Slovenski avtomobilski trg leta 2026 ne opisuje več prehoda. Opisuje konec starega tržnega reda. Ne gre več za postopno transformacijo, temveč za proces, v katerem tehnologije izgubljajo svojo ekonomsko funkcijo – in jih trg preprosto izrine. Prvič v zgodovini sta dizel in elektrika v novih registracijah praktično izenačena. To ni statistična zanimivost. To je signal, da se je sistem začel lomiti.
Struktura trga 2026
Projekcija Q1, brez prekrivanja kategorij
Nove registracije po pogonu (skupaj 100 %)
14 %4 %23 %15 %44 %
Električna vozila 14 %
Priključni hibridi 4 %
Hibridi (HEV) 23 %
Dizel 15 %
Bencin 44 %
Trg se danes ne deli več zgolj po pogonih, temveč po logiki odločanja kupcev:
14 %
Električna vozila (BEV)
Najhitreje rastoči segment. Elektrika ni več alternativa, temveč vse pogosteje racionalna izbira – predvsem zaradi skupnih stroškov uporabe.
4 %
Priključni hibridi (PHEV)
Prehodna rešitev brez jasne prihodnosti. Njihova vloga ostaja omejena na flotne odločitve, kjer štejejo pravila, ne izkušnja.
23 %
Hibridi (HEV – brez priključnih)
Segment na vrhuncu. Še vedno delujejo kot »varna izbira«, a ta varnost vse bolj temelji na občutku – ne na dejanski prednosti.
15 %
Dizel
V strukturnem umiku. Njegovega padca ne poganja več tehnologija, temveč pričakovanja: regulativa in prihodnja vrednost.
44 %
Bencin (brez hibridov)
Največji segment, ki svoj položaj ohranja predvsem zaradi cenovne dostopnosti. Ne zaradi prihodnosti.
Skoraj vsak drugi novi avtomobil je že del elektrificiranega sveta.
Evropski kontekst: isti vzorec, različna hitrost
Slovenija ne izumlja nove poti. Le z zamikom ponavlja evropski scenarij:
Delež BEV v novih registracijah
Slovenija
14 %
Avstrija
~24 %
Nizozemska
~45 %
Norveška
~96 %
Vir: podatki iz članka (ACEA, Statistik Austria, RVO, Norwegian Road Federation)
Avstrija (~24 % BEV)
Faza, kjer hibridi obstanejo, elektrika pa postane standard srednjega razreda.
Nizozemska (~45 % BEV)
Točka, kjer hibrid izgubi vlogo mostu – in postane niša.
Norveška (~96 % BEV)
Zaključen cikel. Klasični motorji so izrinjeni iz vsakodnevne uporabe.
Slovenija (14 % BEV)
Vmesna faza, ki se še vedno dojema kot stabilna – čeprav kaže vse znake preloma.
Hibridi: začetek konca cikla
Evropski vzorec je preprost:
Pri ~20 % BEV se rast hibridov ustavi.
Pri ~30 % BEV se začne njihov upad.
Slovenija temu sledi:
2026–2027vrh hibridov (~25 %)
od 2028neposredno izpodrivanje s strani BEV
To ni evolucija trga. To je zamenjava njegovega jedra.
Ključno stanje 2026
Slovenija je prešla iz faze navdušenja v fazo racionalnosti. A ta racionalnost ni prelom – je zamik. Razlika med dizlom (15 %) in elektriko (14 %) ni več ključna.
Ključno je nekaj drugega:
Električni pogon ni več alternativa. Postaja referenčna smer trga.Vse drugo je tranzicija, ki postopno izgublja ekonomski smisel.
Sklep
Preskok faz
Rast polnilne infrastrukture in prihod dostopnejših električnih modelov ne bosta pospešila prehoda. Skrajšala ga bosta. Hibridna faza ni stabilno vmesno obdobje. Je kratka epizoda med dvema sistemoma.
Slovenija ne izvaja postopne transformacije. Izvaja preskok faz.
Ključno vprašanje
Ne gre več za to, ali je infrastruktura pripravljena na 20 % električnih vozil. Pravo vprašanje je:
Ali bodo hibridi v sistemu, ki hitro prehaja v električno zrelost, sploh še ohranili svojo ekonomsko vlogo?
IZ
Ignac Završnik
Zapisal
Viri in podatki
Analiza temelji na kombinaciji nacionalnih in evropskih podatkov ter industrijskih poročil:
Sekcija za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije – mesečni podatki o registracijah vozil po pogonih
ACEA – evropske primerjave deležev po vrstah pogona
EAFO – podatki o elektrifikaciji in infrastrukturi v EU
Statistik Austria – referenčni podatki za Avstrijo
RVO Netherlands Enterprise Agency – referenčni podatki za Nizozemsko
Norwegian Road Federation – referenčni podatki za Norveško
BloombergNEF – analize stroškov uporabe (TCO) in dolgoročnih trendov
International Council on Clean Transportation – analize prehoda na električno mobilnost
Opomba
Prikazane vrednosti za leto 2026 so projekcija na podlagi trendov iz leta 2025 in začetka leta 2026 ter primerjalnih evropskih vzorcev razvoja trga.
Slovenija je v zadnjih letih občutno razširila javno polnilno infrastrukturo za električna vozila. Nova razvojna meja ni več v številu polnilnic, temveč v njihovi zanesljivosti, preglednosti, dostopnosti in uporabniški prijaznosti.
2545 javnih polnilnih mest
231 ultrahitrih mest
DeMS: 81 ocenjenih lokacij v 2025
2545javno dostopnih polnilnih mest, december 2025 (EAFO)
231ultrahitrih polnilnih mest na 44 lokacijah
81lokacij, ki jih je DeMS ocenil leta 2025
6000+ kmterenske vožnje in več kot 200 ur na terenu
IZ
ZapisalIgnac Završnik
Slovenija je v zadnjih letih občutno razširila javno polnilno infrastrukturo za električna vozila. Vendar sama rast omrežja še ne zagotavlja širše uveljavitve električne mobilnosti. Nova razvojna meja ni več v številu polnilnic, temveč v njihovi zanesljivosti, preglednosti, dostopnosti in uporabniški prijaznosti.
Električna mobilnost v Sloveniji ni več v pionirski fazi. Trg raste, električnih vozil je na cestah vse več, javna razprava pa se premika od vprašanj dosega in tehnologije k vsakdanji uporabnosti. Omrežja ni več dovolj samo širiti – treba ga je narediti dovolj zrelega, da mu bodo uporabniki zares zaupali.
Omrežje raste, a uporabnik ne živi v statistiki
Po podatkih Evropskega observatorija za alternativna goriva je bilo decembra 2025 v Sloveniji približno 2545 javno dostopnih polnilnih mest, od tega 2041 AC in 504 DC. Terenske analize DeMS kažejo, da je operativno omrežje v praksi še nekoliko širše. Posebej opazen je napredek na področju ultrahitrih polnilnic: evidentiranih je 231 ultrahitrih mest na 44 lokacijah.
Javno dostopna polnilna mesta · december 2025
AC 2041DC 504
2041 AC (80 %)504 DC (20 %)skupaj 2545
Vir: Evropski observatorij za alternativna goriva (EAFO).
Na papirju je napredek impresiven. Vendar uporabnika ne zanimajo statistike, temveč konkretna vprašanja:
?Ali bo polnilnica delovala?
?Ali jo bo mogoče enostavno aktivirati?
?Koliko bo polnjenje stalo?
?Ali bo mesto prosto, ko ga bo potreboval?
Omrežje, ki je v preglednicah videti dobro, v realni uporabi pogosto še vedno povzroča negotovost in frustracijo.
Realnost je včasih drugačna.
Od postavljanja polnilnic k njihovi dejanski kakovosti
Glavno vprašanje se je premaknilo. Ni več dovolj, da infrastruktura obstaja – delovati mora zanesljivo in predvidljivo. Večletne terenske ocene DeMS razkrivajo ponavljajoče se težave:
neenakomerna regionalna razporeditev
pogoste tehnične okvare
pomanjkljivo vzdrževanje
zapleteni aktivacijski postopki
nepregledne cene
različne tarifne logike med operaterji
zasedena mesta z vozili, ki se ne polnijo
Te težave niso obrobne. Neposredno vplivajo na zaupanje uporabnikov in odločajo o tem, ali bo električno vozilo postalo praktična izbira za daljše poti ali pa bo javno polnjenje ostalo vir stalne negotovosti.
Blokirano polnilno mesto
Uporabniška izkušnja je postala ključna
Ko omrežje doseže določeno gostoto, postanejo ovire predvsem kakovostne. V državah srednje in vzhodne Evrope, kjer sta cenovna občutljivost in zaznano tveganje še vedno visoka, lahko slaba uporabniška izkušnja zavre razvoj hitreje kot sama cena vozila.
Zaupanje uporabnika je danes sestavni del infrastrukture.
Če voznik ne ve, ali bo polnilnica delovala, koliko bo stalo polnjenje ali kako ga bo začel, potem infrastruktura sicer obstaja – a ne deluje tako, kot bi morala.
Polnilno mesto, streha in plačilni terminal
DeMS kot pomemben neodvisen korektiv
Prav tu postane vloga neodvisnega terenskega ocenjevanja še posebej pomembna. Takšen pristop ni le dodatek k uradnim podatkom, temveč pomemben korektiv, ki razkriva razliko med statistiko in realnostjo na cesti.
81ocenjenih lokacij
6000+ kmterenske vožnje
200+ urna terenu
Leta 2025 je DeMS ocenil 81 lokacij, opravil več kot 6000 kilometrov terenske vožnje in na terenu porabil več kot 200 ur. V ocenjevanje so bili vključeni člani društva, predstavniki ministrstva in različna električna vozila.
Takšno delo razkriva težave, ki jih uradne številke ne pokažejo: težave pri aktivaciji, poškodovane kable, nejasne oznake in neustrezno zasedenost polnilnih mest. Brez neodvisnega preverjanja bi bilo težko dovolj jasno ločiti med rastjo omrežja in dejanskim napredkom v kakovosti uporabniške izkušnje.
Informacija o ceni
Aktivacija, plačevanje in vzdrževanje – glavne šibke točke
Čeprav se stanje izboljšuje, aktivacija in plačevanje še vedno sodita med najšibkejše dele sistema. Uredba AFIR sicer usmerja k enostavnejšim in interoperabilnim rešitvam, a uvedba v praksi še ni povsod zaključena. To še posebej otežuje uporabo turistom, poslovnim uporabnikom in občasnim voznikom.
Cenovna preglednost
Enako problematična je cenovna preglednost. Kombinacija tarif na kWh, časovnih dodatkov in pogojev gostovanja pogosto onemogoča, da bi uporabnik vnaprej vedel končni strošek.
Vzdrževanje
Vzdrževanje lokacij ostaja kronična težava: poškodovani kabli, slaba označba in zasedena mesta brez polnjenja močno vplivajo na splošni vtis o sistemu.
Vzdrževanje
Slovenija kot ogledalo regionalnega izziva
Slovenija združuje opazen napredek in še vedno prisotne omejitve, zato je zanimiv primer za širšo regijo srednje in vzhodne Evrope. Trg raste, omrežje se širi, a kakovostne vrzeli še vedno zavirajo normalizacijo električne mobilnosti.
Temeljna lekcijaPrehod iz faze rasti v množično uporabo zahteva več kot dodatne polnilnice. Potrebni so večja operativna zanesljivost, enostavnejše aktiviranje in plačevanje, preglednejše cene ter boljše vzdrževanje.
Kaj sledi?
Od kvantitete h kakovosti
Slovenija je pri električni mobilnosti dosegla pomembno prelomnico. Naslednji korak ne bo odvisen od števila novih polnilnic, temveč od kakovosti uporabniške izkušnje. To zahteva predvsem:
večji poudarek na razpoložljivosti in rednem vzdrževanju,
preprostejši in univerzalnejši načini aktivacije ter plačevanja v skladu z uredbo AFIR,
redno neodvisno terensko ocenjevanje infrastrukture,
tesnejše sodelovanje med operaterji, lokalnimi skupnostmi in državo.
Če bo ta kakovostni preskok uspel, se bo električna mobilnost širila bolj naravno in z več zaupanja. Če pa bo razvoj ostal osredotočen predvsem na kvantiteto, bo infrastruktura rasla v statistikah, zaupanje uporabnikov pa bo še naprej zaostajalo.
Prav v tem je danes bistvo slovenske zgodbe o javni polnilni infrastrukturi – zato je neodvisno terensko ocenjevanje v tem procesu ne le koristno, temveč zelo pomembno.
Na zajtrku za novinarje v salonu Hongqi v Ljubljani je družba Plan-net Avto slovenski javnosti prvič predstavila tri električne modele kitajske znamke Hongqi. S tem Hongqi tudi uradno vstopa na slovenski trg z električno ponudbo, ki sega od dostopnejšega srednje velikega SUV-ja do prostorne limuzine in večjega športnega terenca.
Trije predstavljeni modeli – EH7 kot električna limuzina, EHS7 kot večji električni SUV in EHS5 kot vstopni električni SUV – prinašajo konkurenčno zastavljene cene, solidne tehnične podatke in dosege do 600 kilometrov po standardu WLTP.
Hongqi EH7: prostorna električna limuzina z dinamičnim značajem
Hongqi EH7 je električna limuzina, namenjena kupcem, ki iščejo udobje, prostornost ter dobro razmerje med ceno, zmogljivostjo in dosegom.
Predstavljena različica je bila 85 kWh 2WD. Po prikazanih podatkih meri 4980 mm v dolžino, 1915 mm v širino in 1490 mm v višino, medosna razdalja znaša 3000 mm, odmik od tal pa 120 mm. Masa praznega vozila je 2348 kg.
EH7 ima zadnji pogon in razvije 253 kW največje moči. Pospešek od 0 do 100 km/h znaša 5,8 sekunde, najvišja hitrost pa 190 km/h. Doseg po standardu WLTP je 510 kilometrov.
Vozilo uporablja baterijo tipa litij-železo-fosfat (LFP) in temelji na 400-voltni arhitekturi. DC-polnjenje od 10 do 80 odstotkov naj bi trajalo približno 20 minut, najvišja moč DC-polnjenja znaša 250 kW, moč AC-polnjenja pa 11 kW. Izhodiščna cena predstavljene različice je 48.900 evrov.
253 kWzadnji pogon
5,8 s0–100 km/h
510 kmWLTP
2348 kgmasa praznega vozila
Na voljo bodo še dodatne različice:
85 kWh 2WD (predstavljena)
85 kWh 4WD
111 kWh 2WD
111 kWh 4WD
Hongqi EHS7: večji električni SUV z dosegom do 600 kilometrov
EHS7 je večji električni SUV, namenjen družinam in kupcem, ki iščejo več prostora, višji odmik od tal in daljši doseg.
Na predstavitvi je bila prikazana različica 111 kWh 2WD. Vozilo meri 4925 mm v dolžino, 1950 mm v širino in 1680 mm v višino, medosna razdalja znaša 3000 mm, odmik od tal pa 185 mm. Masa praznega vozila je 2383 kg.
Tudi pri tem modelu gre za zadnji pogon, največja moč motorja je 253 kW, pospešek od 0 do 100 km/h znaša 6,3 sekunde, najvišja hitrost pa 200 km/h. Doseg po standardu WLTP je do 600 kilometrov.
EHS7 uporablja baterijo tipa ternarni litij (NCM) in prav tako temelji na 400-voltni platformi. Polnjenje od 10 do 80 odstotkov naj bi trajalo približno 20 minut, najvišja moč DC-polnjenja znaša 250 kW, moč AC-polnjenja pa 11 kW. Cena predstavljene različice je 58.900 evrov.
253 kWzadnji pogon
6,3 s0–100 km/h
600 kmWLTP
185 mmodmik od tal
Na voljo bodo še dodatne različice:
111 kWh 2WD (predstavljena)
85 kWh 2WD
85 kWh 4WD
111 kWh 4WD
Hongqi EHS5: cenovno najbolj dostopen električni SUV
EHS5 je vstopni model v električno ponudbo znamke Hongqi in hkrati cenovno najbolj dostopen električni SUV v predstavljeni ponudbi.
Predstavljena različica je bila 62 kWh 2WD. Vozilo meri 4750 mm v dolžino, 1900 mm v širino in 1640 mm v višino, medosna razdalja znaša 2900 mm. Ima zadnji pogon, največja moč motorja znaša 200 kW, najvišja hitrost pa 190 km/h. Pospešek od 0 do 100 km/h je 7,8 sekunde.
Doseg po standardu WLTP pri tej različici znaša 420 kilometrov. Vozilo uporablja baterijo tipa litij-železo-fosfat (LFP) in 400-voltni sistem. DC-polnjenje od 10 do 80 odstotkov naj bi trajalo približno 20 minut, najvišja moč DC-polnjenja je 188 kW, moč AC-polnjenja pa 6,6 kW. Izhodiščna cena predstavljene različice je 39.900 evrov.
200 kWzadnji pogon
7,8 s0–100 km/h
420 kmWLTP
188 kWDC-polnjenje
Napovedana je še dodatna izvedba:
62 kWh 2WD (predstavljena)
85 kWh 2WD
Široka električna ponudba za različne potrebe
S temi tremi modeli Hongqi na slovenskem trgu že ob vstopu ponuja razmeroma široko električno ponudbo. EHS5 nagovarja kupce, ki želijo vstopiti v svet električnih SUV-jev po dostopnejši ceni, EH7 cilja na kupce elegantnih električnih limuzin z dobrim razmerjem med močjo, dosegom in ceno, EHS7 pa je namenjen tistim, ki iščejo več prostora, višji odmik od tal in najdaljši doseg v predstavljeni ponudbi.
Posebej zanimive so konkurenčno postavljene izhodiščne cene, ki Hongqi uvrščajo med cenovno zanimivejše nove igralce v električnem segmentu.
Pregled
Kratek pregled modelov
Vstopni SUV
Hongqi EHS5
od 39.900 €
Različica
62 kWh 2WD
Moč
200 kW
Doseg WLTP
420 km
DC-polnjenje
188 kW
AC-polnjenje
6,6 kW
Limuzina
Hongqi EH7
od 48.900 €
Različica
85 kWh 2WD
Moč
253 kW
Doseg WLTP
510 km
DC-polnjenje
250 kW
AC-polnjenje
11 kW
Večji SUV
Hongqi EHS7
od 58.900 €
Različica
111 kWh 2WD
Moč
253 kW
Doseg WLTP
600 km
DC-polnjenje
250 kW
AC-polnjenje
11 kW
Izhodiščna cena
EHS5
39.900 €
EH7
48.900 €
EHS7
58.900 €
Doseg po WLTP
EHS5
420 km
EH7
510 km
EHS7
600 km
Vir: podatki uvoznika Plan-net Avto, predstavljene različice
Končni uspeh modelov na slovenskem trgu pa ne bo odvisen le od tehničnih podatkov in cen,temveč tudi od serijske opreme, garancijskih pogojev, razvoja servisne mreže, dobavnih rokov in prvih realnih vozniških izkušenj.
Električna limuzina, ki nadaljuje zgodbo modelov S80 in S90, zdaj na 800-voltni platformi.
800 V
do 350 kW DC
680 KM Performance
od ~76.000 €
88 / 102 kWhneto baterija, dve izvedbi
310–350 kWhitro polnjenje, odvisno od baterije
680 KMrazličica Performance
~76.000 €izhodiščna cena v Sloveniji
Od S80 do ES90
Volvo je svojo prvo luksuzno limuzino S80 predstavil leta 1998. Šlo je za model, ki je takrat predstavljal vrh udobja, elegance in varnosti znamke Volvo. Druga generacija je sledila leta 2006 in ostala v proizvodnji vse do leta 2016. Posebno mesto med navdušenci ima redka različica z motorjem V8 prostornine 4,4 litra. Leta 2016 je S80 dokončno zapustil proizvodne trakove, nasledil pa ga je model S90.
1998 · S80Prva luksuzna limuzina znamke Volvo.
2006 · S80, 2. generacijaRedka različica z motorjem V8 prostornine 4,4 litra.
2016 · S90Naslednik modela S80.
2026 · ES90Električna limuzina na 800-voltni platformi.
Preselimo se v leto 2026 – v obdobje popolne elektrifikacije Volvove ponudbe. Volvo Slovenija danes ponuja električne modele EX30, EX40 in EX90, o katerem najdete DeMS-ov zapis tukaj. Zdaj pa je v marcu 2026 slovenska javnost dočakala še električno limuzino ES90.
Tehnika in pogonski sklopi
ES90 temelji na 800-voltni platformi, kar omogoča izjemno hitro polnjenje med 310 in 350 kW, odvisno od izbrane baterije. Na voljo sta dva baterijska sklopa:
Manjša baterija
92 / 88 kWh
Bruto
92 kWh
Neto
88 kWh
Kemija
NMC, prizmatične celice
Pogon
zadnji pogon
Večja baterija
106 / 102 kWh
Bruto
106 kWh
Neto
102 kWh
Kemija
NMC, prizmatične celice
Pogon
AWD + Performance
Različica Performance z večjo baterijo ponuja kar 680 konjskih moči, kar ES90 postavlja med najzmogljivejše električne limuzine na trgu.
Zunanjost
Sprednji del krasijo prepoznavne LED-luči Thor Hammer in elegantna zaprta maska. Vozilo je opremljeno tudi s sistemom lidar, za katerega upamo, da bo v tej generaciji dejansko aktiven – saj je bil pri EX90 v zadnjem trenutku odstranjen.
Švedska eleganca se nadaljuje proti zadku, kjer nas pričaka prijetno presenečenje: prtljažna vrata se odpirajo skupaj z zadnjim steklom, kar pomeni bistveno večjo in bolj uporabno odprtino. ES90 tako deluje kot zanimiva mešanica limuzine, hatchbacka in celo rahlega SUV-značaja.
Notranjost
V kabini se nadaljuje tipična skandinavska filozofija – minimalizem, vrhunski materiali in občutek dnevne sobe. Svetla notranjost še dodatno poudari premium vzdušje. Multimedijski sistem temelji na Googleovem operacijskem sistemu, poganjata pa ga kar dva čipa NVIDIA DRIVE Orin, kar zagotavlja izjemno hitro delovanje in napredne funkcije.
Sedežni položaj je nekoliko višji kot pri klasičnih limuzinah, kar daje vozniku bolj SUV-jevski občutek preglednosti.
Cene in ciljni kupci
~76.000 €zadnji pogon, manjša baterija
100.000+ €z dodatno opremo
Različica z zadnjim pogonom in manjšo baterijo se v Sloveniji začne pri približno 76.000 €, z dodatno opremo pa cena zlahka preseže 100.000 €. ES90 je namenjen kupcem, ki že poznajo filozofijo znamke Volvo, cenijo varnost, udobje in skandinavski dizajn ter želijo prestopiti v svet električnih premium limuzin.
Test sledi
Ali ES90 res doseže 650 km dosega in ali se polni s 350 kW, bom preveril tudi sam – na testu avtocestnega dosega in vožnje po lokalnih cestah.
Dogodek
Prvi vtis
Na slovenski predstavitvi ES90 ni manjkalo odlične pogostitve, prijetnega vzdušja in prvih kratkih testnih voženj, ki so pustile zelo pozitiven prvi vtis.
V Sloveniji se je predstavilo še eno kitajsko podjetje. Sprva smo ga poznali predvsem po baterijah, danes pa izdeluje tudi izjemna električna vozila z zelo znanimi baterijami BYD Blade s kemijsko zgradbo LFP.
Build Your Dreams
BYD je kratica za Build Your Dreams. Podjetje se ne predstavlja zgolj kot proizvajalec vozil, ampak predvsem kot tehnološko podjetje, ki je začelo poslovati leta 1994. V svoji paleti nima samo električnih vozil, temveč tudi priključnohibridna vozila, o katerih pa tokrat ne bom izgubljal besed. Zanimivo je tudi, da je BYD prvo podjetje na svetu, ki ima v lasti kar osem transportnih ladij, s katerimi svoja vozila dostavlja po vsem svetu.
Tovarna na Madžarskem
BYD se je evropskega trga lotil zelo resno. Trenutno je v izgradnji tudi tovarna vozil na Madžarskem, v mestu Szeged, kjer bodo izdelovali dva električna modela vozil BYD za evropski trg.
Rekordi in posebnosti
Po čem se znamka BYD še razlikuje od drugih proizvajalcev? Med drugim ima najhitrejše serijsko vozilo, ki je doseglo svetovni rekord z najvišjo hitrostjo 496 km/h. Predstavili so tudi vozilo, ki lahko preskakuje ovire na cesti, ter vozilo, ki lahko pluje po vodi do 30 minut s hitrostjo približno 3 km/h.
496 km/hrekordna najvišja hitrost serijskega vozila
skokvozilo, ki preskakuje ovire na cesti
30 minplovbe po vodi s hitrostjo približno 3 km/h
Baterija Blade
Seveda pa je najbolj znana prav njihova baterija BYD Blade s kemijsko zgradbo LFP. Zakaj ime Blade? Ker je baterijska celica oblikovana kot rezilo. Posebnost te baterije se je pokazala tudi na varnostnem testu, kjer so baterijo prebodli – in ta ni zagorela. Pri bateriji s kemijsko zgradbo NMC pa je ob predrtju prišlo do vžiga.
Seveda se podjetje BYD pri tem ne ustavlja in tehnologijo razvija naprej ter premika mejnike v baterijskih tehnologijah. Razvili so tudi baterijo, ki omogoča polnjenje z močjo do 1000 kW. To pomeni, da se lahko vozilo napolni z 10 % na 97 % v približno 9 minutah, v ekstremno mrzlih temperaturah pa le približno tri minute počasneje.
1000 kWmoč polnjenja
~9 minod 10 % do 97 %
+~3 minv ekstremnem mrazu
Vse baterije BYD imajo garancijo 8 let oziroma do 250.000 prevoženih kilometrov.
Štirje modeli za začetek
V Sloveniji bo za začetek mogoče kupiti štiri električne modele. Prvi in najmanjši je BYD Dolphin Surf, sledita mu Atto 2 ter zelo priljubljena modela Seal in Sealion 7.
NajmanjšiDolphin Surfbrez toplotne črpalke
SlediAtto 2toplotna črpalka
Zelo priljubljenSealtoplotna črpalka
Zelo priljubljenSealion 7toplotna črpalka
Saloni
V vseh vozilih BYD je serijsko vgrajena toplotna črpalka, razen v najmanjšem modelu Dolphin Surf. V Sloveniji sta se odprla tudi prva dva salona BYD – v Ljubljani v Cityparku ter v Kopru v Avtoplusu. Kmalu se bosta odprli še dve poslovalnici, tako da bodo skupaj štirje saloni BYD, do konca leta 2026 pa jih načrtujejo skupno kar sedem.
Prva dva salonaLjubljana (Citypark) in Koper (Avtoplus).
2 salona
KmaluŠe dve poslovalnici.
skupaj 4 saloni
Do konca leta 2026Načrt.
skupaj 7 salonov
Sklep
Nova znamka, ki namerava ostati
V Sloveniji imamo torej novo znamko električnih vozil – znamko, ki premika meje v tehnologiji baterij in hitrosti polnjenja. Znamko, ki ni prišla v Evropo in Slovenijo le začasno, ampak namerava tukaj tudi ostati. To potrjuje tudi gradnja tovarne na Madžarskem, kjer bodo kmalu izdelovali vozila za evropski trg.
BYD je zato zelo dobrodošel na slovenskem trgu in bo zagotovo prepričal veliko bodočih slovenskih kupcev.
Testi sledijo
Kmalu sledijo tudi testi vozil BYD in tako nas bodo še bolj prepričali v nakup.
Polnilna infrastruktura v praksi – realna lekcija za nove lastnike EV.
Maribor, AC postajališče vzhod
Alpitronic
Leapmotor B10
4načini plačila, ki smo jih poskusili
3neuspeli poskusi
~20 minfrustracije na dežju
1rešitev: Electroverse s kartico
Zamisel je bila preprosta
Sreda, 4. 3. 2026, ob 17.00 sem imel na lokaciji Maribor, avtocestno postajališče vzhod »prezentacijo« polnjenja na javni polnilni infrastrukturi. Namen je bil povsem praktičen: znanki pokazati, kako deluje polnjenje električnega avtomobila, da bo vedela, kaj jo čaka na daljši poti.
Namesto gladke demonstracije se je zgodilo skoraj vse, kar se ne bi smelo. Iz preprostega prikaza je nastala prava mala komedija napak.
Zakaj prav ta lokacija
Znanka je ravno kupila Leapmotor B10 in je želela čisto osnovno, praktično razlago: kako priklopiš, kako plačaš in kako se polnjenje zažene. Predlagal sem lokacijo, ki se je zdela idealna: Maribor, avtocestno postajališče vzhod, kjer je tudi avtomat za plačilne kartice.
Iskreno
Do zdaj na tej lokaciji še nikoli nisem imel težav s polnjenjem, zato nisem pričakoval nobenih zapletov.
In še nekaj: namenoma sem izbral najnovejšo polnilnico (Alpitronic), ravno zato, ker bi tam »moralo delovati vse, kot mora«. Stari polnilnici Delta na lokaciji … no, tam smo že imeli svoje epizode.
Simbolična fotografija lokacije od lani
Dež, brez nadstreška in prvi zaplet
Ravno ob petih je začelo močno deževati. Pridemo tja: nadstreška ni, mi pa stojimo na dežju, z dežniki v eni roki in kablom v drugi.
1. poskus
Petrolova kartica
Rečem: »Zdaj vama pokažem, kako hitro gre to s Petrolovo kartico.«
Prislonim kartico. Nič. Poskusim še enkrat. Nič. Še tretjič. Spet nič. Terminal se obnaša, kot da kartica sploh ne obstaja.
Komedija, prvi del.
Simbolična fotografija kartice
Simbolična fotografija plačilnega terminala
2. poskus
Bančna kartica
Rečem: »Dobro, gremo na bančno kartico.«
Greva do avtomata, izbereva 20 evrov, potrdimo, čakamo … in spet nič. Polnjenje se ne začne. Ponovimo postopek. Rezultat je enak.
Komedija, drugi del.
3. poskus
Aplikacija OneCharge
Na tej točki smo bili že pošteno mokri.
Poskusimo še z aplikacijo OneCharge. Odprem aplikacijo. Nalaga. Vrti se. Čaka. In se vrti še naprej.
Polnjenja ni mogoče aktivirati.
Komedija, tretji del.
Simbolična fotografija aplikacije
Moja »demonstracija enostavnega polnjenja« je bila v tistem trenutku približno tako prepričljiva kot razlaga, da je vse skupaj zelo intuitivno.
Zadnja možnost
Electroverse (in končno deluje)
Na koncu poskusim še zadnjo možnost: Electroverse. In tukaj pomemben detajl: ne prek aplikacije, ampak s kartico neposredno na polnilnici. Malo alternative, ampak končno uspe. Polnjenje steče.
Ironija je skoraj popolna: sistem je na koncu deloval, vendar šele po precejšnjem obvozu: po več neuspelih poskusih, dežju in približno dvajsetih minutah frustracije.
Lekcija
Kaj je znanka odnesla s seboj
Znanka je tako dobila zelo realno lekcijo o javni polnilni infrastrukturi: polnjenje v Sloveniji leta 2026 še vedno ni vedno »priklopi in polni«, ampak včasih bolj »poskusi, ponovi, improviziraj in upaj na roaming«.
Pozitivna plat zgodbe je, da obstaja rezerva: roaming rešitve, kot je Electroverse, lahko rešijo marsikateri zaplet. Negativna plat pa je očitna: če želiš novemu uporabniku pokazati, kako preprosto je vse skupaj, ti infrastruktura včasih pripravi točno nasprotno demonstracijo.
Vprašanje, ki pove vse
In potem, ko se peljemo proti domu, pride tisto vprašanje, ki pove vse:
»Ja, kako bom pa jaz šla na Hrvaško na morje?«
Po vsem tem sem se samo nasmejal. Ne zato, ker bi bilo smešno, ampak ker je bila to verjetno najbolj negativna »prezentacija«, kar jih lahko dobi novi lastnik EV.
Če se je komu zgodilo kaj podobnega, najbrž ve: pri električni mobilnosti največkrat ne zataji avto, zataji uporabniška izkušnja okoli njega.
3,8–4,5 Mtletna poraba oziroma neto uvoz naftnih derivatov
~97 %potreb po elektriki pokrila domača proizvodnja (2024)
7,8–35,3 %dodatnih dajatev EU na kitajske BEV
Promet kot učbeniški primer ranljivosti
Vitanje
Električna mobilnost v Sloveniji leta 2026 ni več hobi avtomobilskih navdušencev, ne modna muha »zelenih« in ne zgolj tehnološka novost. Postaja vprašanje energetske varnosti. In energetska varnost je v resnici vedno geopolitika. Le da jo običajno opazimo šele takrat, ko se zalomi.
Slovenija je pri prometu učbeniški primer ranljivosti. Skoraj vse gorivo uvažamo, promet pa predstavlja približno 42 % končne rabe energije. Če se trg nafte zatrese zaradi konflikta, napada na ladijske poti ali politične krize, Slovenija ne more »preklopiti« na domač vir. Ceno in dostopnost energije za mobilnost nam v veliki meri določajo razmere daleč od naših cest.
Nafta je pri tem poseben problem: pri njej uvažamo sam energent. Ne le tehnologije ali opreme, temveč vsak liter, vsako vožnjo, vsak kilometer. Po podatkih SURS in energetskih bilanc se letna poraba oziroma neto uvoz naftnih derivatov giblje približno med 3,8 in 4,5 milijona ton (odvisno od leta, zalog in metodologije). To je definicija strateške izpostavljenosti.
Električni avtomobil te geopolitike ne odpravi. Jo pa začne spreminjati.
Elektrika ni »domača«, je pa bolj obvladljiva
Električna energija tudi ni čudežno brez odvisnosti: uran za Krško je uvožen, sončni paneli in baterije so večinoma del globalnih dobavnih verig, pri katerih ima pomembno vlogo Kitajska. Toda razlika je bistvena: pri elektriki doma gradimo proizvodnjo, omrežje in infrastrukturo. In s tem gradimo tudi več nadzora nad dolgoročno stabilnostjo sistema.
Slovenska elektroenergetska slika je zato strateško »bližje domu« kot naftna. Po podatkih Agencije za energijo je leta 2024 domača proizvodnja (z upoštevanjem slovenskega deleža v NEK) pokrila približno 97 % potreb končnih porabnikov. Leta 2025 je zaradi slabše hidrologije in nižje proizvodnje prišlo do neto uvoza elektrike (okoli 2,3 TWh), kar je dober opomnik, da tudi električni sistem ni imun na vremenske in sistemske šoke. A tudi takrat je ključna razlika ostala: elektrika je sistem, ki ga lahko doma razvijamo, diverzificiramo in krepimo. Nafta za promet pa ostaja predvsem uvožena realnost.
Nafta
Uvažamo sam energent
Skoraj vse gorivo uvažamo.
3,8–4,5 milijona ton naftnih derivatov na leto.
Ni domačega vira za »preklop«.
Elektrika
Doma gradimo sistem
2024: domača proizvodnja ~97 % potreb.
2025: neto uvoz ~2,3 TWh (slabša hidrologija).
Proizvodnjo, omrežje in infrastrukturo lahko razvijamo doma.
Zato elektrifikacija prometa ni le »okoljska politika«.Je del strategije, kako zmanjšati ranljivost države.
Evropski paradoks: pospeševati prehod, a podražiti najcenejšo pot
BYD Dolphin Surf / Seagull
Evropska unija je to dilemo prepoznala, a se je ujela v lastni paradoks. Po eni strani želi pospešiti elektrifikacijo prometa. Po drugi strani želi zaščititi lastno avtomobilsko industrijo pred kitajsko konkurenco.
Rezultat so dodatne protisubvencijske dajatve na baterijska električna vozila iz Kitajske, uvedene oktobra 2024, v razponu približno 7,8–35,3 % (odločitve Evropske komisije). Leta 2026 je Komisija začela odpirati tudi možnost alternativ, kot so dogovori o minimalnih cenah (t. i. price undertakings), pri čemer je bila potrjena tudi prva takšna ureditev za konkretne modele.
Industrijska logika je razumljiva: zaščititi delovna mesta, kupiti čas, pospešiti razvoj evropskih modelov. Toda politično-ekonomska resnica je trda: množični prehod se praviloma zgodi takrat, ko nova tehnologija postane dovolj dobra in dovolj poceni. Če najcenejša električna vozila umetno podražimo, prehod upočasnimo. In s tem tudi zmanjševanje odvisnosti od nafte.
Evropa želi manj nafte, hkrati pa si otežuje najhitrejši kanal do tega cilja.
Lekcija dostopnosti (in zakaj je Albanija zanimiva)
Albanija
Zato je koristno pogledati tja, kjer je prehod v praksi »ušel iz teorije«. Albanija je zanimiva ne zato, ker bi bila primerljiva s Slovenijo, ampak ker kaže mehanizem: ko so vozila dostopna in je elektrika relativno ugodna, se sprememba lahko zgodi hitreje, kot bi pričakovali. V takih okoljih elektrifikacija ni ideološka izbira, ampak ekonomska.
To je tudi slovenska resnica. Prehod se ne bo zgodil zato, ker je moralno pravilen, temveč zato, ker bo za dovolj ljudi racionalen: cenovno dosegljiv, uporaben, zanesljiv.
Slovenija: interes je jasen, izzivi pa niso majhni
Lendava
Slovenija ima znotraj EU zelo konkreten interes: premikati del prometa iz naftnega sistema v električni sistem. Ne zato, ker bi to rešilo vse, ampak ker gre za redko politiko, ki lahko hkrati izboljša energetsko varnost, zmanjša izpostavljenost cenovnim šokom in krepi domačo infrastrukturo.
A izzivi so realni. Leta 2025 je delež baterijskih električnih vozil med novimi registracijami dosegel približno 11,1 %, kar je napredek, a še vedno pod povprečjem EU (okoli 17,4 %).
Delež BEV med novimi registracijami, 2025
Slovenija
~11,1 %
Povprečje EU
~17,4 %
Vir: podatki iz članka
Če želimo, da električna mobilnost postane množična, potrebujemo tri stvari:
več polnilnic in hitrejše polnilnice (zlasti DC),
posodobljeno omrežje in
politike, ki znižujejo vstopno ceno za povprečnega kupca.
Električni avtomobil ne izbriše uvozne odvisnosti čez noč. A omogoča nekaj, česar nafta ne: da del mobilnosti postopoma prestavimo v sistem, v katerem lahko doma povečujemo proizvodnjo, diverzificiramo vire in gradimo odpornost.
Sklep
Energija bližje domu
Električna mobilnost ni ideološka moda in ni samo avtomobilski trend. Je trezen odziv na dejstvo, da energija ni več samoumevna in da je mobilnost eden največjih kanalov slovenske ranljivosti.
Vprašanje prihodnjih let ni, ali bomo vozili električne avtomobile. Vprašanje je, ali bomo znali ustvariti pogoje, da bodo dostopni in uporabni za večino.
Ker tu ne gre le za tehnologijo.Gre za to, ali bo Slovenija energijo za svoj promet v prihodnje predvsem uvažala ali pa bo vsaj del te moči postopoma preselila bližje domu.
Električni avtomobili so leta 2026 postali dovolj samoumevni, da se ne sprašujemo več, ali so uporabni. Za večino voznikov je to vprašanje že za nami. Danes je bistveno nekaj drugega: kako dobro se električni avtomobil vključi v resnični ritem življenja.
Ne v laboratoriju. Ne na idealni testni trasi.
Temveč v povsem običajnem miksu: ljubljanska obvoznica, vožnja do morja, vsakodnevne mestne relacije in občasna daljša pot čez meje.
Piran
Ključne številke v 30 sekundah
64 / ~62 kWhbaterija Long Range, nominalno / uporabno
~139 kWDC-polnjenje (400 V)
16,7–17,5kWh/100 km, ljubljanska obvoznica (90–95 km/h)
18,48kWh/100 km, Ljubljana–Piran
17,2kWh/100 km, Ljubljana–Beograd (530 km, 7 h 21 min skupaj)
36.490 €Luxury 64 kWh; ob MG GO GREEN 33.990 € (+500 € kovinska barva)
Povprečna poraba na testih (kWh/100 km)
Obvoznica (90–95 km/h)
16,7–17,5
Ljubljana–Piran
18,48
Ljubljana–Beograd
17,2
Vir: meritve DeMS, februar in marec 2026
Ljubljanska obvoznica: realen poligon brez izgovorov
Ljubljana Barje
Ljubljanska obvoznica ostaja eden najbolj poštenih testnih poligonov za električna vozila. Dovolj prometa, stalne hitrosti in vplivi okolja hitro pokažejo, kaj pomeni učinkovitost v resničnem prometnem toku.
Pogoji testa
Datumponedeljek, 2. 3. 2026
Čas11.30–12.49
Vremesuho in delno sončno
Temperatura13–14 °C
Rezultati testnih krogov
Krog
Razdalja
Čas
Poraba
Povp. hitrost
1.
28,5 km
18 min
17,1 kWh/100 km
95 km/h
2.
28,5 km
19 min
17,3 kWh/100 km
90 km/h
3.
28,4 km
19 min
16,7 kWh/100 km
90 km/h
4.
28,4 km
18 min
17,5 kWh/100 km
95 km/h
Poraba po krogih (kWh/100 km)
1. krog · 95 km/h
17,1
2. krog · 90 km/h
17,3
3. krog · 90 km/h
16,7
4. krog · 95 km/h
17,5
Vir: meritve DeMS, 2. 3. 2026
Povzetek obvoznice je jasen: poraba se je gibala med 16,7 in 17,5 kWh/100 km, povprečna hitrost pa med 90 in 95 km/h. Z drugimi besedami: stabilno, predvidljivo in brez nenavadnih odstopanj tudi pri realnih obvozničnih hitrostih. Prav takšen baseline je pomemben zato, ker na daljši poti hitro pokaže, koliko spremembe prinesejo temperatura, avtocestni tempo in postanki.
Opomba
Časovni okvir 11.30–12.49 vključuje še približno pet minut vmesnega časa za obračanje in urejanje merjenja, zato je nekoliko daljši od seštevka štirih krogov.
Ljubljana–Piran: realen test brez izgovorov
Na poti
Relacija Ljubljana–Piran ostaja eden najbolj poštenih in zanimivih testov za električna vozila v Sloveniji. Kombinacija avtoceste v realnem tempu, nekaj prometa, blagega vzpona proti Postojni in nato obalne ceste z mestno vožnjo hitro pokaže, kaj pomeni učinkovitost na tipični slovenski poti proti morju.
Pogoji testa
Datumsreda, 4. 3. 2026
Čas13.35–15.39
Vremesuho in delno oblačno
Temperatura13,5–15,5 °C
hladneje na višini, mileje ob morju
Rezultati vožnje
Odsek
Razdalja
Čas
Poraba
Povp. hitrost
Energija
Ljubljana → Koper
101,5 km
1 h 1 min
19,2 kWh/100 km
97 km/h
19,49 kWh
Koper → Piran
18,4 km
25 min
14,5 kWh/100 km
43 km/h
2,67 kWh
Skupaj
119,9 km
1 h 26 min
18,48 kWh/100 km
≈ 89 km/h
22,16 kWh
Polnjenje na poti
+17,53 kWhBS Petrol Koper (do 96 %)
+6,1 kWhPiran, na cilju (do 100 %)
23,63 kWhskupaj napolnjeno
Tudi tukaj so številke zgovorne. Poraba se je gibala med 14,5 kWh/100 km na počasnejši obalni cesti in 19,2 kWh/100 km na glavnem avtocestnem delu pri povprečni hitrosti 97 km/h. Avtocesta pričakovano postavi osnovo porabe, obalni del pa jo lepo zniža. Skupna poraba 18,48 kWh/100 km je za družinski električni SUV na tej relaciji zelo soliden rezultat: brez ekstremne ekovožnje, brez idealnih pogojev in brez izgovorov za promet ali vreme.
Ta test je pomemben zato, ker dobro pokaže realno učinkovitost avtomobila na tipični slovenski vikendpoti do morja. Razlika med avtocestnim in obalno-mestnim delom znaša približno 32 %, kar je povsem značilno za večino električnih vozil pri hitrostih nad 90–100 km/h.
Opomba
Časovni okvir 13.35–15.39 vključuje tudi približno 35–40 minut polnjenja v Kopru, zato je skupni čas daljši od same vožnje.
V razredu, kjer šteje predvidljivost
Notranjost
MG S5 EV vstopa v razred, kjer je konkurenca najostrejša: med kompaktne družinske SUV-je. In prav tu ni več dovolj, da je avto le simpatičen, tehnično zanimiv ali dovolj hiter. Biti mora udoben, prostoren, predvidljiv in dovolj zrel, da vozniku poenostavi življenje, ne pa ga dodatno obremenjuje.
V tem razredu ne iščemo več predvsem wow pospeška, četudi je 6,3 sekunde do 100 km/h več kot dovolj suveren podatek. Veliko pomembnejša so druga vprašanja: koliko porabi, kako se polni, kako deluje na poti in kako prepričljiv je, ko iz teorije stopi v rutino.
Po prvih resnih kilometrih je odgovor pri MG S5 EV precej jasen. To je avtomobil, katerega največja odlika ni v spektaklu, temveč v mirnosti. Ne trudi se biti nekaj več, kot je. In prav v tem je njegov največji adut.
Udobni sedeži, prijetno vzmetenje in dobra zvočna izolacija ustvarijo kabino, v kateri kilometri minevajo lahkotneje, kot bi morda pričakovali. Tišina v kabini ni le prijeten dodatek, ampak pomemben del občutka, da je avto v osnovi dobro uglašen.
Ko številke dobijo pomen
Pri različici Luxury je tehnična osnova jasna: 64 kWh nominalne in približno 62 kWh uporabne kapacitete baterije. A kot pri vseh električnih avtomobilih tudi tukaj velja, da so homologacijske številke le del zgodbe. V praksi je realen doseg vedno rezultat temperature, hitrosti, voznega ritma in razmer na cesti.
Zato so pomembnejši konkretni testi kot katalog. Prav tam se pokaže, ali je avto le zanimiv na papirju ali pa dejansko deluje tudi v vsakdanjem življenju.
Moč polnjenja v praksi
Moč polnjenja
MG S5 EV uporablja 400-voltno arhitekturo in pri hitrem enosmernem polnjenju doseže približno 139 kW. To pomeni, da ne sodi med najhitrejše predstavnike novega 800-voltnega razreda, a hkrati tudi ne med tista električna vozila, ki bi na daljši poti postala breme.
V ugodnih razmerah se polnjenje od 10 do 80 odstotkov približa obljubljenim časom, v vsakdanji rabi pa velja računati na približno pol ure, včasih nekoliko manj, drugič nekaj minut več.
To ni avtomobil za lovljenje rekordov na polnilnici. Je pa dovolj hiter, da polnjenje ostane del normalnega ritma poti. Na našem testu se je pokazalo, da je bil v enem primeru za povsem uporaben energijski pribitek dovolj že 18-minutni postanek. To je natanko tista meja uporabnosti, kjer polnjenje ne postane tema samo zase, ampak le ena od postaj na poti.
»Pok« med polnjenjem
Pri hitrem polnjenju se lahko občasno pojavi tudi nekoliko glasnejši »pok«, ki manj izkušenega voznika električnega vozila lahko preseneti. V praksi to praviloma ni nič neobičajnega, ampak spremljevalni zvok posameznih komponent pri večjih obremenitvah sistema.
Cena, ki ve, kam se postaviti
Pri testni konfiguraciji MG S5 EV Luxury s 64-kWh baterijo znaša priporočena maloprodajna cena po ceniku MG Motor Slovenija 36.490 € z vključenim DDV in DMV. Ob financiranju z bonusom MG GO GREEN cena pade na 33.990 €, doplačilo za kovinsko barvo pa znaša 500 €.
Še pomembnejši del ponudbe od same cene je celoten občutek vrednosti. In tu pomembno vlogo odigra garancija. MG ponuja 7 let oziroma 150.000 kilometrov garancije za vozilo, visokonapetostno baterijo in pogonski sklop, ob tem pa jamči najmanj 70 odstotkov kapacitete baterije tudi po tem obdobju.
36.490 €ceniška cena z DDV in DMV
33.990 €ob financiranju MG GO GREEN
7 let / 150.000 kmgarancija, baterija vsaj 70 %
V razredu, kjer kupci ne tehtajo le med opremo in videzom, temveč tudi med dolgoročnim zaupanjem v električni pogon, je to zelo resen argument.
Prtljažnik
Digitalna uporabnost ni več dodatek
Aplikacija MG iSMART
Pri sodobnem električnem avtomobilu uporabniška izkušnja ni več zgolj mehanska. Vedno več te izkušnje se odvija tudi prek zaslona, aplikacije in povezljivosti. Pri MG-ju to vlogo prevzema iSMART.
Aplikacija omogoča spremljanje stanja baterije in polnjenja, daljinsko zaklepanje in odklepanje vozila ter iskanje avtomobila na parkirišču. Najbolj uporabna funkcija pa ostaja upravljanje temperature v kabini. Pozimi to pomeni manj jutranje naglice in manj ledenih stekel, poleti pa precej prijetnejši prvi stik z vozilom.
Takšne funkcije že dolgo niso več le gadget. Postale so del vsakdanje uporabnosti in eden od razlogov, zakaj je življenje z električnim avtomobilom lahko tudi preprostejše kot z običajnim.
Prvi stik z aplikacijo sicer ni povsem brez pripomb. Nekateri prevodi v sistemu delujejo nekoliko nerodno, kar lahko podaljša začetni postopek povezovanja. To ni velika pomanjkljivost, je pa opomnik, da je pri sodobnem avtomobilu pomembna tudi programska dodelanost, ne le strojna tehnika.
YouTube
Na drugi strani je prijetno presenečenje, da spletna povezljivost deluje tudi v Srbiji, torej zunaj EU. Med polnjenjem smo brez težav preizkusili tudi YouTube in sistem je deloval povsem brez zapletov. Na papirju takšna podrobnost zveni obrobno, v praksi pa hitro postane del občutka, da je avto pripravljen na več kot le domače okolje.
Najboljši je tam, kjer ga največ uporabljaš
MG S5 EV največ točk osvoji tam, kjer jih tudi mora: v vsakdanji uporabi. Udobni sedeži, zrelo vzmetenje in tiha kabina ustvarijo avtomobil, ki ne utrudi. V mestu to pomeni več lahkotnosti, na avtocesti pa predvsem več miru.
Adaptivni tempomat v povezavi s sistemom za ohranjanje voznega pasu
Zelo dober vtis pusti tudi adaptivni tempomat v povezavi s sistemom za ohranjanje voznega pasu. Kombinacija deluje umirjeno, dovolj natančno in predvsem naravno. Na daljši poti to ni več stvar prestiža ali tehnološke kljukice, ampak konkretna pomoč, ki zmanjša utrujenost voznika.
Seveda niso vse rešitve enako posrečene. Brezžično polnilno mesto za telefon ni nameščeno najbolje, saj ga lahko v določenem delu dneva dodatno obremenijo sončni žarki. Ker se telefon že tako segreva med brezžičnim polnjenjem, to v praksi pomeni počasnejše ali manj učinkovito polnjenje. Majhna podrobnost, a dovolj konkretna, da jo v vsakdanji uporabi hitro opaziš.
Poraba: prava zgodba se začne zunaj brošure
Pri električnem avtomobilu je poraba še vedno najbolj neposreden prevod teorije v vsakdan. In pri MG S5 EV se je na testu pokazalo natanko to, kar pričakujemo od zrelega električnega avtomobila: da zna biti v ugodnih razmerah zelo učinkovit, hkrati pa ostaja dovolj predvidljiv tudi takrat, ko razmere niso idealne.
Planiranje poti
Na našem testu se je poraba gibala od manj kot 15 do približno 20 kWh/100 km. Ključni dejavnik pri tem niso bile drastične razlike v slogu vožnje, temveč temperaturna nihanja med dnevno in nočno vožnjo. In prav to je bistvo realnega testa: ne, da pokaže najboljši možni scenarij, ampak da razkrije, kaj se zgodi v resničnih pogojih.
Ljubljana–Beograd: številke, ki nekaj povedo
Najresnejši preizkus je bila relacija Ljubljana–Beograd. Pot, dolga približno 530 kilometrov, hitro pokaže, kdaj električni avtomobil neha biti le mestni ali primestni sopotnik in postane resen potovalni stroj.
LjubljanaStart.
Slavonski Brod · 330,3 km16,3 kWh/100 km, prihod s 17 % baterije.
polnjenje 18 min+29,2 kWh
Polnilna točka v Srbiji18,4 kWh/100 km na tej etapi.
daljše polnjenje
Beograd · 530 kmSkupaj 17,2 kWh/100 km.
vožnja 5 h 59 minpolnjenje 1 h 22 minskupaj 7 h 21 min
Na poti do Slavonskega Broda je na 330,3 kilometra dolgi etapi porabil 16,3 kWh/100 km in tja prispel s 17 odstotki baterije. Po 18-minutnem polnjenju, med katerim se je v baterijo preneslo 29,2 kWh energije, se je pot nadaljevala proti Srbiji.
Slavonski Brod
Na naslednji etapi do polnilne točke v Srbiji je poraba znašala 18,4 kWh/100 km, nato pa je sledilo še daljše polnjenje, ki je vozilo znova pripravilo za zadnji odsek do Beograda.
Skupna bilanca poti je zgovorna: 530 kilometrov, 5 ur in 59 minut vožnje, povprečna hitrost med vožnjo 88,6 km/h, skupna povprečna poraba 17,2 kWh/100 km ter 1 ura in 22 minut skupnega časa polnjenja. Celotna pot je trajala 7 ur in 21 minut.
530 kmrazdalja
5 h 59 minvožnje, povprečno 88,6 km/h
1 h 22 minpolnjenja
17,2 kWhpovprečna poraba na 100 km
To niso številke za senzacijo. So pa natanko tiste številke, ki električni avtomobil ločijo od zanimive ideje in ga postavijo v sfero vsakdanje uporabnosti.
CP Srbija
Resnici na ljubo postanek v Srbiji ni bil nujno potreben za dosego cilja, je bil pa priročen. In prav v tem je poanta: na takšni poti MG S5 EV ne deluje kot eksperiment, ampak kot povsem uporaben potovalni avtomobil.
Pot Ljubljana–Beograd
Sklep
Manj mitologije, več rutine
MG S5 EV ni avtomobil za forumsko dokazovanje in lovljenje teoretičnih rekordov. Njegova prava vrednost je drugje: v tem, da postane neopazen, a zanesljiv del vsakdana.
Da je obvoznica preprosto obvoznica.
Da je pot na morje izlet, ne stres.
Da je Ljubljana–Beograd povsem normalna relacija, kjer največjo razliko naredijo dober načrt, realen tempo in predvidljivo obnašanje vozila.
Po prvih resnih kilometrih je vtis jasen. MG S5 EV zna biti udoben, digitalno dovolj dodelan in logistično dovolj prepričljiv, da se v vsakdan vključi brez nepotrebne drame. Ima nekaj manjših pomanjkljivosti, od manj posrečenih prevodov do neidealno postavljenega brezžičnega polnilca za telefon, a v ključnih točkah deluje zrelo. Tudi asistenčni sistemi so pustili boljši vtis, kot bi ga morda pričakovali.
Pozitivno
Udobni sedeži, zrelo vzmetenje, tiha kabina.
Predvidljiva poraba (16,7–18,48 kWh/100 km na testih).
Uporabno polnjenje (18 min za 29,2 kWh).
Umirjen adaptivni tempomat z ohranjanjem pasu.
Garancija 7 let / 150.000 km.
Negativno
Nerodni prevodi v aplikaciji in sistemu.
Brezžični polnilec za telefon na soncu.
400 V, ne sodi med najhitrejše polnilce.
Leta 2026 ne potrebujemo več velikih zgodb o tem, ali elektromobilnost deluje. Potrebujemo predvsem poštene zapise in primerljive teste, ki pokažejo, kaj se zgodi, ko se realnost sreča s številkami.
In prav tam je MG S5 EV najbolj prepričljiv:ne kot obljuba prihodnosti, ampak kot povsem uporaben del sedanjosti.
V Trzinu je v ponedeljek, 23. 2. 2026, potekal pomemben dogodek znamke XPENG Slovenija – večja predstavitev v salonu pri Avto Aktivu (ki je salon odprl že konec januarja 2026). Poleg modelov P7, G6 in G9 so predstavili tudi XPENG X9 v okviru njegove predstavitve za evropski trg.
Dogodek ni bil pomemben le kot promocijska priložnost, temveč tudi kot signal, da se električna mobilnost v Sloveniji razvija naprej v smeri širše ponudbe novih znamk in modelov. Ob tem velja omeniti, da nas je bilo na dogodku kar nekaj članov društva DeMS, kar dodatno potrjuje zanimanje skupnosti za razvoj e-mobilnosti pri nas.
Prvi vtis z dogodka
Ob prihodu je bilo hitro jasno, da gre za dogodek, na katerem želi znamka pokazati širino ponudbe in tehnološko usmerjenost. Obiskovalci so se zbirali postopoma, predstavljena pa je bila tudi ekipa, ki bo kupcem na voljo v salonu.
Takšni dogodki so pomembni, saj električna mobilnost ni več samo vprašanje posameznega modela, ampak celotne uporabniške izkušnje:
dostopnost vozil,
podpora kupcem,
servisna mreža,
dobavljivost,
zaupanje v dolgoročno prisotnost znamke.
XPENG G6: zelo resna alternativa v razredu Tesla Model Y
Model XPENG G6 je bil v ospredju kot vozilo, ki cilja na zelo konkurenčen del trga. Stavi na kombinacijo 800-voltne arhitekture, baterijske tehnologije LFP, hitrega polnjenja in močne digitalne in programske podpore.
Predstavljene so bile različice Standard Range, Long Range in Performance. Izpostavljen je bil poudarek na uporabnosti: V2L (vehicle-to-load), dobra serijska oprema in hitro polnjenje na sodobni infrastrukturi. To je ključno za slovenski trg, kjer kupci vse bolj primerjajo celoten paket.
XPENG G9: premijski SUV z jasnim poudarkom na udobju in tehnologiji
Model XPENG G9 nagovarja kupce, ki iščejo več prostora, udobja in višjo raven opreme. V predstavitvi so izpostavili napredne asistenčne sisteme, bogato osnovno opremo in premijske elemente pri višjih paketih (udobje sedežev, dodatne funkcije).
Posebej je bil poudarjen tudi vidik »pripravljenosti na prihodnost« z razvojem hitrih polnilnic.
P7 in prihod P7 Plus
Na dogodku je bil prisoten XPENG P7, omenjen pa je bil tudi prihod modela P7 Plus (že lansiran v Evropi januarja 2026 na Brussels Motor Show), ki dodatno širi limuzinsko ponudbo znamke. To kaže, da se trg ne razvija samo v smeri segmenta SUV, temveč tudi v smeri sodobnih električnih limuzin.
Predstavitev XPENG X9 za evropski trg
Poseben poudarek dogodka je bila predstavitev modela XPENG X9 – luksuznega električnega minivana, ki je bil na dogodku predstavljen v 6-sedežni konfiguraciji.
Osebni vtis
Ob ogledu in sedenju v XPENG X9 je bil zelo močan vtis predvsem v drugi vrsti sedežev. Sedenje je izjemno udobno – idealno za najbolj zahtevne uporabnike, ki stavijo na prestiž in multimedijsko dovršenost. X9 jasno cilja na kupce, ki ne iščejo le prostornosti, ampak vrhunsko potovalno izkušnjo. Za piko na i poskrbi še priročen hladilnik za pijačo, kar dodatno poudari premijski značaj vozila.
X9 kaže ambicijo znamke za resno prisotnost v več segmentih v Evropi (načrtovana širitev sredi leta 2026).
Sklep
Signal za slovenski trg
Dogodek v Trzinu ni bil samo promocija, temveč pomemben signal za slovenski trg e-mobilnosti. Znamka je pokazala široko paleto modelov, tehnološko naprednost (800 V, LFP) in jasno namero dolgoročne prisotnosti. Prisotnost večjega števila članov društva DeMS pa potrjuje, da takšni premiki zanimajo širšo e-mobilno skupnost.
IZ
Ignac Završnik
Zapisal
Kaj pa vi menite?
Vas pri novih znamkah bolj prepričajo tehnične specifikacije in hitro polnjenje ali predvsem udobje in uporabniška izkušnja?
Bi bil XPENG X9 v 6-sedežni konfiguraciji zanimiva izbira za družinska potovanja?
Električna mobilnost v Sloveniji ni več nišna tema. To ni več vprašanje prepričanja, temveč dejstvo trga. Številke kažejo pospešek, praksa pa opozarja, da rast prodaje še ne pomeni nujno tudi zrelega sistema.
Po podatkih ACEA je bilo v Sloveniji v letu 2025 registriranih 6419 novih baterijskih električnih vozil (BEV), kar pomeni 103,9-odstotno rast glede na leto prej. Delež BEV med vsemi novimi registracijami je v Sloveniji dosegel približno 11,2 %. To je pomemben premik naprej, vendar smo še vedno pod povprečjem EU, kjer je delež BEV v letu 2025 znašal 17,4 %.
Pogled na sosednje države razkrije regijski razkorak: medtem ko Avstrija s svojim 21,5-odstotnim deležem že močno presega evropsko povprečje, se Italija (5,1 %) in Hrvaška (4,2 %) soočata s precej počasnejšim prehodom. Slovenija tako zaseda sredinsko pozicijo, kar potrjuje, da smo na dobri poti, a hkrati potrebujemo stabilnejši sistem za preboj v vrh.
Delež BEV med novimi registracijami, 2025
Avstrija
21,5 %
Povprečje EU
17,4 %
Slovenija
11,2 %
Italija
5,1 %
Hrvaška
4,2 %
Vir: ACEA, januar 2026
Sporočilo je jasno: trg se premika.Toda sistemska podpora temu premiku še ni dovolj zanesljiva, enostavna in predvidljiva.
DeMS-ov dogodek Povezujemo e-Slovenijo 7.0
Rast je realna. Tudi zaostanek je realen.
V razpravah o e-mobilnosti pogosto zdrsnemo v dva ekstrema: v nekritično navdušenje ali v utrujajoče ponavljanje mitov. Oboje je zgrešeno.
Razlog za zmeren optimizem
rast registracij je visoka,
ponudba vozil je širša,
javna razprava je bolj zrela kot pred nekaj leti.
Ni razloga za samozadovoljstvo
delež BEV ostaja pod povprečjem EU,
uporabniška izkušnja javnega polnjenja je še vedno neenakomerna,
stroški in postopki so za povprečnega uporabnika pogosto nepregledni.
Če želimo resen prehod, moramo nehati meriti uspeh samo v številu prodanih vozil. Enako pomembno je, ali sistem deluje takrat, ko ga uporabnik dejansko potrebuje.
Ključni problem ni več »ali EV«, ampak »kako zanesljiv je EV«
To je danes osrednje vprašanje električne mobilnosti v Sloveniji. Uporabnika pri odločitvi pogosto ne ustavi tehnologija vozila. Ustavi ga negotovost:
Ali bo javna polnilnica delovala?
Kako bom polnil doma, če živim v bloku?
Koliko bo polnjenje dejansko stalo?
Kateri podatki držijo in kateri so samo zavajajoči?
To niso obrobna vprašanja. To so vprašanja vsakdanje uporabnosti. In prav tu se odloča, ali bo električna mobilnost ostala izbira motiviranih posameznikov ali pa bo postala normalna, množična praksa.
Zato so neodvisne uporabniške izkušnje in terensko spremljanje stanja pomembnejši kot kadarkoli prej. Razvoj e-mobilnosti ne sme biti usmerjen le v količino (več vozil, več točk), temveč v kakovost: zanesljivost, dostopnost in uporabnost.
Kaj pokaže teren: napredek je resničen, a sistem še ni dosleden
Terensko ocenjevanje javne polnilne infrastrukture DeMS (ver. 3.0, november 2025), izvedeno na 81 lokacijah po vseh regijah Slovenije, potrjuje napredek:
več kot 2900 javnih polnilnih mest,
izrazit porast ultrahitrih polnilnic (>150 kW),
širjenje funkcij, kot je plačilni terminal.
Širjenje funkcij, kot je plačilni terminal, ki ga zahteva tudi nova evropska uredba AFIR, postavlja nove standarde za enostavnost uporabe. Toda ista analiza pokaže tudi nekaj, česar ne smemo olepševati: uporabniška izkušnja ostaja preveč odvisna od lokacije, ponudnika in konkretne situacije.
Med najpogostejšimi težavami ostajajo:
resne okvare ali omejena uporabnost dela postaj,
nizka dejanska moč polnjenja,
poškodovana oprema in pomanjkljivo vzdrževanje,
slabo urejen nadzor parkiranja,
zapletena aktivacija in plačevanje,
neenotna uporabniška logika med ponudniki.
Za uporabnika to pomeni preprosto stvar: sistem je včasih dober, vendar še ni dovolj predvidljiv. In ravno predvidljivost je temelj zaupanja.
Strošek ni samo cena elektrike, ampak tudi preglednost sistema
V javnosti se pogosto poenostavlja, da je električna mobilnost »vedno cenejša«. V praksi to ni tako enoznačno. Stroški polnjenja so med ponudniki lahko zelo različni, dodatno pa nanje vplivajo:
aplikacija ali kartica, ki jo uporabnik uporablja
tarifa
moč polnjenja
čas polnjenja
lokacija
To pomeni, da uporabnik brez jasnih informacij pogosto ne primerja »vozila z vozilom«, temveč »sistem s sistemom«. In če je sistem nepregleden, se občutek tveganja poveča, tudi takrat, ko je sama tehnologija vozila povsem zrela.
Spodbude so nujne, a same po sebi ne rešijo problema
Pozitivno je, da v Sloveniji obstaja aktiven okvir spodbud za e-vozila in polnilno infrastrukturo prek Borzena. To je pomemben signal trgu.
Vendar praksa znova potrjuje nekaj bistvenega: spodbuda pomaga le, če je uporabniku razumljiva in časovno predvidljiva.
Za širši prehod so ključni:
jasni pogoji,
enostavni postopki,
stabilnost razpisov,
pravočasna komunikacija.
Kupci in podjetja se ne odločajo samo na podlagi višine subvencije. Odločajo se na podlagi zaupanja, da bodo pravila smiselna in da se ne bodo bistveno spreminjala iz meseca v mesec.
Kaj mora biti v ospredju v letu 2026
Če želimo, da električna mobilnost v Sloveniji postane običajna izbira, je treba razpravo premakniti iz promocijskih sloganov v operativne rešitve.
V ospredju bi moralo biti naslednje:
Zanesljivost javnega polnjenja
Redno vzdrževanje, hitrejše odpravljanje napak, jasna označenost, boljši nadzor parkiranja in dejanska uporabnost postaj v vsakdanjih razmerah.
Rešitve za večstanovanjske stavbe
Brez sistemskih rešitev za polnjenje doma v blokih bo prehod ostal počasnejši, kot bi lahko bil. To je eno ključnih infrastrukturnih vprašanj, ne »detajl«.
Predvidljive in razumljive spodbude
Trg potrebuje kontinuiteto, ne občasnih impulzov. Enkratni valovi zanimanja niso nadomestilo za stabilno politiko.
Komunikacija na podlagi podatkov in prakse
Javna razprava mora temeljiti na preverljivih podatkih, terenskih izkušnjah in realnih stroških uporabe, ne na mitih in senzacionalizmu.
Poenostavitev aktivacije in plačevanja
Uporabniška izkušnja mora biti intuitivna. Če sistem zahteva preveč korakov, aplikacij in improvizacije, bo zaupanje raslo počasneje od prodaje.
Povečanje zmogljivosti in združljivosti
Večja moč tam, kjer je povpraševanje največje, boljše upravljanje obremenitev, boljša interoperabilnost ter več pozornosti dostopnosti za različne skupine uporabnikov.
Sklep
Naslednja faza ni širitev za vsako ceno, temveč ureditev sistema
Električna mobilnost v Sloveniji ni več vprašanje prihodnosti. Ključno vprašanje je, ali bomo znali rast pretvoriti v zanesljiv sistem, ki ga bodo ljudje uporabljali brez nepotrebnega stresa.
Prav zato mora biti fokus v letu 2026 manj na všečnih napovedih in bolj na tem, kako delujejo polnilnice, kako jasna so pravila in kako predvidljiva je uporabniška izkušnja.
Leto 2026 ne bo leto, ko bomo prodali največ vozil,temveč leto, ko bomo pokazali, ali znamo električno mobilnost tudi upravljati.
V DeMS bomo tudi v prihodnje spremljali stanje na terenu, opozarjali na dejanske izzive ter zagovarjali rešitve, ki temeljijo na uporabniški izkušnji in javnem interesu, tako kot v našem najnovejšem poročilu.
ACEA (European Automobile Manufacturers’ Association). (2026, January 27). New car registrations: +1.8% in 2025; battery-electric 17.4% market share. Pridobljeno 24. 2. 2026: acea.auto
ACEA (European Automobile Manufacturers’ Association). (2026, January). Press release: Car registrations, December 2025 (including annual 2025 summary) [PDF]. Pridobljeno 24. 2. 2026: acea.auto (PDF)
Borzen, d. o. o. (b. d.). Podpore za mobilnost (Center AG – Center za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu). Pridobljeno 24. 2. 2026: borzen.si
DeMS – Društvo e-Mobilnost Slovenija. (2025). Ocenjevanje javne polnilne infrastrukture v letu 2025 (ver. 3.0). Pridobljeno 24. 2. 2026: dems.si
European Union. (2023). Regulation (EU) 2023/1804 of the European Parliament and of the Council of 13 September 2023 on the deployment of alternative fuels infrastructure (AFIR). Official Journal of the European Union. Pridobljeno 24. 2. 2026: eur-lex.europa.eu
Glas uporabnikov električnih vozil
Stanje na terenu spremljamo neodvisno in zagovarjamo rešitve v javnem interesu. Podprite delo društva s članstvom.
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.