Kategorija: Novice

  • CONNEXI AQVIS VIVIS – Priklop na Živo vodo

    CONNEXI AQVIS VIVIS – Priklop na Živo vodo

    Strokovno srečanje DeMS · 28. 11. 2025 · Dvorec Lanthieri, Vipava

    Connexi aqvis vivis: priklop na živo vodo

    Strokovno srečanje na temo »Soočimo se s prihodnostjo e-mobilnosti v Sloveniji« v dvorcu ob devetih izvirih reke Vipave.

    BM
    PišeBoštjan Marolt

    V latinščini bi Rimljani nekako tako poimenovali strokovno srečanje na temo Soočimo se s prihodnostjo e-mobilnosti v Sloveniji, ki je potekalo v Vipavi oziroma Ad Aquas Vivas, Pri živih vodah, kot so ji pravili. Močni žuboreči kraški izviri, ki privrejo na plano z imenom Vipava, so prava prispodoba za sodobna električna vozila, ki so 28. 11. 2025 preplavila ta zgodovinski kraj.

    Dvorec Lanthieri, Vipava
    Dvorec Lanthieri, Vipava

    Dvorec Lanthieri, ki leži v neposredni bližini devetih mogočnih izvirov, je udeležence tega sončnega dne hranil z živo vodo e-mobilnosti v organizaciji DeMS. Ob deveti uri se je preddverje začelo polniti in žuboreti v prelivanju izkušenj s prometom, infrastrukturo, zakonodajo in birokracijo, ki se je razpasla v moderni podalpski družbi. V dvorani so se za govorniškim pultom vrstili nagovori, predstavitve in dobre prakse, povezovala pa jih je odločna voditeljica ga. Saša Petejan.

    Uvodni nagovori

    g. Anton Lavrenčič, župan Občine Vipava
    g. Anton Lavrenčič, župan Občine Vipava
    prof. dr. Boštjan Golob, rektor Univerze v Novi Gorici
    prof. dr. Boštjan Golob, rektor Univerze v Novi Gorici
    g. Ignac Završnik, predsednik DeMS
    g. Ignac Završnik, predsednik DeMS

    Župan s posluhom za e-mobilnost, ki se tudi sam vozi z električnim vozilom, je srečanje odprl in zbrane takoj navdušil s svojimi potovalnimi izkušnjami. Ker je dvorec vrelec žive vode za študente Univerze v Novi Gorici, je dobrodošlico izrekel še rektor. Predsednik DeMS pa je poudaril, da zgodovine ni brez premikanja meja: tako kot so jo v Vipavi premaknili Rimljani, jo lahko danes v glavah premaknejo udeleženci srečanja.

    10.10–11.40 · Prvi sklop predavanj

    Polnilna infrastruktura od investicij do nadzora

    Kako investirajo ponudniki, s čim se spopadajo električni kolesarji, kaj je pokazalo letošnje ocenjevanje in kaj ugotavlja tržni inšpektorat.

    g. Luka Strnad Peterca

    Petrol, d. d.

    Izzivi in izkušnje upravljavca ter ponudnika storitev na področju polnilne infrastrukture

    g. Luka Strnad Peterca

    Prihodnost so polnilni parki in ne množica posameznih hitrih polnilnic.

    g. Srečo Gospodarič

    DEKS

    Predstavitev Društva električnih kolesarjev Slovenije

    g. Srečo Gospodarič

    Električni kolesarji še nimajo aplikacij ali zemljevidov javnih mest za polnjenje koles.

    g. Luka Rus

    Tržni inšpektorat RS

    Nadzor po Zakonu o infrastrukturi za alternativna goriva (ZIAG)

    g. Luka Rus

    Nadzor je potrdil pomanjkljivosti infrastrukture na terenu.

    11.40–12.10

    Panel: Strateške usmeritve e-mobilnosti

    Izvidnica v prihodnost bi nekoč rekli temu panelu. Sodelovali so:

    • ga. Vesna Uršič-Krulej, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
    • g. Luka Strnad Peterca, Petrol, d. d.
    • g. Krištof Mikelj, NGEN, d. o. o.
    • moderatorka ga. Saša Petejan

    Dotaknili so se tudi strnjenih stanovanjskih naselij z vidika polnilne infrastrukture, kar pa je trenutno še zadeva za prihodnja leta.

    Panel: Strateške usmeritve e-mobilnosti
    Panel: Strateške usmeritve e-mobilnosti

    12.10–12.50 · Skupinska fotografija, kava in mreženje. Ob kavi in čaju je med odmorom baba burja hitro odnesla polnjene čokoladne in pistacijeve rogljiče.

    Skupinska fotografija udeležencev
    Skupinska fotografija udeležencev
    Odmor in mreženje
    Odmor in mreženje

    Kaj pravijo člani

    Članski vprašalnik DeMS

    1. Kaj vas je prepričalo, da ste postali član društva DeMS?
    2. Kaj menite, da bi društvo lahko naredilo še več, kot dela zdaj?
    3. Kaj mislite, da bi privabilo nove člane?
    79+odgovorov
    Večina članov je izjemno zadovoljnih z delovanjem društva. Odgovori so prežeti s pohvalami, zaupanjem in visoko motivacijo. Najpogostejša kritika ni usmerjena v društvo, temveč v širšo družbo: državo, občine in infrastrukturo. DeMS člani vidijo kot zanesljiv vir informacij, skupnost istomislečih, strokovni glas e-mobilnosti in nekoga, ki lahko vpliva na državo in infrastrukturo.
    Vprašalnik, prosojnica 1
    Vprašalnik, prosojnica 1
    Vprašalnik, prosojnica 2
    Vprašalnik, prosojnica 2
    Vprašalnik, prosojnica 3
    Vprašalnik, prosojnica 3
    Vprašalnik, prosojnica 4
    Vprašalnik, prosojnica 4
    Vprašalnik, prosojnica 5
    Vprašalnik, prosojnica 5
    Vprašalnik, prosojnica 6
    Vprašalnik, prosojnica 6
    Vprašalnik, prosojnica 7
    Vprašalnik, prosojnica 7
    Vprašalnik, prosojnica 8
    Vprašalnik, prosojnica 8
    Vprašalnik, prosojnica 9
    Vprašalnik, prosojnica 9
    Vprašalnik, prosojnica 10
    Vprašalnik, prosojnica 10
    Vprašalnik, prosojnica 11
    Vprašalnik, prosojnica 11
    Vprašalnik, prosojnica 12
    Vprašalnik, prosojnica 12
    Vprašalnik, prosojnica 13
    Vprašalnik, prosojnica 13
    Vprašalnik, prosojnica 14
    Vprašalnik, prosojnica 14
    Vprašalnik, prosojnica 15
    Vprašalnik, prosojnica 15

    Kliknite prosojnico za povečavo in listanje.

    12.50–14.35 · Drugi sklop predavanj

    Od podjetja na elektriko do gostov iz Hrvaške

    Celovita preobrazba podjetja, analize, ki potrjujejo intuicijo, stanje pri sosedih in nov sistem polnjenja.

    g. Slavko Cehnar

    Doorson, d. o. o.

    E-mobilnost v praksi: izkušnje podjetja Doorson

    g. Slavko Cehnar

    Od sončne elektrarne in hranilnikov do električnih vozil za monterje po vsej Sloveniji.

    g. Marko Germani

    DeMS

    Tišina, ki razbremenjuje planet: ko analiza potrdi intuicijo

    g. Marko Germani

    Svet številk in analiz v želji, da bi tišina razbremenila planet.

    g. Krištof Mikelj

    NGEN

    NGEN in sistem polnjenja justCharge

    g. Krištof Mikelj

    Predstavitev polnilnega sistema justCharge.

    14.35–15.15

    Panel: Severni jelen in los, pot na Severni rt

    Zgodovinska bitka prihodnosti se je na Severnem rtu končala z zmago jelenov proti losom. Odpravo z 8.000 km, ki je postregla še s svetovnim rekordom najsevernejšega lightshowa v izvedbi električnih vozil, so predstavili člani društva g. Tone Pogačar, g. Robert Resnik in g. Boštjan Marolt.

    g. Tone Pogačar, g. Robert Resnik in g. Boštjan Marolt
    g. Tone Pogačar, g. Robert Resnik in g. Boštjan Marolt

    Baba burja je z dvorca sicer odpihnila z živo vodo opite bojevnike, a lačni vendarle niso zapustili doline. Ob kozarčku in skupnem kosilu so se živahni pogovori šele razplamteli. Vipavska dolina je šele z nočjo izgubila množico tihih in hitrih znanilcev prihodnosti. Morda pa so le zasejali nekaj novih semen sodobnosti in trajnosti na področju e-mobilnosti.

    Hvala za udeležbo
    Hvala za udeležbo

    Se vidimo letos v Termah Snovik?

    13. mednarodno strokovno srečanje DeMS bo v petek, 27. 11. 2026.

  • Ocenjevanje javne polnilne infrastrukture v letu 2025 (ver. 3.0)

    Ocenjevanje javne polnilne infrastrukture v letu 2025 (ver. 3.0)

    Ocenjevanje javne polnilne infrastrukture 2025

    Katera polnilnica je dobra in katera ne

    Pet sobot, pet regij, 81 javnih polnilnih lokacij. Vsako smo preizkusili s svojimi vozili in ocenili po enakih merilih, od polnilnih mest do samega polnjenja.

    • 81 lokacij
    • 6.000 km
    • več kot 200 ur prostovoljnega dela
    • 5 sobot
    • 10 članov DeMS + 2 predstavnika MOPE
    opovprečna ocena vseh lokacij: povprečno
    2lokaciji z oceno zelo dobro
    31lokacij z oceno dobro
    4lokacije, kjer polnjenje ni bilo mogoče
    • ++2 zelo dobro
    • +31 dobro
    • o36 povprečno
    • –7 pomanjkljivo
    • —1 nezadovoljivo
    • ✕4 ne deluje

    Izhodišče

    Kje je Slovenija

    Leto 2025 zaznamuje novo poglavje v slovenskem prehodu k trajnostni mobilnosti, kjer javna polnilna infrastruktura postaja eden ključnih stebrov širše uporabe električnih vozil (EV). Število javnih polnilnic je že preseglo 2.900, med njimi pa je vse več ultrahitrih postaj (150 kW in več), ki omogočajo polnjenje v manj kot 30 minutah. Kljub napredku pa ostajajo izzivi – neenakomerna razporeditev po regijah, tehnične okvare ter zapleteni postopki aktivacije, ki lahko še vedno odvrnejo potencialne uporabnike.

    Graf razvoja javne polnilne infrastrukture v Sloveniji
    Vir: European Alternative Fuels Observatory
    Predstavitev DeMS na Nordic EV Summit 2024
    Predstavitev na Nordic EV Summit 2024. Vir: dems.si

    Tretje leto zapored

    Društvo e-Mobilnost Slovenija (DeMS) tudi letos nadaljuje s sistematičnim ocenjevanjem javne polnilne infrastrukture, ki ga izvaja že tretje leto zapored v sodelovanju z različnimi deležniki. Leta 2023 smo skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS) preverili 48 lokacij, leto pozneje pa 56, v vseh slovenskih regijah, ob podpori Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Rezultati so pokazali občuten napredek – širitev omrežja, uvedbo funkcije »priključi in polni« ter prve primere uporabe sončne energije – obenem pa razkrili tudi trdovratne pomanjkljivosti, kot so zasedenost polnilnih mest z neelektričnimi vozili in pomanjkanje plačilnih terminalov, skladnih z evropsko uredbo AFIR.

    Metodologijo ocenjevanja smo v letu 2025 dodatno nadgradili – vključili smo tudi oceno dostopnosti za ranljive skupine, skladno z evropskimi smernicami o univerzalni dostopnosti. Poseben poudarek namenjamo primerjavi stroškov polnjenja z uporabo klasičnih goriv ter izboljšanju uporabniške izkušnje.

    S sodelovanjem z domačimi in evropskimi partnerji želimo spodbuditi prenos dobrih praks in tehnoloških rešitev ter tako prispevati k ciljem nacionalne strategije za e-mobilnost, ki do konca desetletja predvideva vsaj 50.000 električnih vozil na slovenskih cestah. DeMS vabi vse uporabnike k spremljanju rezultatov in soustvarjanju zelene prihodnosti mobilnosti v Sloveniji.

    Na terenu

    Ekipe, kilometri in vozila

    Ekipa je v petih dnevih intenzivnega terenskega dela prevozila skupaj 6.000 kilometrov, obiskala 81 lokacij po vsej Sloveniji in vložila več kot 200 ur prostovoljnega terenskega dela.

    Pri monitoringu smo uporabili deset različnih električnih vozil: Nissan Leaf, BMW i3, Tesla Model Y, Tesla Model S, Cupra Born, Tesla Model 3, Volkswagen e-up!, Peugeot e-208, Renault Zoe in Dongfeng Seres 3.

    Ekipa DeMS na terenu: Gorenjska1. dan

    sobota, 11. 10. 2025

    Gorenjska

    Za izboljšanje polnilne infrastrukture je ključno redno vzdrževanje in posodabljanje postaj, talnih oznak in zaslonov. Potrebni so nadzor parkiranja, premestitev polnilnic na priročne lokacije in jasna označitev za lažjo dostopnost. Poenostavitev aktivacije, enoten plačilni sistem, povečanje zmogljivosti in izboljšanje združljivosti priključkov bodo izboljšali uporabniško izkušnjo. Pomembni so tudi skladnost s standardi, hitrejša povračila, ozaveščanje uporabnikov ter cenovna dostopnost storitev.

    • 930 km310 km × 3 vozila
    • 15lokacij
    • 31,5 ure8.00–18.30 × 3 (10,5 h)

    Ekipa: Zoran Glavič, Matjaž Potrč, Ignac Završnik

    Vozila: Nissan Leaf, BMW i3, Tesla Model Y

    Ekipa DeMS na terenu: Jugovzhodna Slovenija2. dan

    sobota, 18. 10. 2025

    Jugovzhodna Slovenija

    Dan smo preživeli z ocenjevanjem polnilnih mest za električna vozila po jugovzhodni Sloveniji, od Ivančne Gorice do Kočevja. Obiskali smo 16 lokacij, ki so pokazale mešano sliko infrastrukture. Med pozitivnimi vidiki izstopajo zanesljivost in ugodne cene na nekaterih postajah (npr. center Črnomlja, Kulturni center Kočevje), preprosta plačila s kartico (Petrol Ivančna Gorica, Tesla Supercharger Novo mesto) ter prisotnost zasebnih investicij v odročnih krajih (Lidl Črnomelj in Kočevje). Ključne težave vključujejo pomanjkljivo vzdrževanje (poškodovani kabli, nepritrjen nosilec pri Gostilni Vovko), slabo signalizacijo (Spar Ivančna Gorica, Avto Slak), omejeno združljivost (BMW i3 na Teslinih postajah) in zasedenost (Ionity Smednik, Tesla Novo mesto). Posebnosti, kot sta obrnjen zaslon (Trška gora) in zabojnik za smeti na polnilnem mestu (Semič), kažejo na potrebo po izboljšavah. Dan je bil kljub izzivom produktiven, saj smo pridobili dragocene vpoglede v stanje polnilne infrastrukture.

    • 1.053 km351 km × 3 vozila
    • 16lokacij
    • 37,5 ure7.30–20.00 × 3 (12,5 h)

    Ekipa: Damjan Bizjak, Tone Pogačar, Matjaž Potrč, Ignac Završnik

    Vozila: Tesla Model S, Tesla Model Y, BMW i3

    Ekipa DeMS na terenu: Osrednjeslovenska3. dan

    sobota, 25. 10. 2025

    Osrednjeslovenska

    Večina polnilnic v osrednji Sloveniji deluje brez tehničnih težav, a starejše lokacije ne dosegajo sodobnih standardov moči in združljivosti. Pogosto je omejena dostopnost zaradi parkiranih fosilnih vozil, neustrezne signalizacije ali odpiralnega časa podjetij. Plačilni sistemi niso povsem zanesljivi, cene niso vedno pregledne, prav tako ni vedno jasno, kdo je upravljavec. Priporočamo posodobitev infrastrukture, standardizacijo signalizacije, zanesljive plačilne sisteme in boljšo uporabniško dostopnost.

    • 561 km187 km × 3 vozila
    • 17lokacij
    • 36 ur8.00–17.00 × 4 (9 h)

    Ekipa: Igor Nikolić, Matjaž Potrč, Ignac Završnik, Vesna Uršič Krulej (MOPE)

    Vozila: Tesla Model Y, BMW i3, Cupra Born

    Ekipa DeMS na terenu: Primorska4. dan

    sobota, 15. 11. 2025

    Primorska

    Terensko delo se je začelo ob 8.00 v Ajdovščini (Lidl, Plenitude, Spar). Polnilnice so delovale, a s pogostimi težavami: nedelujoči čitalniki RFID in terminali, zadržanih 40 € rezervacije, lepilni trak na ozemljitvi in pomanjkljiva signalizacija. Sledili so nujni postanek v Šempasu (izrabljen zaslon), brezplačno polnjenje v Vipavskem Križu, Ilirska Bistrica brez prometnih znakov (tveganje, da polnilna mesta zasedejo fosilna vozila) in pohvalno delujoče počivališče Ravne – Kozina s čistimi sanitarijami. V Kopru je Bauhaus kljub 70 kW brez terminala (sum izogibanja zakonu), Lidl ima delujoč terminal, Tesla Supercharger pa preprosto aktivacijo in streho. V Dragonji smo našli skrito polnilnico justCharge na majhnem parkirišču z neustreznimi znaki, na letališču Portorož pa DC-polnilnico z rekordno velikim znakom in 70 € rezervacije ter AC-polnilnico, ki je ni bilo mogoče aktivirati. Dan smo končali v Piranu, kjer je parkiranje ob polnjenju brezplačno in je dovolj delujočih mest kljub eni »ni v obratovanju«. Ves dan so izstopale težave z združljivostjo (zlasti pri BMW i3), aktivacijo in signalizacijo, bilo pa je tudi nekaj prijetnih presenečenj.

    • 1.680 km420 km × 4 vozila
    • 14lokacij
    • 50 ur8.00–18.00 × 5 (10 h)

    Ekipa: Matjaž Kuček, Robert Plevnik (MOPE), Matjaž Potrč, Matej Sardoč, Ignac Završnik

    Vozila: Tesla Model 3, VW e-up!, BMW i3, Peugeot e-208

    Ekipa DeMS na terenu: Štajerska in Prekmurje5. dan

    sobota, 22. 11. 2025

    Štajerska in Prekmurje

    Po celodnevnem kroženju med Štajersko in Prekmurjem, od prvih žarkov pri Lidlu v Lendavi do zadnjih postankov na avtocestnih počivališčih, je dan zaključila jasna slika raznolike slovenske e-mobilnostne krajine: od odličnih izkušenj z enostavnim plačevanjem, delujočimi postajami in celo brezplačnimi kilovatnimi urami, do nerodnih postopkov, nedelujočih terminalov, previsokih cen in neodzivnih polnilnih mest. Kjer ponudniki sledijo potrebam uporabnikov, je polnjenje hitro, intuitivno in prijazno; kjer pa ostaja stagnacija, uporabnike še vedno čakajo frustracije, hladno tipkanje e-naslova na mrazu in nepotrebna selitev med aplikacijami. A vseeno – dan je pokazal, da je napredek mogoč, da so dobre prakse že tu in da se polnilna infrastruktura lahko razvija v smer, ki bo e-voznike vodila skozi pot z manj presenečenji in več zanesljivosti.

    • 1.533 km511 km × 3 vozila
    • 19lokacij
    • 56 ur7.00–21.00 × 4 (14 h)

    Ekipa: Alan Orlič, Matjaž Potrč, Boštjan Završnik, Ignac Završnik

    Vozila: Renault Zoe, Dongfeng Seres 3, Tesla Model Y

    V okviru obsežnega terenskega monitoringa polnilne infrastrukture je sodelovalo deset članov DeMS-a – Damjan Bizjak, Zoran Glavič, Matjaž Kuček, Igor Nikolić, Alan Orlič, Tone Pogačar, Matjaž Potrč, Matej Sardoč, Boštjan Završnik in Ignac Završnik – ter dva predstavnika Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Vesna Uršič Krulej in Robert Plevnik.

    Najboljše

    Vrh lestvice

    Maribor Supernova Qlandia
    1.

    Maribor, Supernova Qlandia

    Petrol · Štajerska in Prekmurje

    ++zelo dobro
    A5 Avtocestno postajališče Murska Sobota - sever
    2.

    A5, počivališče Murska Sobota – sever

    Petrol · Štajerska in Prekmurje

    ++zelo dobro
    Lendava Terme
    3.

    Lendava, Terme

    Plenitude · Štajerska in Prekmurje

    +dobro

    Najslabše

    Na dnu lestvice

    Kranj, MOL Slovenija
    Kranj, MOL SlovenijaMOL · GorenjskaPolnjenje ni bilo mogoče
    Bistra
    BistraOsrednjeslovenskaPolnjenje ni bilo mogoče
    Portorož Aerodrom AC
    Portorož, letališče (AC)PrimorskaPolnjenje ni bilo mogoče
    Šentjernej, Kulturni dom
    Šentjernej, Kulturni domElevat · Jugovzhodna SlovenijaPolnjenje ni bilo mogoče
    Brezovica pri Ljubljani, Elevat
    Brezovica pri Ljubljani, ElevatElevat · OsrednjeslovenskaOcena: nezadovoljivo

    Po kategorijah

    Polnjenje deluje, okolica ne

    Povprečje delujočih lokacij v posamezni kategoriji.

    • Polnjenje
      +dobro
    • Informacije
      +dobro
    • Označenost
      opovprečno
    • Polnilna mesta
      –pomanjkljivo
    • Lokacija
      –pomanjkljivo

    Po regijah

    Povprečna ocena regije

    • Štajerska in Prekmurje19 lokacij
      +dobro
    • Osrednjeslovenska17 lokacij
      opovprečno
    • Primorska14 lokacij
      opovprečno
    • Gorenjska15 lokacij
      opovprečno
    • Jugovzhodna Slovenija16 lokacij
      opovprečno

    Po ponudnikih

    Ponudniki z vsaj dvema lokacijama

    Povprečje lokacij, na katerih je bilo polnjenje mogoče.

    • Plenitude2 lokaciji
      +dobro
    • Petrol14 lokacij
      +dobro
    • Tesla5 lokacij
      +dobro
    • MOL2 lokaciji
      +dobro
    • Moon11 lokacij
      opovprečno
    • GNE12 lokacij
      opovprečno
    • Ionity4 lokacije
      opovprečno
    • Lidl8 lokacij
      opovprečno
    • justCharge5 lokacij
      opovprečno
    • Megatel4 lokacije
      opovprečno
    • Elevat4 lokacije
      –pomanjkljivo

    Stroški

    Koliko stane 100 km

    Strošek polnjenja, preračunan na 100 prevoženih kilometrov, kot smo ga izmerili na posamezni lokaciji. Na dveh lokacijah je bilo polnjenje brezplačno.

    Najceneje

    Pet najcenejših

    • 2,49 €Žirovnica, N-GenjustCharge
    • 3,57 €Brezovica pri Ljubljani, ElevatElevat
    • 3,65 €Ljubljana, Bauhaus, Premrlova ulicaGNE
    • 3,65 €Maribor, BauhausGNE
    • 3,65 €Koper, BauhausGNE

    Najdražje

    Pet najdražjih

    • 14,94 €Lendava, TermePlenitude
    • 14,94 €Ajdovščina, PlenitudePlenitude
    • 14,44 €Brnik, letališčePetrol
    • 12,12 €Ljubljana, Samova ulicajustCharge
    • 11,79 €Brezovica pri Ljubljani, MoonMoon

    Celotna lestvica

    Vseh 81 lokacij

    Ocene so prikazane enako kot v naši preglednici. S klikom na fotografijo ali »Opis in fotografije« odprete zapis s terena in vse posnetke. S klikom na glavo stolpca spremenite vrstni red.

    Prikazanih je vseh 81 lokacij.

    FotoPolnilna mestaOznačenostLokacijaInformacijePolnjenje
    1 Maribor, Supernova QlandiaPetrol · Štajerska in PrekmurjeAC+DC · 8 mest
    AC 22 kW · DC 150 kW
    +++o++++ ++zelo dobro AC + DC (DC 10,96 €, AC 6,14 €)
    2 A5, počivališče Murska Sobota – severPetrol · Štajerska in PrekmurjeAC+DC · 7 mest
    AC 22 kW · DC 250 kW
    o++o++++ ++zelo dobro AC + DC (10,96 €)
    3 Lendava, TermePlenitude · Štajerska in PrekmurjeAC+DC · 10 mest
    AC 22 kW · DC 100 kW
    ++o++++ +dobro AC + DC (14,94 €)
    4 A1, počivališče Tepanje – zahodPetrol · Štajerska in PrekmurjeAC+DC · 7 mest
    AC 22 kW · DC 250 kW
    o++o++++ +dobro AC + DC (HPC 10,96 €, AC/DC do 50 kW 7,80 €)
    5 Ljubljana, BTC ŽitoMoon · OsrednjeslovenskaAC+DC · 13 mest
    AC 22 kW · DC 45 kW
    +o–++++ +dobro AC + DC (DC 8,47 €, AC 5,48 ali 6,31 €)
    6 Maribor, Mercator Center TaborMoon · Štajerska in PrekmurjeAC+DC · 12 mest
    AC 22 kW · DC 50 kW
    +–o++++ +dobro AC + DC (DC 8,47 €, AC 5,48 ali 6,31 €)
    7 A1, počivališče Maribor – vzhodPetrol · Štajerska in PrekmurjeAC+DC · 7 mest
    AC 22 kW · DC 250 kW
    +++o++++ +dobro AC + DC (HPC 10,96 €, AC/DC do 50 kW 7,80 €)
    8 Ljubljana, Bauhaus, Premrlova ulicaGNE · OsrednjeslovenskaAC+DC · 12 mest
    AC 22 kW · DC 50 kW
    ++o++++ +dobro AC + DC (DC 6,81 €, AC 3,65 €)
    9 Koper, Tesla Supercharger (Planet)Tesla · PrimorskaDC · 12 mest
    DC 250 kW
    oo+++++ +dobro DC (5,48 ali 6,31 €)
    10 Ljubljana, BTC TržnicaPetrol · OsrednjeslovenskaAC+DC · 8 mest
    AC 22 kW · DC 200 kW
    ++o+++ +dobro AC + DC (DC 11,62 €, AC 6,47 €)
    11 Litija, tehnični preglediMegatel · OsrednjeslovenskaAC+DC · 2 mesti
    AC 22 kW · DC 75 kW
    –o–++++ +dobro AC + DC (DC 10,79 €, AC 5,81 €)
    12 Ljubljana, BTC OdisejaMoon · OsrednjeslovenskaAC+DC · 6 mest
    AC 11 kW · DC 50 kW
    ooo++++ +dobro AC + DC (DC 8,47 €, AC 5,48 ali 6,31 €)
    13 A1, počivališče Ravne – KozinaPetrol · PrimorskaAC+DC · 6 mest
    AC 22 kW · DC 250 kW
    o++o++ +dobro AC + DC (10,96 €)
    14 Ivančna Gorica, PetrolPetrol · Jugovzhodna SlovenijaDC · 10 mest
    DC 350 kW
    o+++++ +dobro DC (6,47 €)
    15 Brnik, letališčePetrol · GorenjskaAC+DC · 8 mest
    AC 11 kW · DC 150 kW
    o+o+++ +dobro DC + AC (DC 14,44 €, AC 9,13 €)
    16 Žirovnica, Tesla SuperchargerTesla · GorenjskaDC · 8 mest
    DC 250 kW
    oo+++ +dobro DC (6,97 ali 7,47 €)
    17 A1, počivališče Lukovica – jugPetrol · OsrednjeslovenskaAC+DC · 10 mest
    DC 300 kW
    o++o+++ +dobro DC (11,62 €)
    18 Ljubljana, Tesla SuperchargerTesla · OsrednjeslovenskaDC · 16 mest
    DC 250 kW
    o—o++++ +dobro DC (4,65 ali 6,47 €)
    19 Žalec, HoferEnertech · Štajerska in PrekmurjeAC+DC · 3 mesta
    AC 22 kW · DC 125 kW
    oo–+++ +dobro AC + DC (DC 7,80 €, AC 5,81 €)
    20 H4, počivališče Šempas – severPetrol · PrimorskaAC+DC · 3 mesta
    AC 22 kW · DC 50 kW
    ooo+++ +dobro AC + DC (7,80 €)
    21 A1 Petrovče, PetrolPetrol · Štajerska in PrekmurjeDC · 6 mest
    DC 250 kW
    –+o+++ +dobro DC (8,80 €)
    22 Kranjska Gora, avtobusna postajajustCharge · GorenjskaAC · 4 mesta
    AC 11 kW
    –+o+++ +dobro DC (6,64 €)
    23 Novo mesto, Tesla SuperchargerTesla · Jugovzhodna SlovenijaDC · 4 mesta
    DC 250 kW
    ––o++++ +dobro DC (6,97 €)
    24 Beltinci, SparGNE · Štajerska in PrekmurjeAC · 2 mesti
    AC 11 kW
    –+o+++ +dobro AC (0,50 € start, nato brezplačno 1 h)
    25 Žirovnica, N-GenjustCharge · GorenjskaAC · 18 mest
    AC 11 kW
    o–o+++ +dobro AC (2,49 €)
    26 A5, počivališče Lormanje – severMOL · Štajerska in PrekmurjeAC+DC · 6 mest
    AC 22 kW · DC 50 kW
    o—o+++ +dobro AC + DC (DC 7,47 €, AC 5,81 €)
    27 Maribor, BauhausGNE · Štajerska in PrekmurjeAC+DC · 12 mest
    AC 22 kW · DC 30 kW
    +oo+++ +dobro AC + DC (DC 6,81 €, AC 3,65 €)
    28 Dobrovnik, Ocean OrchidsGEN-i · Štajerska in PrekmurjeAC · 6 mest
    AC 11 kW
    –––—++ +dobro AC — brezplačno
    29 A1 Petrovče, IonityIonity · Štajerska in PrekmurjeDC · 6 mest
    DC 350 kW
    –+–+++ +dobro DC (10,79 €)
    30 A2, počivališče Radovljica – severIonity · GorenjskaDC · 4 mesta
    DC 350 kW
    –++o++ +dobro AC + DC (DC 10,79 €)
    31 Koper, BauhausGNE · PrimorskaAC+DC · 11 mest
    AC 22 kW · DC 50 kW
    +–o++ +dobro AC + DC (DC 6,81 €, AC 3,65 €)
    32 Ljubljana, MOLMOL · OsrednjeslovenskaAC+DC · 2 mesti
    AC 22 kW · DC 50 kW
    ooo++ +dobro AC + DC (DC 7,47 €, AC 5,81 €)
    33 Litija, pri občiniMoon · OsrednjeslovenskaAC · 2 mesti
    AC 11 kW
    –+o+++ +dobro AC (6,31 €)
    34 Brezovica pri Ljubljani, MoonMoon · OsrednjeslovenskaAC+DC · 2 mesti
    AC 22 kW · DC 100 kW
    ––—++++ opovprečno AC + DC (DC 11,79 €, AC 6,31 €)
    35 Bohinjska Bistrica, kamp DanicaGNE · GorenjskaAC · 2 mesti
    AC 22 kW · DC 50 kW
    –––+++ opovprečno AC + DC (DC 8,47 €, AC 6,31 €)
    36 Tržič, občinaGNE · GorenjskaAC · 2 mesti
    AC 22 kW
    –+o+++ opovprečno AC (6,31 €)
    37 Trebnje, Avto SlakMoon · Jugovzhodna SlovenijaAC+DC · 2 mesti
    AC 11 kW · DC 75 kW
    –—–++++ opovprečno AC + DC (11,79 €)
    38 Ajdovščina, PlenitudePlenitude · PrimorskaAC+DC · 3 mesta
    AC 11 kW · DC 100 kW
    –+—+++ opovprečno AC + DC (14,94 €)
    39 Ljutomer, LidlLidl · Štajerska in PrekmurjeAC+DC · 2 mesti
    AC 11 kW · DC 50 kW
    –o–+++ opovprečno AC + DC (DC 7,47 €, AC 5,64 €)
    40 Litija, LidlLidl · OsrednjeslovenskaAC+DC · 2 mesti
    AC 11 kW · DC 50 kW
    –oo+++ opovprečno AC + DC (DC 7,47 €, AC 5,64 €)
    41 Lendava, LidlLidl · Štajerska in PrekmurjeAC+DC · 2 mesti
    AC 22 kW · DC 30 kW
    –o–++ opovprečno AC + DC (DC 7,47 €, AC 5,64 €)
    42 Bohinj, Stara FužinaPetrol · GorenjskaAC · 2 mesti
    AC 11 kW
    –+o++ opovprečno AC (6,47 €)
    43 Portorož, letališče (DC)Moon · PrimorskaDC · 2 mesti
    DC 100 kW
    –+–+++ opovprečno DC (11,79 €)
    44 Vrhnika, pri šoliGNE · OsrednjeslovenskaAC · 6 mest
    AC 22 kW
    ––o+++ opovprečno AC (4,15 €)
    45 Ajdovščina, LidlLidl · PrimorskaAC+DC · 3 mesta
    AC 22 kW · DC 50 kW
    oo–+++ opovprečno AC + DC (DC 7,47 €, AC 5,64 €)
    46 Piran, parkirišče FornačePetrol · PrimorskaAC · 8 mest
    AC 22 kW
    o+–++ opovprečno AC (6,14 €)
    47 Črnomelj, Ajdovo zrnoElevat · Jugovzhodna SlovenijaAC · 2 mesti
    AC 11 kW
    –+o–+ opovprečno AC (4,68 €)
    48 Borovnica, železniška postajaGNE · OsrednjeslovenskaAC · 8 mest
    AC 11 kW
    –+—++ opovprečno AC (6,31 €)
    49 Krško, Tesla SuperchargerTesla · Jugovzhodna SlovenijaDC · 8 mest
    DC 250 kW
    o–o—+ opovprečno DC (6,97 €)
    50 Koper, LidlLidl · PrimorskaAC+DC · 2 mesti
    AC 11 kW · DC 25 kW
    ––o+++ opovprečno AC + DC (5,64 €)
    51 Ljubljana, EleportEleport · OsrednjeslovenskaDC · 12 mest
    DC 350 kW
    oooo+ opovprečno DC (8,80 €)
    52 Ilirska Bistrica, IonityIonity · PrimorskaDC · 4 mesta
    DC 350 kW
    –—o++ opovprečno DC (10,79 €)
    53 Semič, gospodarska conaGNE · Jugovzhodna SlovenijaAC · 2 mesti
    AC 11 kW
    –––++ opovprečno AC (6,31 €)
    54 PlanicaMoon · GorenjskaAC · 6 mest
    AC 11 kW
    –––++ opovprečno AC (6,31 €)
    55 A2, počivališče RakaIonity · Jugovzhodna SlovenijaDC · 2 mesti
    DC 350 kW
    –—–++ opovprečno DC (10,79 €)
    56 Kočevje, Kulturni centerGNE · Jugovzhodna SlovenijaAC · 2 mesti
    AC 22 kW
    –—–++ opovprečno AC (4,15 €)
    57 Kranj, Zavod za športVizija · GorenjskaAC · 10 mest
    AC 22 kW
    o+—++ opovprečno AC (4,38 €)
    58 Sevno, Trška goraGNE · Jugovzhodna SlovenijaAC · 2 mesti
    AC 11 kW
    ––—++ opovprečno AC (6,31 €)
    59 Novo mesto, Hotel DolenjcjustCharge · Jugovzhodna SlovenijaAC · 1 mesto
    AC 11 kW
    —oo++ opovprečno AC (7,36 €)
    60 Kranj, AH VrtačMoon · GorenjskaAC+DC · 5 mest
    AC 11 kW · DC 120 kW
    o–o++o opovprečno DC + AC (DC 11,79 €, AC 8,47 €)
    61 Ivančna Gorica, SparMegatel · Jugovzhodna SlovenijaDC · 1 mesto
    DC 25 kW
    ——o++ opovprečno DC (9,13 €)
    62 Kočevje, LidlLidl · Jugovzhodna SlovenijaAC+DC · 3 mesta
    AC 22 kW · DC 50 kW
    ooo+o opovprečno AC + DC (DC 7,47 €, AC 5,64 €)
    63 Lesce, LidlLidl · GorenjskaAC+DC · 2 mesti
    AC 11 kW · DC 25 kW
    –oo+o opovprečno AC + DC (5,64 €)
    64 Murska Sobota, AH PosediMoon · Štajerska in PrekmurjeAC+DC · 9 mest
    AC 11 kW · DC 30 kW
    oo—++o opovprečno AC + DC (DC 8,47 €, AC 6,31 €)
    65 Črnomelj, LidlLidl · Jugovzhodna SlovenijaAC+DC · 3 mesta
    AC 22 kW · DC 50 kW
    oo–+o opovprečno AC + DC (DC 7,47 €, AC 5,64 €)
    66 Dragonja, Kompas shopjustCharge · PrimorskaAC · 2 mesti
    AC 11 kW
    ––—++ opovprečno AC (6,47 €)
    67 Brežice, Terme ČatežPetrol · Jugovzhodna SlovenijaAC · 4 mesta
    AC 11 kW
    –—o+o opovprečno AC (6,47 €)
    68 Vipavski KrižElevat · PrimorskaAC · 2 mesti
    AC 11 kW
    –+——+ opovprečno AC — brezplačno
    69 Ljubljana, Samova ulicajustCharge · OsrednjeslovenskaDC · 2 mesti
    DC 75 kW
    –——++ opovprečno DC (12,12 €)
    70 Bohinj, Ribčev LazGNE · GorenjskaAC · 2 mesti
    AC 11 kW
    –+o+– –pomanjkljivo AC (6,31 €)
    71 Ptuj, Pipe TechEV polnilnice · Štajerska in PrekmurjeDC · 2 mesti
    DC 250 kW
    –+—++o –pomanjkljivo DC (10,46 €)
    72 Bled, SparMegatel · GorenjskaDC · 2 mesti
    DC 25 kW
    –o–+– –pomanjkljivo DC (9,13 €)
    73 A1 Petrovče, Hotel A– · Štajerska in PrekmurjeAC · 4 mesta
    AC 22 kW
    –—o—o –pomanjkljivo AC (7,47 €)
    74 Sv. Jurij ob ŠčavniciElevat · Štajerska in PrekmurjeAC · 2 mesti
    AC 22 kW
    –––oo –pomanjkljivo AC (6,84 €)
    75 Ajdovščina, SparMegatel · PrimorskaDC · 2 mesti
    DC 40 kW
    —o–+– –pomanjkljivo DC (9,13 €)
    76 Novo mesto, Gostilna VovkoMoon · Jugovzhodna SlovenijaAC · 2 mesti
    AC 11 kW
    —––+– –pomanjkljivo AC (6,31 €)
    77 Kranj, MOL SlovenijaGorenjskaPolnjenje ni bilo mogoče ––––– ne deluje ne deluje
    78 BistraOsrednjeslovenskaPolnjenje ni bilo mogoče ––––– ne deluje AC — ne deluje
    79 Portorož, letališče (AC)PrimorskaPolnjenje ni bilo mogoče ––––– ne deluje AC — ne deluje
    80 Šentjernej, Kulturni domJugovzhodna SlovenijaPolnjenje ni bilo mogoče ––––– ne deluje AC + DC — ne deluje
    81 Brezovica pri Ljubljani, ElevatElevat · OsrednjeslovenskaAC+DC · 4 mesta
    AC 11 kW · DC 15 kW
    –+—o+ —nezadovoljivo AC + DC (3,57 €)

    ++ zelo dobro + dobro o povprečno – pomanjkljivo — nezadovoljivo

    Izvorni podatki

    Preglednica ocen 2025

    Vse ocene na tej strani izhajajo iz preglednice, v katero smo vnašali podatke s terena. S klikom jo odprete v polni velikosti.

    Preglednica ocen polnilnih mest DeMS 2025

    Metodologija

    Kako smo ocenjevali

    Vsaka lokacija je dobila oceno v petih kategorijah. Skupna ocena je njihova utežena vsota, polovico pa prispeva samo polnjenje: ali se postajo da aktivirati, ali ima AC-postaja kabel in ali polnjenje deluje brez težav.

    • 15 %Polnilna mesta: število AC in DC mest ter njihova moč
    • 10 %Označenost: ob cesti, prometni znak, talna oznaka
    • 15 %Lokacija: parkirišče, toaleta, hrana, trgovina, prenočišče
    • 10 %Informacije: cena polnjenja in navodila za aktivacijo
    • 50 %Polnjenje: aktivacija, kabel na AC-postaji, delovanje

    Lestvica: ++ zelo dobro 80–100 %, + dobro 60–79 %, o povprečno 40–59 %, – pomanjkljivo 20–39 %, — nezadovoljivo 10–19 %.

    Terensko delo je potekalo od 11. 10. 2025 do 22. 11. 2025. Podatke je preveril in ocene izračunal DeMS.

    AC: izmenični tok (priključek tip 2). DC: enosmerni tok (priključka CCS ali CHAdeMO).

    Hvala

    Hvala vsem, ki ste prostovoljno prispevali svoj čas, znanje in energijo pri tem projektu. S svojim delom ste pomagali ustvariti nekaj, kar bo številnim uporabnikom javne polnilne infrastrukture bistveno olajšalo prve korake in preprečilo marsikatero nevšečnost. Občutek, da delamo nekaj dobrega za skupnost, je dober, še lepši pa je čas, ki smo ga ob tem preživeli skupaj – koristen, sodelovalen in poln prave ekipe. Hvala vam.

    Zbral, zapisal, uredil
    Ignac Završnik

    Pred potjo preverite, kje polniti

    Vsa javna polnilna mesta v Sloveniji na enem zemljevidu, iz uradnega registra.

  • Odprto pismo glede naprednih sistemov za avtonomno vožnjo (UN R171 Phase 3)

    Odprto pismo glede naprednih sistemov za avtonomno vožnjo (UN R171 Phase 3)

    Odprto pismo · november 2025

    Odprto pismo glede naprednih sistemov za avtonomno vožnjo (UN R171 Phase 3)

    DeMS Evropsko komisijo in UNECE WP.29 poziva k sprejetju 3. faze pravilnika UN R171 o sistemih za pomoč vozniku na zasedanju marca 2026.

    R171pravilnik ZN o sistemih za pomoč vozniku (DCAS)
    Phase 3manevri, ki jih sproži sistem, tudi v mestih
    Marec 2026zasedanje WP.29, na katerem naj bi fazo 3 sprejeli
    Level 2voznik ostaja pozoren, odgovoren in ima nadzor

    Na kratko

    Pismo je v angleščini, ker je naslovljeno na Evropsko komisijo in UNECE WP.29. DeMS podpira pravočasno sprejetje 3. faze pravilnika UN R171 in predlaga dodaten varovalni ukrep: enkratno, digitalno zabeleženo potrditev voznika, da pozna omejitve sistema in prevzema polno odgovornost.

    Illustration

    Subject

    Support for the Adoption of Phase 3 of UN Regulation No. 171 at the March 2026 WP.29 Session

    Dear Representatives of the European Commission and UNECE WP.29,

    On behalf of the organisation representing electric-vehicle drivers and the broader e-mobility community across Europe, we respectfully submit this letter to express our strong support for the timely adoption of Phase 3 of UN Regulation No. 171 (Driver Control Assistance Systems) at the WP.29 session scheduled for March 2026.

    1Importance of Phase 3 for Road Safety and Regulatory Clarity

    Phase 3 of UN R171 provides an essential update to the existing regulatory framework for supervised Level 2 driver-assistance systems. By enabling system-initiated manoeuvres in urban and peri-urban environments—while maintaining the fundamental requirement that the driver remains fully attentive, responsible, and in control—Phase 3 introduces clearer, more harmonised performance requirements without altering the established distinction between driver assistance and automated driving.

    These systems already operate lawfully within the current Phase 1–2 framework and fall outside the scope of Regulation (EU) 2019/2144 on automated driving systems. Phase 3, therefore, represents a natural, evidence-based evolution rather than a regulatory shift.

    2Evidence of Safety Benefits

    Supervised Level 2 systems in large-scale real-world use have demonstrated significant potential to reduce crash risk. For example, aggregated fleet data published by manufacturers indicate markedly lower crash frequencies when such systems are engaged, compared to both baseline vehicle operation and regional averages. Comparable supervised assistance systems from multiple manufacturers have shown consistent safety improvements across billions of kilometres travelled globally.

    These findings support the European Union’s Vision Zero objectives and the EU Strategy for Sustainable and Smart Mobility, both of which emphasise data-driven approaches to reducing road fatalities.

    3Addressing Concerns Regarding Driver Attention and Misuse

    We recognise that policymakers and national authorities have legitimate concerns regarding drivers’ attentiveness and the potential misuse of advanced assistance systems. To complement the harmonised technical requirements of Phase 3, we propose introducing a simple and effective safeguard that has already been successfully tested by some Member States: a one-time, digitally recorded driver acknowledgement, in which the user confirms that they:

    • have been informed of the system’s operational design domain and limitations;
    • understand that the vehicle is not capable of autonomous driving; and
    • accept full responsibility for the safe operation of the vehicle at all times.

    This measure reinforces existing legal obligations, enhances user awareness, and could be implemented by Member States immediately and without regulatory delay.

    4The Need for Timely Adoption

    Swift adoption of Phase 3 of UN R171 will provide regulatory certainty to manufacturers, Member States, and consumers. It will help maintain Europe’s leadership in safe, intelligent mobility technologies while ensuring high standards of road safety and consumer protection.

    Moreover, advancing Phase 3 supports the EU’s broader climate and competitiveness objectives by enabling the safe deployment of technologies that enhance the driving experience, reduce energy consumption, and accelerate the transition to zero-emission mobility.

    5Request to the European Commission and UNECE Representatives

    In light of the above, we respectfully ask the European Commission to:

    1. actively support and advocate for the adoption of Phase 3 of UN Regulation No. 171 at the March 2026 WP.29 session, and
    2. encourage EU Member States to introduce the proposed driver acknowledgement as a proportionate and effective interim measure that strengthens safety without impeding technological progress.

    We remain fully available for dialogue with the Commission, Member States, and UNECE experts and would welcome the opportunity to contribute further data or stakeholder perspectives.

    We appreciate your consideration.

    Yours faithfully,
    Ignac Završnik
    Slovenian e-Mobility Society

    Illustration
    Illustration

    Glas voznikov električnih vozil

    DeMS zastopa uporabnike tudi v evropskih postopkih. Podprite naše delo s članstvom.

  • Global EV Driver Survey 2025

    Global EV Driver Survey 2025

    Raziskava GEVA · november 2025

    Global EV Driver Survey 2025

    Velika večina voznikov električnih vozil poziva k odločnim politikam za pospešitev prehoda na e-mobilnost

    • 26.000+ voznikov
    • 30 držav
    • Slovenija, Avstrija, Madžarska
    83 %voznikov EV po svetu želi močne in jasne politične ukrepe
    97 %voznikov v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem je zadovoljnih
    92 %bi ponovno izbralo električno vozilo
    77 %meni, da so miti ena največjih ovir

    Po najnovejši raziskavi Global EV Driver Survey 2025, ki jo je izvedla organizacija GEVA, kar 83 % voznikov električnih vozil po svetu meni, da so za pospešitev prodaje električnih vozil potrebni močni in jasni politični ukrepi. Gre za jasen signal vladam po svetu – med njimi tudi slovenski –, da trga ne morejo prepustiti samemu sebi.

    Globalno sporočilo politikom

    Petter Haugneland, podpredsednik GEVA, je ob predstavitvi rezultatov poudaril:

    »Politiki ne morejo preprosto sedeti križem rok in pričakovati, da bosta trg in potrošniki sama po sebi poskrbela za prehod.«

    Petter Haugneland, podpredsednik GEVA

    Slovenija v primerjavi z regijo in svetom

    Glede na globalno anketo GEVA, v kateri so med evropskimi državami sodelovale tudi Slovenija, Avstrija in Madžarska, se slovenski rezultati umeščajo blizu širših evropskih in globalnih trendov. Raven zadovoljstva je izjemno visoka v vseh treh državah, saj kar 97 % voznikov električnih vozil – tako slovenskih kot avstrijskih in madžarskih – poroča, da so zadovoljni ali zelo zadovoljni z uporabo električnega vozila, kar je povsem skladno z globalnim povprečjem.

    Podobno velja tudi za namero ob naslednjem nakupu, saj bi 92 % sodelujočih ponovno izbralo električno vozilo, kar kaže na zanesljivo uporabniško izkušnjo v regiji. Navade polnjenja so prav tako podobne: v vseh državah večina voznikov – približno 72 % – polni vozilo doma, medtem ko se kot največji izziv še vedno pojavljata dostopnost hitrih polnilnic in čas polnjenja.

    97 %zadovoljnih ali zelo zadovoljnih z uporabo električnega vozila
    92 %bi ob naslednjem nakupu ponovno izbralo električno vozilo
    ~72 %polni vozilo doma

    Slovenija, Avstrija in Madžarska. Vir: Global EV Driver Survey 2025, GEVA.

    Italija in Hrvaška v tej izdaji ankete GEVA sicer nista bili vključeni, zato neposredna primerjava ni možna, vendar rezultati za Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko jasno kažejo, da se regija v marsičem ujema z globalnimi izkušnjami voznikov električnih vozil.

    Polnjenje: globalni problem, domača realnost

    Tudi letošnja raziskava GEVA potrjuje, da je dostop do hitrih polnilnic eden ključnih dejavnikov pri odločanju za nakup EV. V številnih državah, predvsem v tistih, kjer je EV-trg še v razvoju, je pomanjkanje infrastrukture največja ovira za širšo elektrifikacijo prometa.

    Čeprav je stanje v Sloveniji boljše kot v mnogih državah zunaj EU, vozniki električnih vozil še vedno opozarjajo na:

    • premalo zanesljivih hitrih polnilnic na strateških cestah,
    • nedosledno delovanje posameznih polnilnih mest,
    • pomanjkanje ustreznih polnilnih rešitev na območjih z večstanovanjskimi gradnjami.

    Pozitivno pa je, da se globalno stanje izboljšuje — delež voznikov, ki kot slabost EV navajajo slabšo pokritost hitrih polnilnic, je padel s 23 % na 18 %.

    Slabša pokritost hitrih polnilnic kot slabost EV
    Prej
    23 %
    2025
    18 %

    Delež voznikov, globalno. Vir: Global EV Driver Survey 2025, GEVA.

    Trdovratni miti ostajajo velik izziv

    Kar 77 % sodelujočih v raziskavi verjame, da so miti o električnih vozilih ena največjih ovir pri širši uporabi, kar je trend, ki ga jasno opažamo tudi v Sloveniji. Miti, kot so »EV-ji se hitro vnamejo«, »baterije zdržijo samo nekaj let« ali »elektrika je dražja od bencina«, so še vedno prisotni, kljub temu da so v praksi pogosto ovrženi.

    »EV-ji se hitro vnamejo«

    »Baterije zdržijo samo nekaj let«

    »Elektrika je dražja od bencina«

    Kar 88 % dejanskih EV-voznikov ni zaskrbljenih, da bi bila njihova vozila požarna nevarnost. To potrjuje, da napačne predstave najmočneje vplivajo na tiste, ki še nimajo izkušnje z električnim vozilom, medtem ko bi večje vključevanje dejanskih EV-voznikov v javne razprave lahko bistveno izboljšalo razumevanje.

    Miti in požarna varnost
    Miti so ena največjih ovir
    77 %
    Niso zaskrbljeni zaradi požara
    88 %

    Vir: Global EV Driver Survey 2025, GEVA.

    Ugled znamk vpliva tudi na EV-odločitve

    Zanimiv del letošnje ankete se nanaša na politično zaznavanje znamk. Globalno 53 % voznikov priznava, da bi se določeni znamki izognili, med odgovori se pogosto pojavljajo Tesla (42 %) in kitajske znamke (12 %).

    V Sloveniji, kjer je trg EV-jev še v razvoju in kjer se kupci pogosto odločajo predvsem na podlagi cene, dosega, garancije in infrastrukture, politična pripadnost znamk trenutno igra manjšo vlogo.

    Rezultati ankete o izogibanju znamkam
    V Sloveniji drugače gledamo na to temo.

    Zadovoljstvo uporabnikov električnih vozil raste

    Izredno pomemben podatek, ki ga je pokazala anketa, je ta, da je globalno kar 86 % voznikov »zelo zadovoljnih« s svojimi električnimi vozili (lani 82 %).

    »Zelo zadovoljni« s svojim električnim vozilom
    Lani
    82 %
    2025
    86 %

    Globalno. Vir: Global EV Driver Survey 2025, GEVA.

    To potrjuje trend, ki ga opažamo tudi doma: več kot polovica novih kupcev električnega vozila kupi novo električno vozilo po priporočilu sorodnikov ali prijateljev, ki električno vozilo že uporabljajo. Zadovoljstvo torej neposredno vpliva na pospeševanje prehoda.

    Kje je Slovenija?

    Globalna raziskava GEVA jasno sporoča: trg električnih vozil raste, zadovoljstvo voznikov je visoko, a brez odločnih političnih ukrepov bo prehod počasnejši, kot bi si želeli.

    Ovire pri prehodu na električna vozila
    Največjo oviro v Sloveniji vidimo v mitih okoli BEV.

    Če želi Slovenija izpolniti svoje cilje glede zmanjšanja emisij in pospešiti prehod na e-mobilnost, bo morala:

    1. okrepiti spodbude za kupce in podjetja,
    2. vlagati v zanesljivo in razpršeno polnilno infrastrukturo,
    3. aktivno odpravljati dezinformacije
    4. ter spodbujati vključevanje EV-voznikov v javne razprave.

    Električna mobilnost ni več prihodnost — je sedanjost, v kateri je pomembno, da ne zaostajamo.

    O raziskavi

    Raziskava GEVA je ena največjih tovrstnih globalnih anket. V njej je več kot 26.000 voznikov iz 30 držav delilo svoje izkušnje z vsakodnevno rabo električnega vozila.

    Video zapis

    SO
    Saša Odlazek

    Zbrala in zapisala

    DeMSKdo je kdo: nazivna moč slovenske e-mobilnosti

    Glas voznikov električnih vozil

    DeMS zastopa izkušnje uporabnikov v javnih razpravah. Podprite delo društva s članstvom.

  • Češka – Praga: eSalon 2025

    Češka – Praga: eSalon 2025

    DeMS na poti · Praga, november 2025

    Češka – Praga: eSalon 2025

    Vse evropske poti opravljam z električnim vozilom – od skandinavskih prostranstev do srca kontinenta. Tudi pot v Prago ni bila izjema.

    • 664 km Ljubljana–Praga
    • 153 Wh/km
    • Panel »Cities in Motion«
    664 kmiz Ljubljane prek Avstrije do Prage
    8 h 28 minz enim polnjenjem in dvema počitkoma
    153 Wh/kmpovprečna poraba
    ~102 kWhskupna poraba

    Vse evropske poti opravljam z električnim vozilom – od skandinavskih prostranstev do srca kontinenta. Tudi pot v Prago ni bila izjema. Na Češkem električna vozila uživajo posebno ugodnost: oproščena so plačila avtocestnih elektronskih vinjet. Iz Ljubljane prek Avstrije do Prage sem prevozil 664 km v 8 urah in 28 minutah s povprečno porabo 153 Wh/km, kar pomeni skupno porabo okoli 102 kWh. Na poti sem se enkrat ustavil za polnjenje in dvakrat za obvezni počitek ter razgibavanje.

    Prikazani so postanki.
    Prikazani so postanki.

    eSalon 2025

    Na povabilo Mariana Niča iz Češke sem se udeležil sejma in konference eSalon 2025 ter sodeloval na panelni diskusiji »Cities in Motion: The Europe’s eMobility Revolution«.

    eSalon 2025 Praga

    Najpomembnejši industrijski dogodek na Češkem je sejem osebnih in gospodarskih vozil z alternativnimi pogoni, ki vključuje poseben odsek za električna kolesa, elektromotorje in druga vozila, polnilno infrastrukturo ter avtonomno mobilnost – vse popestreno s premierami, novostmi in najnovejšimi trendi. Leta 2024 je dogodek privabil 115 razstavljalcev in ponudil 60 modelov električnih avtomobilov za testiranje.

    115razstavljalcev leta 2024
    60modelov električnih avtomobilov za testiranje
    Uradna otvoritev
    Uradna otvoritev

    Uradno otvoritev je izvedel češki minister za promet Martin Kupka. Takoj po njej je sledil prvi panel, kjer sem predstavljal Slovenijo in delil vpoglede v razvoj električne mobilnosti pri nas.

    Začetek predstavitve in debate
    Začetek predstavitve in debate

    Panel »Cities in Motion«

    Sodeloval sem skoraj izključno s starimi znanci od lani – Johannesom Hasibarjem iz AustriaTech, Judith Hayton iz Londona in Tamásem Tóthom-Bálómom iz eMobility Solutions –, pogovor pa je vodil Toufik Dalla iz Green Brother. Predstavitev e-mobilnosti je bila podprta z izbranimi fotografijami. Pozitivna zgodba je vzbudila številna vprašanja iz občinstva, kar kaže na živo zanimanje za BEV na Češkem. Vendar dolgoročne politike še manjka – vse je prepuščeno trgu. Elektrifikacija prometa je možna tudi na ta način, a prehod je daljši in zahtevnejši.

    ModeratorToufik DallaGreen Brother
    SlovenijaIgnac ZavršnikDeMS
    Johannes HasibarAustriaTech
    Judith HaytonLondon
    Tamás Tóth-BálómeMobility Solutions
    eSalon 2025 Praga

    Zunaj panela sem vodil številne neuradne, a izjemno plodne pogovore s kolegi iz regije – z Łukaszem Lewandowskim iz Poljske, Veroniko Erős iz Madžarske, Johannesom Hasibarjem iz Avstrije, Aaronom Fishboneom iz Slovaške, Filipom Brkljačo iz Hrvaške in Aronom Lazarchickom iz Češke. Marsikatera od teh debat bo obrodila sadove tudi v prihodnje – kot pravi stari rek: dobro je treba deliti.

    • Poljska Łukasz Lewandowski
    • Madžarska Veronika Erős
    • Avstrija Johannes Hasibar
    • Slovaška Aaron Fishbone
    • Hrvaška Filip Brkljača
    • Češka Aron Lazarchick
    Łukasz Lewandowski in Ignac Završnik
    Łukasz Lewandowski in Ignac Završnik

    Vzporedno s konferenčnim delom je potekala tudi razstava električnih vozil, polnilne infrastrukture in vse, kar je povezano s tem.

    Kaj je bilo najbolj zanimivo na razstavnem delu?

    130 let
    130 let

    Škoda

    Seveda je imel največ prostora domači ponos – Škoda. Ob 130-letnici znamke so predstavili tudi koncepte prihodnosti, med katerimi izstopa električni karavan. Čas bo pokazal, ali bo ta vizija tudi zaživela na cestah.

    Kia EV4
    Kia EV4

    Kia

    Južnokorejska Kia je razstavni prostor skoraj v celoti posvetila elektrificiranim modelom. Doba »poceni Kie« je že zdavnaj mimo – danes se znamka pozicionira v višjem cenovnem razredu, kar je bilo na sejmu povsem očitno.

    eSalon 2025 Praga
    eSalon 2025 Praga

    Nexo

    Pravi »národní premiéra« (kot pravijo Čehi) pa je bil vodikov Nexo – edini tovrstni primerek na sejmu. Tehnično fascinantno, a v praksi zaradi visoke cene vodika in omejene infrastrukture žal še vedno predrag za široko uporabo.

    eSalon 2025 Praga
    eSalon 2025 Praga

    SsangYong Musso Grand

    Eden izmed zanimivejših je bil SsangYong Musso Grand – poltovornjak s povsem cestnim podvozjem (vzmetenje z vijačnimi vzmetmi zadaj, ne listnatimi), ki jasno sporoča: namenjen je asfaltu, ne blatu.

    eSalon 2025 Praga

    Električni dostavniki

    Ponudba električnih dostavnikov je bila pestra – neto cene že od 25.000 € naprej. Ob enem od njih je bila razstavljena »plot« rešitev za vertikalno postavitev fotovoltaičnih panelov – idealna za severnejše kraje, kjer sonce sije pod nižjim kotom.

    eSalon 2025 Praga

    Polnilnice

    Vedno izstopa tisto, kar je drugačno: med množico polnilnic različnih oblik in moči je bila ena edinstvena – sprednjo stran krasi pravi dekorativni mah. Trend iz floristike je očitno prišel tudi v e-mobilnost.

    eSalon 2025 Praga
    eSalon 2025 Praga
    eSalon 2025 Praga

    BYD

    Pri BYD-ju je pozornost pritegnil simpatični eVan z obliko, ki spominja na cestne junake iz risank, ter bliskovita polnilnica z močjo nad 1000 kW (žal še s kitajskim priključkom GB/T, ne CCS).

    eSalon 2025 Praga

    Hongqi

    Hongqi (v prevodu Rdeča zastava) je tokrat v Pragi pokazal povsem drugo podobo kot v Ljubljani – prevladovali so električni modeli, kar je v skladu s smerjo elektrifikacije, ki jo želimo vsi videti.

    eSalon 2025 Praga

    Riddara

    Zanimiv je bil tudi poltovornjak Riddara – luksuzno opremljena kabina, ogromno opreme, a oddaljenost od tal in cestno naravnano podvozje jasno kažeta, da so pustolovščine zunaj cest zgolj občasna domena. Vsekakor dobrodošla osvežitev v segmentu, ki je trenutno precej pust.

    eSalon 2025 Praga

    Farizon

    Zakaj bi imeli le enega ali dva igralca na trgu eVanov, če jih je lahko več? Tudi kitajski Farizon je dokazal, da zna pokriti potrebe po električnih dostavnikih.

    eSalon 2025 Praga
    eSalon 2025 Praga
    eSalon 2025 Praga

    Tatra Force e-Drive

    Pravi magnet za poglede pa je bil domači Tatra Force e-Drive – električni tovornjak z baterijo s kar 480 kWh, pogonom 4×4 in značilnim Tatrinim hrbteničnim podvozjem. Domača proizvodnja + elektrika = kombinacija, ki vliva zaupanje in navdušuje.

    480 kWhbaterija
    4×4pogon, hrbtenično podvozje
    IZ
    Ignac Završnik

    Zapisal

    Raziskava GEVAGlobal EV Driver Survey 2025

    Slovenija na evropskih odrih e-mobilnosti

    DeMS predstavlja izkušnje slovenskih voznikov doma in v tujini. Podprite delo društva s članstvom.

  • Soočimo se s prihodnostjo: e-mobilnost v Sloveniji 2025

    Soočimo se s prihodnostjo: e-mobilnost v Sloveniji 2025

    Strokovno srečanje DeMS · Vipava

    Soočimo se s prihodnostjo: e-mobilnost v Sloveniji 2025

    Vabimo vas na strokovno srečanje, kjer bomo z vodilnimi deležniki razpravljali o izzivih, priložnostih in praktičnih rešitvah za pospešen razvoj električne mobilnosti v Sloveniji in širši regiji.

    • Petek, 28. novembra 2025
    • Dvorec Lanthieri, Vipava
    • 9.30–15.30
    28. 11.petek, Dvorec Lanthieri, Vipava
    9.30–15.30strokovni del, nato družabni del
    2 + 2sklopa predavanj in panela
    20 €kotizacija za nečlane, za člane DeMS brezplačno

    Spoštovani člani Društva e-Mobilnost Slovenija, predstavniki občin, lastniki električnih vozil in vsi, ki ustvarjate trajnostno prihodnost!

    Vabimo vas na strokovno srečanje, kjer bomo z vodilnimi deležniki razpravljali o izzivih, priložnostih in praktičnih rešitvah za pospešen razvoj električne mobilnosti v Sloveniji in širši regiji.

    KdajPetek, 28. novembra 2025
    Uraod 9.30 do 15.30
    Zakaj se udeležiti?Pridobili boste vpogled v najnovejše trende, praktične rešitve za e-mobilnost in priložnost za mreženje z vodilnimi strokovnjaki na tem področju.

    Prijave potekajo prek spletnega obrazca ali spodnje kode QR.

    Spletni obrazec za prijavo
    Koda QR za prijavo
    Koda QR za prijavo

    Program dogodka

    1. Registracija udeležencev
    2. Pozdravni nagovori
      • g. Anton Lavrenčič, župan Občine Vipava
      • prof. dr. Boštjan Golob, Univerza v Novi Gorici
      • g. Ignac Završnik, predsednik Društva e-Mobilnost Slovenija (DeMS)
    3. Prvi sklop predavanj in panelmoderira ga. Saša Petejan
      • Izzivi in izkušnje upravljalca/investitorja ter ponudnika storitev na področju polnilne infrastrukture — g. Luka Strnad Peterca, Petrol, d. d.
      • Predstavitev Društva električnih kolesarjev Slovenije — g. Srečo Gospodarič, DEKS
      • Rezultati: Ocenjevanje polnilne infrastrukture 2025 — g. Matjaž Potrč, DeMS
      • Predstavitev dela Tržnega inšpektorata Republike Slovenije glede nadzorov po Zakonu o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu (ZIAG, Uradni list RS, št. 62/23) — g. Robert Skok in g. Luka Rus
    4. PanelStrateške usmeritve e-mobilnostimoderira ga. Saša PetejanSodelujejo: ga. Vesna Uršič-Krulej (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo), g. Luka Strnad Peterca (Petrol, d. d.) in g. Krištof Mikelj (NGEN, d. o. o.)
    5. Skupinska fotografija in odmor za kavo, rogljiček ter mreženje
    6. Drugi sklop predavanj in panelmoderira ga. Saša Petejan
      • E-mobilnost v praksi – izkušnje podjetja Doorson — g. Slavko Cehnar
      • Tišina, ki razbremenjuje planet: ko analiza potrdi intuicijo — g. Marko Germani
      • Predstavitev »Udruga eMobilnost Hrvatska« — g. Davor Karolj, UeMH
      • NGEN in sistem polnjenja JustCharge — g. Krištof Mikelj, NGEN
    7. PanelSeverni jelen in los – pot na Severni rt
      Sodelujejo: g. Tone Pogačar (DeMS), g. Boštjan Marolt (DeMS), g. Robert Resnik
    8. Zaključek strokovnega dela
    9. Družabni del dogodka
      Pogostitev za udeležence: Okrepčevalnica Štor, Ajdovščina
    Registracija Bistra 2024
    Registracija Bistra 2024
    Bohinj 2025
    Bohinj 2025
    KD Domžale 2025
    KD Domžale 2025
    Tik pred ciljem
    Tik pred ciljem

    Prijave

    Prosimo, da svojo udeležbo potrdite do 25. novembra 2025. Udeležba za člane DeMS je brezplačna. Za nečlane je kotizacija 20 €, kar vključuje vstopnino in pogostitev.

    Prijave potekajo prek spletnega obrazca ali na marjan.bozic@dems.si | 031 727 089

    Dogodek omogočajo naši sponzorji/pokrovitelji:

    • Petrol, d. d.
    • NGEN, d. o. o.

    Zaključna misel

    Pridružite se nam na strokovnem srečanju, kjer bomo skupaj oblikovali prihodnost e-mobilnosti v Sloveniji. Vaša prisotnost je ključni korak k trajnostni prihodnosti!

    Lani v BistriKako pa je bilo lani v Bistri, preberite tukaj.

    S spoštovanjem,

    Ignac Završnik
    Ignac Završnik

    predsednik

    Društvo e-Mobilnost Slovenija
    Krtina 95, 1233 Dob, EU – Slovenija

    Srečanja, ki povezujejo

    Za člane DeMS je udeležba na strokovnih srečanjih brezplačna. Pridružite se društvu.

  • Green Energy Fair Zagreb 2025

    Green Energy Fair Zagreb 2025

    Sejem · Arena Zagreb · oktober 2025

    Green Energy Fair Zagreb 2025

    Dva dneva električnih vozil, hranilnikov energije in sončnih elektrarn. Člani DeMS smo se odpravili pogledat, kaj ponujajo sosedje.

    • Arena Zagreb
    • EV Clinic
    • TeslaBjørn
    • Metron
    2dneva sejma
    11razstavljavcev vozil
    3člani DeMS na obisku
    ArenaZagreb
    BH
    ZapisalBlaž Hrovat

    V zadnjem tednu oktobra je v Zagrebu potekal dvodnevni dogodek o električnih vozilih, hranilnikih električne energije, sončnih elektrarnah in vsem, kar spada zraven.

    Zato smo se člani DeMS Matjaž, Saša in Blaž odločili, da ga obiščemo. V jutranjih urah smo se dobili v Krškem, kjer nas je član Damjan pogostil z jutranjo kavo, takoj zatem pa smo se odpravili proti Zagrebu, natančneje v Areno Zagreb.

    Arena Zagreb, prizorišče sejma
    Arena Zagreb, prizorišče sejma

    Kdo se je predstavil

    HrvaškaEV Clinic

    Zelo znano podjetje, ki obnavlja baterije, motorje in vse druge komponente električnih vozil. Popravila so strokovna, kakovostna in z garancijo. Gostilo je youtuberja TeslaBjørna, ki smo ga tudi srečali in poslušali.

    O EV Clinic smo že pisali ›
    SlovenijaMetron

    Slovensko podjetje, ki se ukvarja s polnilnimi kabli ter prenosnimi in domačimi polnilnicami. Znano je tudi po predelavi fosilnega vozila v električno, ki je pred leti doseglo svetovni rekord z nekaj več kot 800 km vožnje brez polnjenja.

    Na odruPredavanja in paneli

    Oba dneva so potekala predavanja in okrogle mize o stroških, izbiri vozila in o razlikah med vozili iz EU, Kitajske in ZDA.

    Vozila na ogled

    Na dogodku so bila predstavljena različna električna vozila, ki smo si jih lahko pobliže ogledali:

    • Porsche Hrvaška (Macan, Cupra, ID.7)
    • Zeekr
    • Lynk & Co
    • Dongfeng
    • Renault
    • BYD
    • Geely
    • Volvo
    • Mazda
    • Tesla
    • Rimac

    Označene znamke smo si podrobneje ogledali: Zeekr, BYD in Mazdo.

    Kaj so izvedeli obiskovalci

    Konec drugega dne so obiskovalci lahko izvedeli, kakšne so razlike med električnimi vozili, hibridi in vozili z notranjim zgorevanjem, predvsem pri stroških servisiranja, ter na kaj biti pozoren in kako izbrati vozilo, ki ustreza njihovim potrebam.

    Govorci na odru so se poglobili tudi v razlike med vozili, izdelanimi v EU, na Kitajskem in v ZDA.

    Predavanja in paneli na odru
    Predavanja in paneli na odru

    Dogodek se je končal s sproščenim pogovorom o razvoju električne mobilnosti med večjimi imeni v svetu e-mobilnosti:

    • Vanja Katić
    • youtuberja Bjørn in Kokkolan
    • lastnik podjetja za diagnosticiranje baterij Aviloo

    Dogodek na YouTubu

    Greste z nami na naslednji sejem?

    Člani DeMS skupaj obiskujemo sejme in dogodke doma in v tujini.

  • Odprto pismo DEMS: Za alpske doline, ki dihajo čisto

    Odprto pismo DEMS: Za alpske doline, ki dihajo čisto

    Odprto pismo · oktober 2025

    Odprto pismo DeMS: Za alpske doline, ki dihajo čisto

    Poziv k uvedbi pozitivne diskriminacije električnih vozil v alpskih dolinah

    • Dolina Vrat
    • Logarska dolina · Mangart
    • Dolomiti
    4naslovniki pisma
    3razlogi, zakaj je EV del rešitve
    3dobre prakse doma in v tujini
    4predlogi DeMS
    Naslovljeno na
    • Zavod za varstvo narave Republike Slovenije
    • Občina Kranjska Gora
    • Kabinet predsednika Vlade RS
    • Ministrstvo za infrastrukturo (sekretar Jernej Pavlič)
    Bohinj
    Bohinj

    Alpske doline potrebujejo pametne rešitve, ne slepe prepovedi

    V Društvu e-Mobilnost Slovenija (DeMS) z zaskrbljenostjo spremljamo odločitve, ki se v zadnjem času sprejemajo glede prometnih ureditev v slovenskih alpskih dolinah – predvsem v dolini Vrat.

    Sprejeti ukrepi, ki vključujejo prepoved parkiranja pri slapu Peričnik in zmanjšanje števila parkirišč, ne razlikujejo med vozili na notranje izgorevanje in nizkoemisijskimi električnimi vozili.

    Tak pristop ne prispeva k varovanju narave– nasprotno, zavira trajnostno mobilnost in odvrača prebivalce ter obiskovalce od okolju prijaznejših rešitev.
    Planica
    Planica

    Zakaj je električno vozilo del rešitve, ne problema

    Električna vozila:

    1. ne predstavljajo tveganja razlitja goriv,
    2. ne povzročajo izpušnih emisij,
    3. in občutno zmanjšujejo hrup v občutljivih naravnih območjih.

    S tem ko jih obravnavamo enako kot bencinska ali dizelska vozila, kaznujemo tiste, ki že danes izbirajo čistejšo obliko mobilnosti.

    Dobre prakse: Logarska dolina, Mangart in Dolomiti

    V Sloveniji imamo že primere, ki kažejo, da drugačen pristop deluje:

    Logarska dolinaElektrična vozila so oproščena plačila vstopnine, ker ne povzročajo hrupa in emisij
    PZS: Logarska dolina – prost vstop za EV ›
    Cesta na MangartSistem omejenega dostopa in nadzora že omogoča uvedbo dodatnih spodbud za EV
    promet.si – Cesta na Mangart ›

    Evropski zgled predstavljajo italijanski Dolomiti, kjer:

    1. lokalne oblasti uvajajo Dolomites Low Emission Zone (LEZ),
    2. električna vozila imajo prednostni dostop in znižane pristojbine,
    3. urejena so parkirišča s polnilnicami in rezervacijski sistemi, ki preprečujejo preobremenjenost dolin in prelazov.
    Društvo e-Mobilnost Slovenija

    Predlogi DeMS

    Predlagamo, da se:

    1. v dolini Vrat in drugih alpskih dolinah določijo posebna parkirna mesta za električna vozila,
    2. uvedejo oprostitve ali znižane vstopnine za EV,
    3. omogoči parkiranje električnih vozil tam, kjer je trenutno prepovedano iz varnostnih razlogov,
    4. sprejme enotna nacionalna strategija, ki bo upoštevala posebnosti nizkoemisijskih vozil v vseh alpskih dolinah in varovanih območjih.

    »Slovenija potrebuje enotno strategijo, ki ne kaznuje trajnostne mobilnosti, temveč jo spodbuja – zlasti tam, kjer je narava najbolj občutljiva.«

    Zaključek

    Zmanjšanja emisij, hrupa in onesnaženja ni mogoče doseči z izključevanjem vseh vozil enako. Rešitev je v pozitivni diskriminaciji električnih vozil, ki že danes prispevajo k tišjim, čistejšim in varnejšim dolinam.

    Slovenija ima priložnost, da postane zgled, kako lahko varstvo narave in električna mobilnost sodelujeta – ne tekmujeta.

    Ignac Završnik
    Ignac Završnik

    predsednik/chairman

    Društvo e-Mobilnost Slovenija
    Krtina 95, 1233 Dob, EU – Slovenija
    www.dems.si · +386 (0)40 501 441

    Glas voznikov električnih vozil

    DeMS zastopa interese uporabnikov e-mobilnosti pri državi in občinah. Podprite nas s članstvom.

  • Severni jelen ali los

    Severni jelen ali los

    Potopis · Severni rt · 15.–21. 9. 2025

    Severni jelen ali los

    Štirinajst članov DeMS, devet električnih vozil in 8.000 km do Severnega rta in nazaj. Z najsevernejšim Teslinim lightshowom na svetu in severnim sijem za nameček.

    • Slovenija → Nordkapp
    • 8 Tesel + Hyundai Kona
    • severni sij
    8.000km na elektriko
    14članov DeMS
    9električnih vozil
    1najsevernejši lightshow na svetu
    BM
    ZapisalBoštjan Marolt

    Prolog

    Srečanje v alpski dolini

    V alpski dolini sredi celinske Evrope se srečata jelen in los:

    LosUh, ta vročina in gneča, res ne zdržim več!
    JelenPa saj ni tako hudo, čeprav se res vse bolj kuha. Kam pa bi šel?
    LosTja na daljni sever, tam bo hladneje ter lepa in čista prostranstva.
    JelenPa je daleč do tja?
    LosKakšnih 4000 km bo do Severnega rta, ampak ti ne boš zmogel.
    JelenZakaj ne bi zmogel? Brez postanka sicer res ne bo šlo, ampak saj moram vmes kaj pozobati in odtočiti, kaj tebi tega ni treba?
    LosAh, jaz to zdržim, poglej moje lopatasto rogovje, to mi daje prvinsko moč.
    JelenDaj nehaj se hvaliti in široko ustiti, prepričan sem, da pridem tudi jaz. Morda celo hitreje od tebe, saj lahko tečem mnogo hitreje in lažje.
    LosHahaha, ti nikoli ne prideš na Severni rt, to zmorem le jaz, ti boš prej zmrznil in za vsakim vogalom upehan dotakal. Z mojo tolščo tega ni treba, le trikrat na celi poti se ustavim, mehur imam pa večji od tebe. Hahaha.
    JelenSi upaš staviti, da bom jaz bolj spočit prispel in morda te celo prehitim?
    LosSi pa res neverjeten, da mene izzivaš. Prav, pa tekmujva in zmagovalec pobere častni naziv: Severni …

    Pot v enem pogledu

    Od Žirovnice do Severnega rta

    1. Žirovnicazbor ob 5. uri, štrudelj
    2. Münchenprvi postanki
    3. BerlinTesla Gigafactory
    4. Rostocktrajekt Huckleberry Finn
    5. Söderhamnkamping hišice
    6. Luleåkonec Botnijskega zaliva
    7. Arktični krogŠvedska → Finska
    8. Repvåghotel brez posadke
    9. Honningsvågzadnje krmišče
    10. Severni rtnajsevernejši lightshow
    11. RovaniemiBožičkova vas
    12. Domovprek Baltika, Poljske, Češke in Avstrije

    Povlecite vodoravno za celotno pot · črtkano: trajekt čez Baltsko morje

    Ponedeljek, 15. 9.

    Mladi jelenčki na poti proti severu

    Mladi jelenčki s pogonom na elektrončke jo torej mahnemo proti severu. Iz različnih koncev Slovenije se zberemo na krmišču (superchargerju) v Žirovnici, kjer nas Nani preseneti z domačim štrudljem.

    Ekipe DeMS, zbrane na superchargerju v Žirovnici
    Ekipe DeMS, zbrane na superchargerju v Žirovnici

    Ob petih zjutraj na zaspani ponedeljek jo mahnemo na pot skozi karavanški predor in po turski avtocesti do bavarskega morja, kjer ima večina prvi postanek. Tisti malo bolj odporni na bolečine v mehurju pa celo tja do Münchna. Kaj češ, nekateri smo malo starejši in se ustavimo vsaki dve uri, spet drugi pa kakor vedo, da je za njih bolje. Po nemških avtocestah pogosto leti prek 200 km/h in razdalja hitro kopni.

    Dolga ponedeljkova pot do Rostocka

    Ponedeljek je dolg in zaradi visoke hitrosti naporen. Prek 1000 teh losovih km zmoremo z nekaj postanki, tudi z berlinskim pri Tesla Gigafactory. Postanki lahko trajajo le 5 minut, včasih pa tudi 20 minut, kar je komaj dovolj za obisk kratke potrebe.

    Popolnoma v skladu z lokalno zakonodajo
    Popolnoma v skladu z lokalno zakonodajo
    Postanek pri Tesla Gigafactory Berlin
    Postanek pri Tesla Gigafactory Berlin
    Postanek pri obratu hitre prehrane
    Postanek pri obratu hitre prehrane

    Zvečer se slovenski jelenčki uspemo zbrati in prešteti na zadnjem nemškem krmišču v Rostocku, pred trajektnim pristaniščem za Švedsko.

    Poleg sedmih različnih modelov Tesel iz Žirovnice je tu še osma, ki nam je že dan prej pobegnila do Berlina, ter deveti jelenček v obliki Hyundaia Kone. Ta je na pot krenil že sredi noči, predvsem zaradi strahu pred nevšečnostmi na polnilnih mestih drugih ponudnikov. Žal še nima vgrajene Tesline navigacijske infrastrukture, ki poskrbi za brezskrbna potepanja na dolgih poteh.

    Vseh 14 članov DeMS se torej v večernih urah vkrca na Huckleberryja Finna in v malih kabinah na tem ogromnem trajektu prespimo plovbo prek Baltskega morja.

    Torek, 16. 9.

    Prečkanje Baltskega morja

    Mrzlo in vlažno jutro na trajektu nas kar napodi v kabine naših vozil. Razlike pri izkrcavanju tega velikana so tako velike, da prvo vozilo iz črede naredi že 100 km, preden zadnji po uri in pol komaj začutimo trdna tla pod kolesi.

    Na trajektu čez Baltsko morje

    Nič ne de, urno se odpravimo skozi švedske vasice in mesteca. Vsak s svojim tempom in po svoji poti, kakor komu navigacijski sistem predlaga. Nekateri se vozijo najprej bolj zahodno čez vasice in drevorede proti severu te skandinavske velikanke, spet drugi po hitrejših cestah proti vzhodu v smeri Stockholma. Le redko se dva jelenčka najdeta na istem krmišču.

    Proti večeru se druščina zbere pred nočnim postankom v kamping resortu Söderhamn. Naša prisotnost vzbuja poglede zaradi številnih slovenskih tablic, hkrati pa tudi kakšen nejevoljen pogled zaradi zasedenosti polnilnih mest. Noč preživimo v ličnih kamping hišicah. Malce preglasni in izstopajoči očitno prestrašimo tudi roje obljubljenih komarjev.

    Švedske hiške in seveda tudi nekaj komarjev
    Švedske hiške in seveda tudi nekaj komarjev
    Na Švedskem obstajajo tudi vozila ICE AGE
    Na Švedskem obstajajo tudi vozila ICE AGE

    Sreda, 17. 9.

    Potovanje skozi Švedsko

    Pretežno ravninska pokrajina nas razveseljuje z lepimi pogledi in tipično švedsko arhitekturo lesenih hišk. Kakor kateri posadki nanese ali se ji zalušta, naredi kakšen postanek v prekrasnem zalivu ali pa si privošči kakšno hitro hrano med postankom na polnilnici.

    Kljub temu da ni več avtocest, so ceste lepe, vsakih nekaj kilometrov z dodatnim pasom za prehitevanje počasnejših fosilnih vozil. Številni radarji umirijo promet, ki pa se presenetljivo hitro odvija brez zastojev. Postanki zaradi nižjih hitrosti postajajo čedalje redkejši, včasih na tri do štiri ure. Zaradi mehurja je včasih treba še kje vmes ustaviti.

    Do večera tako večinoma vsi vozimo po podobni trasi do konca zaliva Baltskega morja, kjer v kraju Luleå prenočujemo v še lepših kamping hiškah. Večerno druženje znova od nekod naplavi domačo »švedsko« grenčico in obilen lonec testenin za celotno druščino. Malce nagajivosti prelijemo še v raziskovanje električnih stebričkov za fosilna vozila, ki jih je treba v teh krajih zjutraj dogrevati. Nam z električnimi vozili tudi ta skrb odpade.

    Nizko sonce
    Nizko sonce

    Četrtek, 18. 9.

    Prestop v arktični krog

    Po dobrih dveh tretjinah Švedske zapustimo obalni pas in kmalu dosežemo arktični krog. Tu prestopimo finsko mejo. Spremeni se tudi pokrajina: sama hosta in močvirja. Ceste so večinoma ravne in lepo vzdrževane, a omejene na 80–90 km/h. Pokrajina je enolična, malce zaspana, polnilni parki pa imajo tu zgolj 4–6 ročk, zato si ne želimo čredne vožnje.

    Skupinska
    Skupinska
    Vsi zbrani na arktičnem krogu
    Vsi zbrani na arktičnem krogu

    Dvojica nam odtava proti severu, nevarno proti ruski meji, in številne kilometre premaguje po makadamskih poteh. Preostali jo švignemo hitro prek meje na Norveško, kjer nam sledi naš redni spremljevalec dež. V temnih večernih urah pripeketamo v Repvåg, kjer nas čaka razmajan hotel brez posadke. Nekako se razporedimo po dva in dva, eno od sob pa spremenimo v žurerski apartma.

    Norveška cesta
    Norveška cesta

    Petek, 19. 9.

    Prihod na Severni rt

    Petek je dan za čudovit začetek. Muhasto severno vreme nam kdaj pa kdaj pošlje tudi sončne žarke, ko se odpravimo proti zadnjemu najsevernejšemu otočku naše celine. Do otočka nas vodi pot prek v skalo vklesanih tunelov in številnih lepih zalivov Severnega morja.

    Sem pa tja ob cesti zagledamo severne jelenčke, ki nam včasih celo skočijo pred avtomobile. Na celi poti ne opazimo niti enega samcatega losa, kot bi se poskrili ali izumrli. V enem od tunelov se spustimo celo več kot 200 m pod morsko gladino in na drugi strani prispemo na otok z naseljem Honningsvåg.

    Nočni pogled iz sobe
    Nočni pogled iz sobe
    Tik pred ciljem
    Tik pred ciljem

    Tu je naše zadnje krmišče, nato pa se v strnjeni koloni s slovenskimi zastavicami odpravimo na Severni rt. Naša delegacija električnih jelenčkov popestri vetrovno panoramo za številne obiskovalce. Ogledamo si muzej, ki govori o življenju in odpravah na ta odmaknjeni konec sveta. Naredimo nekaj fotografij, ko nas ujame kakšen sončni žarek, in tako dočakamo večer na Nordkappu.

    Pozdrav s Severnega rta

    Večerni pozdrav
    Večerni pozdrav

    Petek, 19. 9., zvečer

    Najsevernejši Teslin lightshow

    Naš prihod na to severno točko na bližnjem parkirišču počastimo s Teslinimi svetlobnimi efekti ali lightshowom, ki bi ga lahko vpisali v knjigo rekordov.

    ★
    Najsevernejši Teslin lightshow na svetuDoslej najsevernejši lightshow na planetu, na kraju, kamor je mogoč dostop s civilnim vozilom.

    Poleg avtodomarjev in nas, ki dogodek doživimo v idilični panorami, ga posnamemo še za preostalo vedoželjno domačo publiko.

    Lightshow nad zalivom
    Lightshow nad zalivom

    Na poti proti prenočišču doživimo še avroro oziroma severni sij. Čudovite sence svetlobe na nočnem nebu nas ujamejo na temni nočni cesti, kjer presenečeni obstanemo in uživamo v opazovanju tega redkega pojava.

    Še lepše igre svetlobe nato doživljamo v hotelu, ko pojav večkrat v noči lahko opazujemo s svojih postelj ali terase, saj se nočno nebo ustrezno razjasni. Noč si krajšamo z zabavo v našem toplem kotičku ob prigrizkih, kjer nas kratkočasi vicmajster, grejemo pa se z domačo neobdavčeno ter finsko »kačjo slino«.

    Severni sij
    Severni sij

    Sobota, 20. 9.

    Zadnji dnevi na severu

    Sobota nam postreže še z lepšim vremenom, zato jo mahnemo nekoliko južneje in obiščemo še najsevernejše urbano mesto. Vožnja po obali zalivov in fjordov je pravo doživetje. Popestrijo jo v skalo izklesani tuneli in viseči mostovi, vse skupaj pa je en sam čudovit razgled in prava paša za oči.

    Na poti pogosto vidiš jelenčke v manjših skupinicah. Priskakljajo na cesto in ohromijo promet, kot nekakšni policisti, slednjih namreč ni videti.

    Po severnih poteh
    Po severnih poteh
    Naftna ploščad pred vhodom v najsevernejše mesto
    Naftna ploščad pred vhodom v najsevernejše mesto

    Večer pred odhodom pripravimo še dva lightshowa, tudi na slovensko himno, in enega prav na Severnem rtu.

    Priprave
    Priprave
    Izvedba
    Izvedba

    Videozapis: najsevernejši Teslin lightshow

    Nedelja, 21. 9., in naprej

    Pot domov prek Finske

    Naslednje jutro se poslovimo od našega vikinga Jurija, ki nadaljuje tritedensko vijuganje po norveških fjordih. Čreda se nato razkropi že pred vstopom v finska močvirja. Sem pa tja se posadke srečajo na kakšnem polnilnem mestu. Poslednji jezdeci se najdemo še v Rovaniemiju, kjer v čisto pravi Božičkovi vasi izropamo trgovine.

    Božičkovo vzdušje
    Božičkovo vzdušje

    Pri Božičku na Finskem

    Večina razkropljene črede se naslednji dan vrača prek Finske, Estonije, Latvije, Litve, Poljske, Češke in Avstrije proti domu. Nekateri hitijo pripovedovat domačim o svojih doživetjih, drugi si na poti privoščimo še kakšno pravo finsko savno ali si ogledamo zanimiva mesta in se prijetno zabavamo v dobri družbi.

    Sklepna misel

    Vsi jelenčki se varno in srečno vrnemo domov. Mala malica je teh 8.000 km na štrom, tako gladko in lahkotno jih je premagovati.

    Brez odvečne tolšče smo si prislužili naziv Severni jelen.Le kaj sploh še ostane losom?

    Ekipa

    Naj vas navdihne timsko delo štirinajstih članov DeMS, ki so sanje spremenili v resničnost:

    • Blaž Smolnikar
    • Ignac Završnik
    • Matjaž Potrč
    • Boštjan Marolt
    • Boštjan Roblek
    • Robert in Tjaša Resnik
    • Jurij Šlajnar
    • Anton in Mojca Pogačar
    • Andrej Jesenovec in Mateja
    • Ela in Matic Petelinšek
    Tesla lightshow · Komenda 2025Glej, teslice naše migljajo lepo
    Tesla lightshow · Vitanje 2025Vitanje v ritmu svetlobe in glasbe

    Naslednja avantura bo z vami?

    Člani DeMS skupaj potujemo, raziskujemo polnilnice in delimo izkušnje z dolgih poti.

  • DeMS-ov test: Tesla Model Y Long Range RWD

    DeMS-ov test: Tesla Model Y Long Range RWD

    DeMS-ov test · Žirovnica – Severni rt · september 2025

    DeMS-ov test: Tesla Model Y Long Range RWD

    Kako pripraviti test, ki ne bo le kratek vtis na nekaj sto kilometrih, temveč prava celovita izkušnja, ki razkrije resnične zmogljivosti vozila? Naš cilj je bil zasnovati test, ki zajema vse – od toplih cest v Sloveniji do mraza in vožnje po najsevernejši cesti na svetu.

    • Tesla Model Y Long Range RWD
    • Žirovnica → Nordkapp
    • dva voznika
    3646 kmod Žirovnice do Severnega rta
    165,8 Wh/kmpovprečna poraba do Severnega rta
    534 kmbrez polnjenja, še 12 % baterije
    205 km/hnajvišja izmerjena hitrost
    IZ
    Zapisal · vtisi sovoznika: Matjaž PotrčIgnac Završnik

    Celovita preizkušnja

    Na tako dolgi poti je bilo dovolj časa za preizkus varčne vožnje, hitre vožnje in dolgoročne porabe dveh različnih voznikov, s čimer smo dobili realno povprečje porabe glede na različni slog vožnje.

    Nemška jesen
    Nemška jesen
    Švedska jesen
    Švedska jesen
    Finska jesen
    Finska jesen
    Norveška jesen
    Norveška jesen

    Prvi rezultati hitre vožnje: Žirovnica – Berlin

    Najnovejši Teslin model se je izkazal kot izredno tih, udoben, varčen in presenetljivo učinkovit sopotnik v vseh razmerah. Brez posebnega napora smo dosegali rekorde tudi na daljših poteh – na primer od Žirovnice do Berlina v zgolj devetih urah in pol. Pri takšnem tempu je bila poraba nekoliko višja od povprečja.

    Preizkusili smo tudi najvišjo hitrost modela Tesla Model Y Long Range RWD, ki je znašala 205 km/h, ob tem pa je vozilo ostalo stabilno in zanesljivo tudi pri zelo visokih hitrostih.

    Vklop avtopilota je drugačen kot pri starem modelu, kar je mojega sopotnika nekoliko motilo. Tudi sam sem imel najprej problem pri vklopu avtopilota, vendar sem se hitro privadil. Kljub temu sem opazil, da ga zdaj zares lažje in hitreje vklopiš, saj je potrebnega precej manj truda kot pri starejšem modelu.

    Največja hitrost vozila
    Največja hitrost vozila
    Prva na cilju pri Gigafactory Berlin
    Prva na cilju pri Gigafactory Berlin
    Poraba 177 Wh/km
    Poraba 177 Wh/km

    Celotno potovanje v dolžini 970 km smo začeli ob 5.05 in prispeli v Berlin ob 14.32, kar pomeni 9 ur in 27 minut. Povprečna hitrost, upoštevajoč postanke za polnjenje, cestna dela in zastoje, je znašala 103 km/h. Povprečna poraba je bila 177 Wh/km. Kljub temu smo na cilj prispeli 30 minut pred drugo uvrščeno ekipo.

    Hitra vožnja: Žirovnica – Berlin
    Start · 5.05ŽirovnicaSlovenija
    970 kmprevožena razdalja
    Cilj · 14.32BerlinGigafactory Berlin
    9 h 27 minskupni čas s postanki
    103 km/hpovprečna hitrost
    177 Wh/kmpovprečna poraba
    30 minpred drugo uvrščeno ekipo
    Vsa vozila smo opremili z zastavami.
    Vsa vozila smo opremili z zastavami.
    Pred vhodom v tovarno
    Pred vhodom v tovarno

    Koliko zmore brez polnjenja?

    Vozilo smo preimenovali v DeMS Nordkapp.
    Vozilo smo preimenovali v DeMS Nordkapp.

    Na Švedskem smo imeli priložnost preveriti, kaj Model Y LR RWD zmore brez vmesnega polnjenja.

    Poleg tega zaradi večje baterije zmore tudi moč polnjenja do 250 kW.
    Poleg tega zaradi večje baterije zmore tudi moč polnjenja do 250 kW.

    Na daljši poti, dolgi več kot 500 km, se je vozilo izkazalo zanesljivo: iz Söderhamna ob 9.10 do Skellefteåja ob 16.52, prevoženih 534 km, z 12 % preostale baterije. Povprečna hitrost je znašala 69 km/h.

    Brez polnjenja: Söderhamn – Skellefteå
    Start · 9.10SöderhamnŠvedska
    534 kmbrez vmesnega polnjenja
    Cilj · 16.52SkellefteåŠvedska
    Preostala baterija ob prihodu: 12 %
    534 kmprevožena razdalja
    12 %preostala baterija
    69 km/hpovprečna hitrost
    118 Wh/kmporaba pri 13 °C
    Gneča v mestu
    Gneča v mestu
    Dela na mostu
    Dela na mostu
    Omejitve na lokalnih cestah
    Omejitve na lokalnih cestah
    Postanek in preverjanje polnilnega mesta
    Postanek in preverjanje polnilnega mesta
    Poraba 118 Wh/km
    Poraba 118 Wh/km

    Na poti smo se ustavili le za kavo in malico ter doživeli nekaj zastojev v mestih – kar je za sever Švedske precej nenavadno. Kljub temu je vozilo doseglo izjemno nizko porabo, le 118 Wh/km pri zunanji temperaturi 13 °C. V praksi to pomeni, da se lahko z Modelom Y vozite ves dan brez postankov za polnjenje.

    Ovire na cesti

    Prometne razmere in opozorilni znaki na severu Evrope se razlikujejo od tistih, ki smo jih vajeni doma. Ena prvih posebnosti je srečanje s severnimi jeleni, ki si ceste delijo z vozili. Ob prvem srečanju je to presenečenje, pozneje pa postane rutina: upočasniš, počakaš, da žival prečka cesto, in nadaljuješ pot.

    Jelen na cesti

    Nenavadni so tudi prometni znaki za smučarje na cesti, saj se smučarske poti včasih križajo z vozišči, in opozorila za snežne sani, ki imajo v severnih regijah urejene prehode čez cesto.

    Ko cesta postane smučarska proga.
    Ko cesta postane smučarska proga.

    Najbolj severni Teslin Supercharger na svetu

    V Honningsvågu stoji Teslin Supercharger, ki velja za najbolj severnega na svetu. Obiskali smo ga in zasedli z osmimi vozili iz Slovenije – prizor, ki je za te kraje precej nenavaden.

    Supercharger je odprt tudi za vozila drugih znamk in ponuja impresivno moč 250 kW. Cena polnjenja je za naše razmere izjemna: le 0,26 € za kWh.

    250 kWmoč polnjenja
    0,26 €za kWh
    8vozil iz Slovenije naenkrat

    Najsevernejši Teslin Supercharger

    Severni rt – Severna točka Evrope

    Zastave
    Zastave
    V družbi drugih BEV iz Slovenije
    V družbi drugih BEV iz Slovenije
    JezikImeIzgovorjavaKratek opis
    SlovenščinaSeverni rt[ˈseːvɛrni r̩t]Najsevernejša točka evropske celine (polotok v Norveški).
    AngleščinaNorth Cape[nɔːrθ keɪp]Pogosto uporabljen izraz v turističnih vodičih.
    NorveščinaNordkapp[ˈnɔrˌkɑp]Uradno ime polotoka in občine.
    FinščinaPohjoiskärki[ˈpohoisˌkærki]Pogosto v finskih turističnih besedilih.
    Norveščina (alternativa)Nordkappen[ˈnɔrˌkɑpːən]Nanaša se na turistično območje ali klif ob rtu.
    Norveščina (geografska)Nordkappfjellet[ˈnɔrˌkɑpˌfjɛlːɛt]Nanaša se na goro ali klif tik ob rtu.

    19. septembra 2025 smo dosegli svoj končni cilj – Severni rt. Števec je pokazal 3646 km iz Žirovnice, skupaj smo porabili 604,8 kWh, povprečna poraba pa je znašala 165,8 Wh/km. Ob tem smo se pridružili tudi dolgoletni tradiciji – na Severnem rtu je običaj, da se ob uspešnem prihodu nazdravi s kozarcem penine, kar smo seveda tudi mi storili.

    3646 kmod Žirovnice
    604,8 kWhskupaj porabljene energije
    165,8 Wh/kmpovprečna poraba
    Pogled iz Severnega rta
    Pogled iz Severnega rta
    ★
    Nekaj, kar nas bo zapisalo v zgodovinoNajbolj severni Teslin svetlobni spektakel na svetu

    Obenem smo postali del zgodovine – izvedli smo najbolj severni Teslin svetlobni spektakel na svetu. Ne verjamete? Vprašajte umetno inteligenco, na primer @Grok: kdo je prvi izvedel najbolj severni Tesla svetlobno-zvočni spektakel?

    Priprave in preverjanje svetlobno-zvočnega spektakla
    Priprave in preverjanje svetlobno-zvočnega spektakla

    Arctic: lightshow na Severnem rtu

    Tesla Model Y Long Range RWD na poti do Severnega rta

    Sklepno dejanje

    Vrnitev domov je potekala brez težav, a primerjava porabe kaže, da smo v Nemčiji vozili nekoliko manj varčno, zato je bila pot nazaj nekoliko bolj potratna. Domov se nam je mudilo – po tako dolgi poti je vsak kilometer preveč. Pot smo zaključili na Teslinem Superchargerju v Žirovnici, kjer smo ponovno polnili baterije in se poslovili od te severne pustolovščine. Še nekaj je treba dodati, na poti smo uporabljali Starlink Mini, ki je skrbel za spletno povezavo med potjo. Če ima pogled na nebo, deluje brez problema.

    Končni rezultati
    Končni rezultati
    Norveški zaliv
    Norveški zaliv
    IZ
    Ignac Završnik

    Zapisal

    P. s.

    »Pritožbe« nad številom zasedenih polnilnih mest na Finskem. Blaž, saj bo bolje, samo slovenskih turistov z električnimi vozili je precej.

    Drugi pogled

    Vtisi sovoznika Matjaža Potrča

    MP
    Model Y vozi že štiri letaMatjaž Potrč

    Tesla Model Y 2025 LR RWD na Nordkapp

    V štirih letih, odkar vozim Model Y, se je kar nekaj stvari spremenilo, razvoj je šel naprej, nekaj pa ostaja enakih oziroma je bil novosti deležen tudi moj »stari« avto (programske nadgradnje, med njimi tudi prilagodljive dolge luči).

    Ob predstavitvi novega Modela 3 so odstranili obvolanske ročice, pri novem Modelu Y so levo vrnili, ampak je okrnjena glede na staro, samo navzdol in navzgor jo je možno malo premakniti, za vklop smernikov. Da so jo vrnili, je zelo dobrodošlo. Desne za prestavljanje nisem pogrešal, še posebej, ker je avto sam ob začetku vožnje po kratkem pritisku zavornega pedala preklopil večinoma v pravo smer vožnje.

    Navodila za aktivacijo smeri
    Navodila za aktivacijo smeri

    Mi pa ni všeč, da se pri novem Modelu Y za razliko od novega Modela 3 gumb za vklop tempomata ali avtopilota vede drugače. V meniju lahko izberemo, ali bomo s pritiskom desnega vrtljivega gumba vklopili tempomat ali avtopilot. Ni možnosti, da bi z enim klikom vklopili nekaj, z dvema nekaj drugega. Med vožnjo je še možno v meniju z avtopilota preklopiti na tempomat, na avtopilot nazaj pa ni možno, če ni avto parkiran. Potrebe po preklapljanju niti ne bi imel, če bi se avtopilot vedel kot pri starejših vozilih – tam po izklopu z vrtenjem volana npr. ob menjavi pasu na avtocesti ostane tempomat aktiven, tu pa se oboje izklopi, kar pomeni, da je treba ob vsakem takem manevru z občutkom pritisniti pedal za plin.

    Avtopilot je sicer tudi na severu na navadnih cestah deloval dobro, celo po cestah brez črte na sredini se je lepo držal desne polovice. Le včasih je morda preveč sunkovito malenkostno vrtel volan v eno in drugo smer, namesto da bi ga držal pri miru. Zanimivo, da takega vedenja iz svojega avta nisem vajen, je pa res, da nisem mogel primerjave delati na istih cestah.

    Takšne ceste ne predstavljajo težav.
    Takšne ceste ne predstavljajo težav.

    Zanimivo je tudi, da na severu Švedske znakov za omejitev hitrost 110 km/h ni prepoznaval. Včasih je za trenutek na zaslonu pokazal znak, nato je ta izginil. Pri drugih težav ni bilo, samo pri vseh za 110. Ugibam, da sta morda enki preveč skupaj, da bi ju pravilno prebral. Po drugi strani pa že na jugu Švedske teh težav ni bilo več. Pa nisem opazil, da bi bili znaki tam kaj drugačni.

    Omejitve
    Omejitve

    In še to glede avtopilota oziroma tempomata … želel bi si, da bi pri Tesli ohranili delovanje, da ko se na zaslonu dotakneš znaka za omejitev, nastavi to omejitev na tempomatu, ne pa da se z dotikom izklaplja in vklaplja opozorilo za prekoračitev hitrosti, za nastavitev hitrosti pa moraš s prstom tiščati prikazani prometni znak par sekund. Izklop opozorila narediš verjetno samo enkrat med vožnjo, hitro nastavljanje hitrosti pa pride prav večkrat.

    TMY Long Range
    TMY Long Range

    Drugače je novi model za vožnjo udobnejši (mehkejše vzmetenje), k udobju v vročini ogromno pripomore prezračevanje sedežev, zabavna popestritev pa je lahko tudi ambientalna osvetlitev, ki utripa po glasbi in v barvi sličice predvajane skladbe. Seveda je možno vse skupaj tudi izklopiti za zbrano vožnjo brez motenj.

    Potopis · ista potSeverni jelen ali los

    Naslednja avantura bo z vami?

    Člani DeMS skupaj potujemo, preizkušamo vozila in delimo izkušnje z dolgih poti.