Vse evropske poti opravljam z električnim vozilom – od skandinavskih prostranstev do srca kontinenta. Tudi pot v Prago ni bila izjema. Na Češkem električna vozila uživajo posebno ugodnost: oproščena so plačila avtocestnih elektronskih vinjet. Iz Ljubljane prek Avstrije do Prage sem prevozil 664 km v 8 urah in 28 minutah s povprečno porabo 153 Wh/km, kar pomeni skupno porabo okoli 102 kWh. Na poti sem se enkrat ustavil za polnjenje in dvakrat za obvezni počitek ter razgibavanje.

Na povabilo Mariana Niča iz Češke sem se udeležil sejma in konference eSalon 2025 ter sodeloval na panelni diskusiji »Cities in Motion: The Europe’s eMobility Revolution«.

Najpomembnejši industrijski dogodek na Češkem je sejem osebnih in gospodarskih vozil z alternativnimi pogoni, ki vključuje poseben odsek za električna kolesa, elektromotorje in druga vozila, polnilno infrastrukturo ter avtonomno mobilnost – vse popestreno s premierami, novostmi in najnovejšimi trendi. Leta 2024 je dogodek privabil 115 razstavljalcev in ponudil 60 modelov električnih avtomobilov za testiranje.

Uradno otvoritev je izvedel češki minister za promet Martin Kupka. Takoj po njej je sledil prvi panel, kjer sem predstavljal Slovenijo in delil vpoglede v razvoj električne mobilnosti pri nas.

Sodeloval sem skoraj izključno s starimi znanci od lani – Johannesom Hasibarjem iz AustriaTech, Judith Hayton iz Londona in Tamásem Tóthom-Bálómom iz eMobility Solutions –, pogovor pa je vodil Toufik Dalla iz Green Brother. Predstavitev e-mobilnosti je bila podprta z izbranimi fotografijami. Pozitivna zgodba je vzbudila številna vprašanja iz občinstva, kar kaže na živo zanimanje za BEV na Češkem. Vendar dolgoročne politike še manjka – vse je prepuščeno trgu. Elektrifikacija prometa je možna tudi na ta način, a prehod je daljši in zahtevnejši.

Izven panela sem vodil številne neuradne, a izjemno plodne pogovore s kolegi iz regije – z Łukaszem Lewandowskim iz Poljske, Veroniko Erős iz Madžarske, Johannesom Hasibarjem iz Avstrije, Aaronom Fishboneom iz Slovaške, Filipom Brkljačo iz Hrvaške in Aronom Lazarchickom iz Češke. Marsikatera od teh debat bo obrodila sadove tudi v prihodnje – kot pravi stari rek: dobro je treba deliti.

Vzporedno s konferenčnim delom je potekala tudi razstava električnih vozil, polnilne infrastrukture in vse, kar je povezano s tem.

Kaj je bilo najbolj zanimivo na razstavnem delu?

Seveda je imel največ prostora domači ponos – Škoda. Ob 130-letnici znamke so predstavili tudi koncepte prihodnosti, med katerimi izstopa električni karavan. Čas bo pokazal, ali bo ta vizija tudi zaživela na cestah.

Južnokorejska Kia je razstavni prostor skoraj v celoti posvetila elektrificiranim modelom. Doba »poceni Kie« je že zdavnaj mimo – danes se znamka pozicionira v višjem cenovnem razredu, kar je bilo na sejmu povsem očitno.

Pravi »národní premiere« (kot pravijo Čehi) pa je bil vodikov Nexo – edini tovrstni primerek na sejmu. Tehnično fascinantno, a v praksi zaradi visoke cene vodika in omejene infrastrukture žal še vedno predrag za široko uporabo.

Eden izmed zanimivejših je bil SsangYong Musso Grand – poltovornjak s povsem cestnim podvozjem (vzmetenje z vijačnimi vzmetmi zadaj, ne listnatimi), ki jasno sporoča: namenjen je asfaltu, ne blatu.

Ponudba električnih dostavnikov je bila pestra – neto cene že od 25.000 € naprej. Ob enem od njih je bila razstavljena »plot« rešitev za vertikalno postavitev fotovoltaičnih panelov – idealna za severnejše kraje, kjer sonce sije pod nižjim kotom.

Vedno izstopa tisto, kar je drugačno: med množico polnilnic različnih oblik in moči je bila ena edinstvena – sprednjo stran krasi pravi dekorativni mah. Trend iz floristike je očitno prišel tudi v e-mobilnost.

Pri BYD-ju je pozornost pritegnil simpatični eVan z obliko, ki spominja na cestne junake iz risank, ter bliskovita polnilnica z močjo nad 1000 kW (žal še s kitajskim priključkom GB/T, ne CCS).

Hongqi (v prevodu Rdeča zastava) je tokrat v Pragi pokazal povsem drugo podobo kot v Ljubljani – prevladovali so električni modeli, kar je v skladu s smerjo elektrifikacije, ki jo želimo vsi videti.

Zanimiv je bil tudi poltovornjak Riddara – luksuzno opremljena kabina, ogromno opreme, a oddaljenost od tal in cestno naravnano podvozje jasno kažeta, da so pustolovščine zunaj cest zgolj občasna domena. Vsekakor dobrodošla osvežitev v segmentu, ki je trenutno precej pust.

Zakaj bi imeli le enega ali dva igralca na trgu eVanov, če jih je lahko več? Tudi kitajski Farizon je dokazal, da zna pokriti potrebe po električnih dostavnikih.

Pravi magnet za poglede pa je bil domači Tatra Force e-Drive – električni tovornjak z baterijo s kar 480 kWh, pogonom 4×4 in značilnim Tatrinim hrbteničnim podvozjem. Domača proizvodnja + elektrika = kombinacija, ki vliva zaupanje in navdušuje.

Zapisal
Ignac Završnik