla destinacijski postaj ter klasičnih kombiniranih 50 kW polnilnic; evEldorado bi rekli e-entuziasti. Večerja in pijača ter polnitev nekaj kWh.
Enako in še več velja za Rygge Tesla SC z 42 polnilnimi mesti, od teh 17 prostih. Ogled obvezen na poti. Polnjenje pa verjetno ne bo potrebno.
Na koncu pa zadnjih 70 kilometrov do stanovanja v Oslu. Presenečenje – polnjenje pred blokom. Počasno polnjenje je zastonj.
Poleg stanovanja
Zaključek.
Ob dolgih poteh pridemo do polnilnic, ki jih običajno ne poznamo. Nekatere delujejo, druge pa imajo težave. Upoštevajmo to pri planiranju naših ePoti, saj bomo skrajšali čas postankov na polnilnih postajah. Tudi poti preko 2.000 kilometrov v enem dnevu niso problematične za električna vozila, pogoja sta ultra hitra polnilnica in dovolj velika hitrost vozila.
Tri ekipe DEMSa smo se odzvale povabilu naših članov, Klaudie Deminove in Martina Demina, ki sta se odločila organizirati Dan emobilnosti v svojem domačem kraju, Nove Zamky na Slovaškem. Odločili smo se, da podpremo njuno idejo, tako kot Martin že od vsega začetka podpira naše dogodke in je s svojim znanjem, aktivnostmi in entuziazmom že večkrat pripomogel k boljši izvedbi naših srečanj.
PETEK, 27. 9. 2019
NA SLOVAŠKO
Cilj, termalno letovišče Patince, ki leži na najjužnejšem delu Slovaške ob meji z Madžarsko, tik ob reki Donavi. Termalni vrelci imajo v Patincah dolgo tradicijo, prvi zapisi o zdravilnih učinkih segajo že v davno 13. stoletje. V tem nekoč priljubljenem letovišču, kamor so nekoč na počitnice zahajali uslužbenci državnih podjetij s svojimi družinami, se zdi, da je čas obstal. Čudovito naravo in mir, nekoliko zmoti pogled na nekatere propadajoče stavbe, vendar se stvari obračajo na bolje in počasi kraj nazaj pridobiva svoj čar.
Patince
Ker je bilo izhodišče za vsako ekipo različno, smo se poti lotevali vsak po svoje.
Prva ekipa Lucija Božič in Marjan Božič sva, zaradi Lucijinih službenih obveznosti na štajerskih koncih, štartala že v četrtek. Prenočila sva Murski Soboti ter v petek zjutraj z napolnjenimi baterijami krenila na aktivnosti v Moravske Toplice. Okoli 13.00 sva skozi gričevnato Goričko vstopila na Madžarsko. Odločila sva se malo razgledati in se zato ognila avtocesti. Na poti ni bilo gneče, regionalna cesta pa je bila dovolj široka, da je dovoljevala udobno vožnjo in celo vklop avtopilota. Kosilo v Szombathelyju, še pred tem pa boj za mesto na polnilni postaji. Parkirno mesto na polnilnici je zasedal jekleni konjiček, ki tja ni spadal in je po najini intervenciji kmalu umaknil svoj avtomobil. Hitra reakcija lastnika narobe parkiranega avtomobila nama je dala prosto pot, da sva lahko napolnila baterijo do 100%. Krajši postanek za kavo sva naredila še v Csorni, kjer sva potestirala polnilno postajo s Chademom in AC priključkom.
Szombathely – kosilo
Pot je, razen rahle gneče skozi mesto Gyŏr, potekala hitro in brez zapletov. Na Madžarskem je mreža polninih postaj precej gosta, v pomoč na poti pa je aplikacija: MOBILITI – TOLTO PONT.
Mesto Gyŏr je šesto največje madžarsko mesto in najpomembnejše mesto na severno zahodnem delu Madžarske. Leži na polovici poti med dvema prestolnicama nekdanje Avstro-Ogrske monarhije, Dunajem in Budimpešto, ob eni najpomembnejših prometnic v osrednji Evropi. Leži na stičišču treh rek, Donave, Rabce in Rabe. Po slednji je mesto, po vdoru Rimljanov, dobilo ime Arrabona (Raba = Arrabo). Ime se danes še vedno pojavlja, vendar v bolj komercialne namene
Gyor
Prihod v Patince: ob 19.30.uri.
Druga ekipa, Linda Komel in Miran Komel sva imela precej pozen start. Iz Vrhpolja sva se odpravila ob 13:50. Kot prvi cilj sva si zastavila polnilno postajo Lidl – Maribor. Utopija! Pričakala naju je precej dolga vrsta, zato sva se odločila pot raje nadaljevati do naslednje polnilne postaje v Svetem Juriju ob Ščavnici. Tam je šlo brez težav in z 98% baterijo sva se odpeljala proti Szombathelyu. Po prečkanju slovensko madžarske meje pa šok, mobilni podatki in vse, z njimi povezano ni delovalo.
Kljub velikemu tehnološkemu napredku, ki smo mu priča v zadnjih letih, se včasih zgodi, da tako vsakdanja stvar, kot so mobilni podatki, zataji na polni črti. Verjetno nam je voznikom električnih avtomobilov to še malce bolj poznano. Ko z odstotki tam nekje proti ničli in s polžjo vožnjo za kakšnim tovornjakom le pripraskamo na polnilno postajo, nato doživljamo hladen tuš še na nedelujoči polnilni postaji. In takrat pride na dan naša iznajdljivost. Planu A sledijo plani B, C, D …
Tudi pri tem izzivu sva posegla po dodatnem scenariju in uspešno prišla do polnilnice v Szombathelyju. Pa spet ni šlo čisto gladko. Ura je bila že pozna, polnilnica pa je bila zasedena in avto, ki se je polnil, je napolni le 61 %. Na srečo je voznik, kot bi prepoznal nujnost takojšnjega najinega priklopa, brez kakršnekoli intervencije takoj umaknil svoje vozilo.
Iz Szombathelyja do Patincev je slabih 160 km, ki sva jih prevozila brez večjih zapletov.
V Patincah naju je sprejemni odbor sprejel v pižamah ob 23:20.
Tretja ekipa, Vesna Dobovišek in Nani Završnik sva odrinila na pot v petek zjutraj po jutranjih šolskih razvozih. Razen nekaj službenih medklicev, sva imela mirno pot. Ustavljala sva se bolj pogosto, kot bi bilo potrebno. Prvič v Murski Soboti na zajtrku in kavi. Pa potem, v glavnem z namenom testiranja polnilnic, prvič v Gyŏru na ‘Tesla Supercharger – M1 Győr’ in drugič na avtocesti E60 v Babolni na Omvju, kjer naju je Ionity polnilnica razvajala z močjo 187 kW.
Gyor SC
Donava, mejna reka med Madžarsko in Slovaško deli mesto Komarom na Madžarskem in Komarno na Slovaškem. Obe mesti sta medsebojno povezani z velikim železnim mostom, imenovanim Elizabetin most.
Slovaška
Ime ‘komarno’ ima slovanske korenine in kot je razvidno že iz korena same besede, je na tem območju precej komarjev. Direktni prevod se glasi, mesto z veliko komarji.
Kratki postanki na idiličnem mestu ob Donavi, rimski ostanki trdnjave Calamantia in v bližnji vasi Iša, kjer sva locirala trgovino za kasnejši nakup lokalnega piva in še nekaterih drugih malenkosti ter si ogledala vaški trg, ki je gostil lunapark z vrtiljakom in ringlšpilom in s katerega je donela bučna glasba.
DonavaSoba
Kot prva ekipa sva prispela v Patince ob 15.00 in se javila našemu gostitelju. Martin nas je nastanil v svojih novih apartmajih, pokazal vtičnice, kable, varovalke in ostale reči, ki pripomorejo k boljšemu polnjenju, njegova mama nam je pripravila sobe in napolnila hladilnik. Pogovorili smo se o aktivnostih za prihodnji dan, Dan D, ko bodo v mestu Nove Zamky prvič predstavljeni električni avtomobili.
Poraba na poti: normalni uporabniki nekaj pod 14 kWh / 100 km, poraba ekipe Božič 12,6 kWh / 100 km.
Delovanje polnilnih postaj: 100%
SOBOTA, 28.9.2019 – DAN PRIČAKOVANJ
Na mestu dogajanja smo se zbrali malo pred 9.00 uro in se, glede na znamke avtomobilov, razporedili po navodilih organizatorjev.
DEMS je predstavljalo 5 avtomobilov.
Coffe breakMobilna postaja za kavo
Predstavili so se nekateri avtomobilski proizvajalci kot so Kia z modelom Soul, Mercedes z dvema hibridnima avtomobiloma in Volkswagen z e-Golfom in simpatičnim modelom coffee-up!, katerega voznik je poskrbel, da smo bili ustrezno dozirani s kofeinom.
Poleg omenjenih uradnih razstavljalcev, so bili preostali avtomobili zastopani s strani zasebnih lastnikov: Nissan Leaf prve in druge generacije, BMW I3, Nissan NV 200, Citroen C zero, Reva, Tesla Model 3 in Tesla Model S. Skupaj 17 električnih vozil.
Poleg električnih avtomobilov so se predstavili še: Twincar, kjer je bilo mogoče preizkusiti električna kolesa, Moteam z električnimi kolesi in skiroji ter Greenway, ponudnik polnilne infrastrukture.
TwinCar & GreenWay
Organizatorja sta obiskovalcem poleg razstavljenih vozil ponujala še stalen dotok informacij o najnovejših dostopnih tehnologijah, dobro glasbo, za otroke pa postavila napihljiv šotor.
e-Kolesa
Nove Zamky – priznanje za mesto kulture v letu 2018, je največje mesto in kulturno središče regij Podunajsko in Dolna Nitra. Skozi vse leto se vrstijo številni glasbeni festivali in prireditve.
Po dopoldanski predstavitvi smo odšli na ogled frančiškanske cerkve in samostana ter katakomb pod mestom Nove Zamky. Sprejel nas je prijeten duhovnik frančiškanskega reda, ki nam je podrobno razložil zgodovino cerkve in samostana.
Cerkev in samostan
Rimskokatoliška baročna cerkev iz sredine 17. stoletja in frančiškanski samostan iz leta 1631 spadata med sakralne spomenike, zapisi o prisotnosti frančiškanov segajo v leto 1626. Cerkev in samostan sta bila obnovljena leta 1885. V samostanu je slika Svetega Frančiška Asiškega iz prve polovice 18. stoletja. Nad glavnimi vrati je napis Pax intrantibus, kar pomeni mir vsem, ki vstopajo. Posebno pozornost si zasluži baročna prižnica.
Cerkev
Ogledali smo si tudi katakombe, podzemne prehode pod frančiškanskim samostanom. Ostali so skriti tako Turkom kot tudi nacističnemu in komunistinemu režimu. Hoja po temnih ulicah pod mestom se zdi kot potovanje v času. 400 let zgodovine se pretaka v kamnitih zidovih, o katerih pa širša javnost ve bore malo.
Katakombe
Folklorni festival in kosilo na mestnem trgu
Festival
Med tem, ko smo ujeli uro miru v posvetnih objektih, se je na trg pripeljalo še nekaj dodatnih električnih avtomobilov.
Množica EV
Ogled pivovarne Zlaty Bažant (zlati fazan)
Pivovar
Pivovarstavo v Hurbanovem se je začelo v 60. letih prejšnjega stoletja. Kraj je, zaradi ugodnih klimatskih razmer (najtoplejši kraj v bivši Češkoslovaški) ter kvalietete vode in slada, postal središče slovaške pivovarske industrije. Leta 1971 so kot prvi v Vzhodni Evropi začeli pivo polniti v pločevinke za slovaško planinsko odpravo na osemtisočake v Himalajo. V poznih 70. letih prejšnjega stoletja je pivo Zlaty Bažant z ruskimi kozmonavti kot prvo in edino do zdaj poletelo v vesolje.
Ime ‘zlati fazan’ je pivo dobilo po številnih fazanih, ki so se, zaradi ugodnih pogojev, udomačili na tem območju ter zlati barvi žita.
Od leta 1995 je pivovarna Zlaty Bažant del skupine Heineken. Poleg domačega in evropskega, je blagovna znamka osvojila tudi ameriški in kanadski trg.
Degustacija
Nas je na ogled pivovarne popeljal prijeten možakar, ki je tam zaposlen že 40 let. Pozna vsak kotiček in celoten poslovni proces. Predavanje je bilo, tako kot prej v samostanu, v slovaškem jeziku, zato je bilo naše razumevanje tam nekje 80 %, koncentracija pa 100%. Na koncu predstavitve proizvodnje, nam je vodič v posebnem degustacijskem prostoru, predstavil vsako vrsto piva posebej in za pokušino smo lahko izbrali tisto, ki se nam je zdela najboljša.
NEDELJA, 29.9.2019 PROTI DOMU
Po istem principu kot smo ekipe potovale na Slovaško, smo potovale tudi proti domu Vsaka posebej, le vrstni red je bil malce zamenjan.
Marjan in Lucija sva, zaradi nedeljskih obevznosti, štartala že v soboto zvečer. Imela sva mirno vožnjo, ceste so bile prazne, prav tako polnilnice. Semaforji na Madžarskem v nekaterih mestih prenehajo delovati, že ko se stemni tako, da naju tudi rdeče luči niso ovirale. Avto sva napolnila v Szombathelyu (Chademo, 20kW, Plug&Charge) in v Mariboru pri Lidlu, med polnenjem, pa si malo odpočila. Domov sva se vrnila proti jutru, še pravočasno za vse obveznosti. Ker sva se ognila potovanju po avtocesti in polnila na polnilnih postajah, kjer pridobljene energije ne zaračunavajo, je bila najina pot izjemno ekonomična. Za prevoženo razdaljo 1118 km, sva porabila 0,00 €.
Linda in Miran sva se proti domu odpravila v nedeljo po zajtrku. Pot je potekala gladko, na cestah ni bilo gneče. Avto sva polnila v Szombathelyu, nato pa ponovno, kot že na poti na Slovaško, poskusila srečo v Mariboru pri Lidlu. Polnilnica je bila ponovno zasedena in poiskala sva rezervno varianto. Za prevoženo razdaljo 1118 km, sva porabila 14 €.
Vesna in Nani sva štartala pol ure za Lindo in Miranom. Avtocesta je bila skoraj prazna vse do Maribora. Tam sva napolnila baterije in se na Vranskem ustavila še na kosilu. Za prevoženo razdaljo 968 km sva porabila 0 €. To pa je zahvala najini Teslini referenčni številki, ki je bila že uporabljena. https://ts.la/ignac36992, na Ionityu pa do sedaj niso še računali ničesar.
ZAKLJUČEK
Preživeli smo lep vikend in tudi vreme nam je v glavnem služilo dobro. Na prireditvenem prostoru se je zbralo lepo število električnih avtomobilov, koles in skirojev. Odziv udeležencev ocenjujemo kot pozitiven, ravno tako zanimanje obiskovalcev.
Poleg izmenjave informacij o elektromobilnosti in klepetu z istomislečimi na Slovaškem, sta nam Martin in Klaudia omogočila spoznati del njune prelepe dežele, za kar se jima najlepše zahvaljujemo.
Veselimo se prihodnjega srečanja in – uvidíme sa budúci rok !
Pri skupinskem zapisu sodelovali:
Lucija Božič, Marjan Božič, Linda Komel, Miran Komel, Ignac Završnik, Vesna Dobovišek
Dne 18. – 19. 9.2019 je v Novi Gorici in okolici potekal 3. Ecco Mahle rally v organizaciji AMD Gorica. Člani Društva e-Mobilnost Slovenija se že tradicionalno udeležujemo dogodka, pa tudi prva mesta nam niso neznana. Opis prvega in drugega rallya najdete na spodnjih povezavah.
Skupna dolžina dvodnevnega rally-ja je bila 423 km, od tega 152 km točnostnih preizkušenj. Prijavljenih je bilo 26 ekip, društvo DeMS je predstavljajo 6 ekip.
Z vsako udeležbo se naše ekipe učijo FIA pravil in počasi začenjamo razumeti, kako funkcionirajo profesionalni rally vozniki, ki so bili tudi del 3. MAHLE Ecorally. Zato se tudi zaostanki zmanjšujejo.
Prvi dan je bil planiran zbor udeležencev ob 8:00 uri. Registracija, fotografiranje, tehnični pregled, posvet pred tekmo, vse to je del pravil, ki veljajo na takšnih dogodkih. Burja se je pokazala v svoji moči, vendar je teamsko delo uspelo in organizatorjem je uspelo postaviti start. Start je bil planiran ob 11:30, predviden čas za pot 3:20.
Pot nas je vodila Nova Gorica – Lokavec – Podkraj – Landol – Senadolice – Nova Gorica.
Po opravljeni preizkušnji pa je čas za kosilo. Planinska koča Kekec, najnižje ležeča postojanka v Alpah je poskrbela za kulinaričen užitek, zaključen z legendarnimi palačinkami.
Pogled iz planinske koče sega do Jadranskega morja. Po kosilu pa je sledil nov izziv, časovna preizkušnja, in vožnja v skupnem času 1:15 ure.
Drugi dan se je prva posadka odpeljala že ob 8:00 uri zjutraj. Med obveznimi postanki smo spoznali nekaj krajev. V Kanalu ob Soči smo spoznali simpatično županjo in prejeli darilo. Sledil je postanek v Kobarid in obisk muzeja, ki je posvečen ohranjanju miru s pogledom na prvo svetovno vojno.
Odličen muzej, kamor, se bo treba vrniti in si vzeti več časa za ogled.
Nova etapa, borba za sekunde in pravilno usmerjanje skozi naselja. Odmor za kosilo, ogled Solkanskega mostu in kosilo v Žogici. Če poznate to gostišče, potem veste, da je to zopet kulinaričen presežek. Priporočamo.
Še zadnja etapa po kosilu in na žalost so nekatere ekipe v naselju Vrtovče zašle na napačno pot. Seveda se je to poznalo na točnostnem rallyu in v končnem seštevku. Bomo drugič bolj točno upoštevali navodila. Prihod v cilj, pozdrav s strani organizatorjev in sponzorjev. Še zadnja preizkušnja spretnostne vožnje in konec tekme.
Večer se je zaključil s podelitvijo pokalov. Naša najboljša ekipa je bila na 7. mestu – Andrej Fabjan/Špela Curk. Čestitke.
Zahvala gre tudi organizatorju AMD Gorica, ki je odlično organiziral 3. MAHLE Ecorally in omogočil članom DeMS-a popust pri prijavi na dogodek. Se vidimo na naslednjem rallyu.
Na lep sončen, a precej hladen septembrski dan, se je v Ljubljani na kongresnem trgu odvil tradicionalni ECOmeet (sobota 21.09.2019). Trg je bil napolnjen z električnimi vozili najrazličnejših tipov, nekaj prostora pa je zasedla tudi odprta kuhinja, da je po trgu tudi prijetno dišalo.
Tradicionalno so bila prisotna vozila ZOE in Leaf, pri Hyundai-u se je sončil novi Ioniq in nova Kona, največ pogledov pa so pritegnile Tesle, ena med njimi celo v zanimivi modri barvi. Fotografom je bila najljubša DEMS-ova, sveže prispela z Mahle ECO Rally-ja, ki je občasno ’mižikala’ radovednim obiskovalcem in ’strašila’ dekleta, ki so ob njej pozirale in jo nežno božale. Lepo sta ponudbo dopolnjevali tudi dve floti vozil, prva z že uveljavljeno car sharing ponudbo AvantGO in pa številčna zasedba Fiat500, ki prihaja iz daljne Kalifornije.
Nekaj stojnic je bilo namenjeno tudi domači polnilni infrastrukturi, kjer so se obiskovalci lahko informirali o polnilnicah, ter pripadajočih priključnih kablih in konektorjih. Predvsem meščane so pritegnili električni skiroji, tako številni lastniški, kot tisti na posodo s svojim sistemom podobnim kot BicikeLJ. Našlo pa se je tudi nekaj zelo zanimivih in nevsakdanjih modelov električnih skirojev in električnih vozičkov, med drugimi tudi za gibalno ovirane.
DEMSova zasedba je tokrat ponudila pester nabor različnih vozil 11 uporabnikov, ki smo vsak s svojimi izskušnjami potešili obiskovalce, oziroma si jih podelili med seboj. Največ vprašanj se je v naši floti vozil nanašalo na doma predelanega unikatnega smarta, katerega lastnik je imel največ dela z radovedneži. Bilo je zelo prijetno vzdušje, saj je Primorska ekipa poskrbela tudi za naše burbončice s številčnimi domačimi dobrotami, med katerimi so posebno izstopale olive.
Verjetno je bilo tokrat med obiskovalci največ tujcev, številčni prav iz daljnega vzhoda. Ti so lahko dobili vtis napredne E-mobilne prestolnice. Med domačini pa je bilo opaziti, da lastniki električnih vozil ne spadamo več v kategorijo entuzijastov, pač pa se zavedanje v družbi počasi a vztrajno pomika v E-mobilnost.
Čas pred počitnicami je tudi čas prireditev in občinskih praznikov. Društvo DeMS je v zadnjih 10 dnevih sodelovalo na dveh takšnih prireditvah. Prva prireditev je bila 38. festival idrijske čipke druga pa 22. praznik občine Kidričevo. Ne samo lokacije, tudi vreme je bilo čisto nasprotje. Od jasnega in vročega dneva v Idriji, do hladnega in deževnega v Kidričevem.
Idrija
Naši člani predvsem pa članice so bile navdušene nad festivalom. Zanimanje za električna vozila je bilo precejšnje in deljenje osebnih izkušenj članic in članov z obiskovalci festivala je popestrilo festival še z vidika e-mobilnosti. Aktivnost se vidi iz priloženih fotografij, kjer Marjan naredi tudi nadgradnjo Leafa.
Kidričevo
Drugi konec Slovenije in popolnoma drugačno vreme. V okviru praznika občine Kidričevo smo članice in člani društva predstavili svoja električna vozila in podelili izkušnje z obiskovalci. V vmesnem času je potekal kulturni program. Po kulturnem dogodku pa je na srečo prenehalo deževati in zanimanje obiskovalcev se v je trenutku povečalo. Po dogodku pa pogostitev s pečenim volom in pijačo ter zabavnim programom.
Vsaka predstavitev društva je tudi splošna promocija emobilnosti, ki ima za cilj ozaveščanje širše javnosti ter pospešiti prehod na nizkoogljično družbo na področju prometa. Po mojem osebnem mnenju nam to tudi uspeva, saj se število električnih vozil eksponentno povečuje iz leta v leto.
Dne 5.6. 2019 ob 5:48, s 100 % napolnjeno baterijo sva se odpravila iz Rač. Računskih km kaže 281, dejanskih postavimo na nič. V Zagreb prispeva ob 8:20 z 59 % in še 153 računskimi km. Kljub temu, da imava kartico Puni.hr, s katero bi naj polnila, ni šlo, ker ni bila aktivirana. Vsaj tako mi izpiše na zaslonu. Po telefonu je bilo zagotovljeno, da bodo kartico aktivirali in poklicali nazaj. Vendar tega niso storili, po ponovnem poskusu sva ob 8.50 lahko napolnila na 92 % in 243 računskih km.
Naslednje polnjenje je bilo v Slavonskem brodu ob 11.05 in s 14 % na kabel typ 2 in ob 14.35 s 77 % baterijo nadaljevala pot. Na mejo s Srbijo v bližini mesta Šid, kjer je na cestninski postaji polnilnica »putevi Srbije«, sva prispela ob 16:08 s 25 % baterijo in napolnila s 18 kwh do 16:45 ure. Nato sva krenila proti BG in s 79% prispela do Bg, kjer sva prenočila. Soba 35 € + 5,- polnjenje na vtičnici v garaži.
6.6. 2019 ob 9. uri s 100 % in 256 računskimi km nadaljujeva proti Makedoniji. Ob 10.25 prispeva do Velike Plane, s 67 %, kjer na BS Gasprom dopolniva na 96 % in ob 11 uri nadaljujeva. Pripomba: ta polnilnica ima prekratek kabel!!! Potrebna telovadba, da parkiraš vzvratno in rahlo poševno. V Niš sva prispela ob 13:22 s 32 % in pri hotelu Zeleni vir napolnila do 91 % in za 229 računskih km. Tukaj je bilo časa do 16.35, zato sva s taxijem šla v mesto Niš in si ga tudi bolje ogledala. Prednosti potovanja z EV. Nadaljujeva proti Makedoniji. Ob 18.50 je baterija že na 20 % in zato v Preševu na koncu AC dopolniva. Pozor, polnilnica je na drugi strani AC. Pri nas bi se vsi čudili takšnemu postopku. Torej plačaš cestnino, na drugi strani se obrneš nazaj proti Beogradu, plačaš cestnino in si že ob polnilnici. Ko napolniš, pokličeš mojstra v hiški ob cestninski postaji, ki ti umakne vmesne prepreke na AC in se obrneš proti Skopju. Seveda sva morala plačati cestnino pri vsakem prehodu. Sicer ni veliko 3X80 din. Napolnila sva na 79 % in ob 19.45 nadaljujeva pot . V Skopje prispeva ob 21:16 s 52% in dejanskimi 956 km , do hotela Living, kjer tudi prenočiva in dopolniva. Po dogovoru na šuko vtičnico in dogovorjenih 5 €. Želela sva polniti v centru Skopja, pa nisva mogla brez njihove kartice.
Čez dva dni se vračava domov ob 8:15, s 90 % in 237 računskimi km, po isti poti in polniva na istih polnilnicah. V Kumanovem sva želela napolniti in nisva mogla brez njihove kartice. Nadaljujeva do AC Preševo, kjer sva dopolnila na 94 % oz. 11.5 kwh.
Ob 14. uri sva polnila v Nišu pri hotelu Zeleni vir in spet morala v mesto s taxijem, ker je počasna polnilnica, tako sva ob 17. uri z 92 % zapustila Niš in ob 20:35 s 21 % prišla v Veliko Plano. Seveda je polnilnica na drugi strani AC. Do cestnega priključka, preko katerega bi se vrnila po drugi strani AC je bilo 40 km. Torej 40 km tja in nazaj, je bilo več kot je bilo energije v naši bateriji. S pomočjo hotela, ki je na tej BS in njihovo elektriko sva napolnila baterijo, da sva se pripeljala v Beograd, kjer sva si rezervirala sobo v centru BG, katero priporočam vsem, ki potujejo v tej smeri. Apartmaji so tik ob glavni beograjski ulici, ki vodi direktno na Terazije. Možnost parkiranje ob »hiši«, zraven je večnadstropna garaža s 5 polnilnicami typ 2. V kolikor polniš, je parkiranje 20 % ceneje in možnost brezplačne izposoje kolesa. Po krajšem ogledu centra in polnjenja Ev nadaljujeva pot proti Hrvaški. Tik pred mejo je polnilnica ob cestninski postaji Šid. Seveda je na drugi strani ceste. Ta postopek seveda poznamo in takoj po tem ko plačamo cestnino, se za cestninsko postajo obrnemo na drugo stran in nadaljujemo pot proti Beogradu. Seveda je polnilnica takoj na desni ob CP. Napolniva, se peljeva cca km nazaj, kjer je izvoz in nas po plačilo cestnine, ki je zopet minimalna 40 din, prijazen uslužbenec pouči da dvakrat zavijemo levo, se peljeva cca 400 m po nasprotni strani cestnega priključka in sva zopet obrnjena v smer Zagreb, plačava cestnino in sva že na poti do meje. V Slavonskem Brodu v garažni hiši Supernovi, kamor sva prispela ob 16:35 in 47 %. Naju pričaka ioniq z ZG registracijo. Ker pri njih ne poznajo kakšne urce s katero bi označili kako dolgo bodo polnili, ter mogoče dodali kakšno telefonsko, sva morala poiskati drugo na Vukovarski 1 A, kjer sva ob 20.40 napolnila na 100 % s 19 kwh.
V Zg. Pri Kauflandu, Jaruščica 16 polnilnica ni delala oz. ni delovala kartica Puni.hr, zato sva s 16 % polnila ob 23:38 pri dvorani Vatroslav Lisinski in napolnila ob 0:25 na 68 %. Na tej lokaciji sta sicer dve polnilnici. Ena od HEP, na kateri je obvestilo, da ne deluje, ter druga od mesta Zagreb, ki deluje brez kartice. Tako sva prispela do doma v Račah ob 1:50 s 15 % baterijo in 37 računskimi km, ter skupnimi km 1.913.
Zapisala Mojca, dne 16.6.2019
Korigiral in dopolnil Miran, dne 17.6.2019
Povzetek!
Takšna pot ni nemogoča, vendar moraš imeti malo več časa in ne moreš natančno določiti kdaj prispeš. Imela sva manj težav s karticami in aplikacijami, kot lani v Nemčiji. Polnilnice vedno delovale, ni še veliko obiskovalcev, tako da se običajno ne čaka. So brezplačne. Moraš pa biti iznajdljiv, posebej pri obračanju na AC. Za Makedonijo in pot dalje si je potrebno urediti kartico od EVN Makedonija, imajo že nekaj polnilnic typ 2. DC še ne poznajo. Mogoče je potrebno izbrati primernejši čas, kajti naju je že našla temperatura preko 32 st. kar ni najboljše za EV. Sicer klima ne porabi veliko. Razdalje med polnilnicami po Srbiji so primerno daleč, tako da lahko prijetno planiraš. Hitro iz Beograda v smeri Niša je še ena polnilnica od »putevi Srbije«. Ja tudi ta je samo na desni strani AC, so pa blizu priključki, tako, da se lahko hitro »obrneš«. Je na lokaciji, kjer je bila prej cestninska postaja. Aktivacija polnilnic na AC se da s »charge map«, verjetno gre tudi s kakšnimi podobnimi. Če vam ne uspe, vam uslužbenci pomagajo s svojo.
Razbijanje mitov o eMobilnost je eno izmed poslanstev današnjih uporabnikov električnih vozil. V lanskem letu sva se z Marjanom odpravila na kavo v Dubrovnik. Letos pa sva si zadala novo nalogo, brez polnjenja na jug Jadrana. Točen cilj ni bil določen, ker je bil skrajni domet Tesle 3 Long Range AWD še neznanka. Računala sva na porabo od 100-120 Wh za kilometer.
sva se zjutraj ob polnilni postaji v Postojni. Poskušal sem polniti, ampak se je polnjenje po prvem poskusu prekinilo. Šla sva naprej do Ilirske Bistrice in tam želela napolniti do 100%. Priključila sva se v Petrol sistem in zopet nič. Napaka na polnilnici. Ponovila sva vajo na drugi vtičnici in imela srečo, polnilna postaja je delovala. Odšla sva na kavo in stalno preverjala, če se je morda prekinilo polnjenje. Po kakšni uri sva se vrnila, vozilo je bilo 100% napolnjeno in odpravila sva se na pot proti jugu Jadrana. Enostavnost planiranja in najine želje sva posnela tudi na video posnetek.
Temperatura ozračja je bila že zjutraj idealna za delanje rekordov. Po prevoženih 200 kilometrih, je bila povprečna poraba 92 Wh/km. Neverjetno, lani sva z Lefom imela na isti relaciji porabo čez 100Wh /km. Boljša aerodinamika in izkoristki imajo boljši rezultat. Kaj se bo zgodilo naslednje leto, pa bomo še videli.
Na poti po Jadranski magistrali sva se ustavila zgolj za nekaj posnetkov iz zraka, nato pa sva nadaljevala do Obrovca, kjer sva v prijetni senci imela odmor za malico. Pri Šibeniku sva začela z avtocestno vožnjo, poraba je naraščala in najin cilj, Albanska meja, se je odmikal. Padla je odločitev, cilj bo v Črni Gori in hotel naj ima možnost polnjenja. Prvi tak motel se imenuje Motel Jugoslavija.
Prečkanje mej s Hrvaško, Bosno in Hercegovino in Črno goro je potekalo praktično brez problemov, kar si lahko ogledate tudi v video posnetku. Ležerno preverjanje dokumentov.
Končno ob 21. uri prispeva na cilj, motel Jugoslavija. Poraba neverjetna 103 Wh/km. Resnici na ljubo, je bila par 100 metrov nazaj 102 Wh/km pa je žal narasla na 103 Wh/km. Ostalo nama je še 72 kilometrov oziroma 12 %. Če bila ura bolj zgodna, bi verjetno nadaljevala do Budve.
Ponoči se ob Tesli dogaja marsikaj, »Sentry mode« pa posname vse nočne prijatelje in prijateljice. Tukaj diskriminacije ni.
Prespala sva po ceni 15 € na osebo, doplačala še 10 € za uporabo polnilnice (priključni hibridi imajo nižjo ceno) in se zjutraj odpravila proti Kotorju. Obvezna kava v restavraciji Veriga. Skrajna južna točka je dosežena in obrnila sva se nazaj proti domu.
Na poti nazaj nisva vozila varčno, ampak po omejitvah 130 km/h, kar je pomenilo povprečje porabe 160 Wh/km. Obisk rojstnega kraja Nikole Tesle je bil obvezen postanek na poti nazaj. Prispela sva ob 17:30 in organiziranih obiskovalcev ni bilo več. Kraj ima svoj čar in cilj Nikole Tesle naj bo cilj vseh nas. Brezplačna energija za vse.
Problem javno delujoče polnilne infrastrukture je med najinim potovanjem do Črne Gore po poročilih uporabnikov povzročal težave mnogim uporabnikom. Pot do hrvaškega morja zagrenijo mnogi dogodki, ki so povezani s polnjenjem. Med vožnjo do Črne Gore in nazaj sva dobivala klice, srečala uporabnike, … vsi so imeli isti problem. Nedelovanje hitrih polnilnih postaj v Otočcu, Zadru in Šibeniku. Pomagala sva jim z nasveti oziroma z alternativnimi mesti za polnjenje. Preprosta pot je trenutno žal možna edino z uporabo Tesla hitrih polnilnih postaj, vse ostalo je čedalje bolj nezanesljivo. Primer lanske poti do Dubrovnika, letos ne bi bil možen, ker polnilna postaja v NP Krka ne deluje več.
V sredo, 5. junija na prelep in vroč dan smo se zbrali člani DEMSa z namenom, da preizkusimo nova električna vozila in izvedemo primerjavo porabe pri avtocestnih hitrostih, seveda v skladu z omejitvami hitrosti.
Priprave na srečanje so se začele že precej pred zborom, saj je bilo potrebno na srečanje pripeljati najnovejša vozila, z večjimi baterijami, ki so sposobna brez polnjenja ali minimalnim polnjenjem opraviti pot iz Ljubljane do Izole in nazaj v Ljubljano.
Na štartu preizkusa je bilo 8 avtomobilov, večina njih, ki so danes dobavljivi na trgu:
Jaguar iPace 400 AWD
Audi eTron
Tesla model S 75D
Tesla model 3 LR
Hyundai Kona 64
Bmw i3 120 42
Nissan Leaf 40
VW eGolf
Na žalost na štartu nismo videli nekaterih električnih vozil, ki bi še dodatno popestrili dogodek, tu gre za Teslo X in pa Hyundai Ioniq, Kia Soul in Kia Niro. Ne glede na manjkajoča vozila, je bilo navdušenje ob udeleženih vozilih na štartu zelo obetajoče, predvsem, ker so bila na štartu vozila, ki so jih člani prvič videli v živo, predvsem Tesla 3, Jaguar iPace, Audi eTron in pa tudi Hyundai kona.
Pred uradnim štartom je bilo potrebno opraviti nekaj formalnosti. Najprej označevanje avtomobilov, da nas na poti kdo ne zamenja za merjenje fosilne porabe.
Glede na vroč dan, je bilo potrebno že pred štartom razdeliti vodo, da ne bi na poti kdo dehidriral. Redehidracijo je s Teslo 3 pripeljal kar predsednik društva Ignac Završnik in to v sprednjem prtljažniku, ki se vsem na ogled postavi.
Pred štartom je med popisovanjem števcev potekalo še kratko polnjenje, predvsem avtomobilov z manjšimi baterijami. Za polnjenje so skrbele 4 polnilnice AC 22 kW, Elektra Ljubljana, ki se nahajajo na parkirišču P+R Ljubljana Barje.
Po uradnem popisu kilometrov na vseh vozilih, se je ob 14h pričel skupinski štart. Pot je potekala po avtocesti do razgledne točke nad Izolo, kjer je bil planiran postanek za preverjanje porabe in slikanje. Vsi avtomobili so morali voziti z najvišjo dovoljeno hitrostjo, vendar je bila žal kot ponavadi gneča na avtocesti v smeri morja kar velika. Do Ravbar komande, je potekal test z relativno nizko hitrostjo, v povprečju okoli 110 km/h, nato se je cesta malo spraznila in omogočila testiranje porabe pri 130 km/h. Nekateri vozniki so imeli kar precej težko delo, saj voziti avto s 400 konji pri 130 km/h je kar nekako dolgočasno in prisiljeno.
Vsa vozila so srečno prispela na razgledno točko v Izolo, kjer je sledilo preverjanje kilometrov. Vozila so prispela skupaj, razen Nissan Leafa, kateri se je odločil postavljati rekord v nizki porabi in ne upoštevati zgornjih predpisanih hitrosti.
Po popisu kilometrov in porabe na relaciji Ljubljana – Izola, je sledil povratek v Ljubljano preko centra Izole.
Iz Izole smo se po avtocesti odpravili nazaj proti Ljubljani. Tokrat ni bilo toliko prometa, tako da so vozila lahko vozila po zgornjih omejitvah. Prvi postanek je bil na Kozini, saj je bilo potrebno dopolniti eGolfa, ki s 36 kwh baterijo ne more priti iz Ljubljane v Izolo in nazaj v Ljubljano.
Seveda je na Kozini čas za postanek izkoristila tudi Tesla S, čeprav za to ni bilo potrebe, vendar so na postajališču Kozina, v smeri Ljubljane nameščeni TESLA SUPERCHARGER polnilnice, ki so bile očitno preveč vabljive.
Ob 17:30 je karavana prispelja v Ljubljano na postajališče P+R Ljubljana Barje, 10 minut kasneje pa še Nissan Leaf in njegov voznik Marjan Božič, ki je postavljal rekord nizke porabe pri počasni vožnji po avtocesti, zato rezultati meritev porabe pri avtocestnih hitrostih niso primerljive.
Sledil je hiter popis števcev kilometrov in zapis porab posameznih vozil.
Kilometri do Izole
Poraba do Izole
v kWh/100 km
Skupni Kilometri
Skupna poraba
v kWh/100 km
Polnjenje na DC v kw v kwh/100 km
Jaguar i-pace
110.4
25.4
220.8
25.6
/
Audi e-tron
110.3
24.6
220.6
24.9
/
Tesla model 3 LR
111.7
16.0
222.0
16.1
/
Tesla model S 75D
113.0
17.4
226.0
18.4
*26*
Hyundai Kona 64
111.1
15.5
222.8
15.9
/
Bmw I3 42
116.7
15.5
228.1
15.4
/
Nissan Leaf 40
111.2
12.6
221.0
12.1
/
Vw eGolf 36
114.0
14.2
228.0
14.2
13.7
Če pogledamo razultate in avtomobile po velikosti razdelimo na manjše, večje in SUV, hitro vidimo tudi vzorec porabe:
manjši avtomobili porabijo od 14.2 kwh/100 km do 15.9 kwh/100 km,
srednji segment sta predstavljali Tesli s porabo 16.1 kwh/100 km do 18.4 kwh/100 km
SUV segment 24.9 kwh/100 km do 25.6 kwh/100 km
Poraba je seveda povezana s težo avtomobila in aerodinamiko, kjer se lepo vidi uspešnost Teslinega dizajna, SUV vozila pa imajo najvišjo porabo na račun neaerodinamičnosti in seveda izjemno velike teže.
Na cilju smo se vsi razveselili okrepčila, ki je dobro delo po napornem in vročem dnevu.
Na cilju so se nam pridužili tudi ostali člani DEMSa, ki pri testu niso sodelovali in si ogledali testna vozila, se z njimi zapeljali in skovali načrte za prihodnost.
Na predlog našega člana Marko Logonderja, ki je navezal stike z Norveškim klubom smo v društvu DeMS na 16. seji upravnega odbora za dne 24.4.2019 sprejeli sklep o ustanovitvi delovne skupine za področje polnilne infrastrukture v večstanovanjskih zgradbah. Člana delovne skupine sta Marko Logonder in Alenka Kržan. Naloga delovne skupine je bila uskladitev predloga dopolnitve Energetskega zakona (EZ-1). Podlage za predlog so bile narejene na osnovi rešitev, ki že obstajajo na Norveškem, Kaliforniji in Kanadi.
Predlog spodnje dopolnitve Energetskega zakona (EZ-1) bo predstavljen na Ministrstvu za infrastrukturo.
Predlog dopolnitve Energetskega zakona (EZ-1)
Etažni lastnik ima pravico podati pisno zahtevo upravniku objekta ali etažnim lastnikom, v primeru da upravnik za objekt ni določen, da na lastne stroške postavi polnilno mesto za električno vozilo na svojem delu etažne lastnine.
Zahteva za postavitev polnilnega mesta za električna vozila mora vsebovati načrt električne napeljave in tehnološko rešitev polnilnice z navedenimi posegi v skupno lastnino, ki jo v skladu z veljavnimi in tehničnimi predpisi pripravi strokovno usposobljena oseba elektro stroke. Ob zahtevi se etažni lastnik zaveže, da bo sam kril stroške energije, stroške vzdrževanja in odstranitvijo postavljenega polnilnega mesta za električna vozila.
Upravnik oziroma etažni lastnik, v primeru, da upravnik za objekt ni določen, objavi zahtevo z načrtom in opisom posega na oglasni deski objekta oziroma na drugem skupnem javno vidnem mestu. Etažni lastniki lahko v roku 30 dni od objave zahteve podajo predlagatelju zahteve pisni ugovor k nameravani postavitvi polnilnega mesta za električna vozila, izključno na podlagi naslednjih razlogov:
postavitev polnilne infrastrukture je poseg za katerega je potrebna pridobitev dovoljenj ali soglasij v skladu z veljavno gradbeno zakonodajo;
predlagana postavitev polnilne infrastrukture ne izpolnjuje predpisanih varnostnih predpisov ali standardov;
projekt elektro inštalacij ni pripravljen v skladu z veljavno zakonodajo;
etažni lastnik ne razpolaga s soglasjem elektro operaterja za priklop – novo merilno mesto.
V kolikor ne pride do dogovorne rešitve lahko o zahtevi odloči sodišče v nepravdnem postopku.
Etažni lastnik, ki je lastnik registriranega električnega vozila in ne razpolaga z lastniškim parkirnim mestom na katerem bi lahko na lastne stroške postavi polnilno mesto, ima pravico podati zahtevo za postavitev polnilnega mesta na lokalno skupnost, ki mora v roku 180 dni od podane zahteve zagotoviti javno polnilno polnilno mesto za počasno polnjenje, vsaj 3,6 kW, v oddaljenosti največ 500 metrov zračne linije od stalnega prebivališča dajalca zahteve. Javna polnilno mesto mora zagotavljati tržne cene storitve polnjenja.
Marko Logonder, Alenka Kržan
Upravljanje soglasja
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.
