Kategorija: Novice

  • Zasebni nakup električnega avtomobila je 30 % dražji od poslovnega – pregled 20 najbolje prodajanih BEV v Sloveniji

    Zasebni nakup električnega avtomobila je 30 % dražji od poslovnega – pregled 20 najbolje prodajanih BEV v Sloveniji

    DeMS · strošek lastništva · julij 2026

    Zasebni nakup električnega avtomobila je 30 % dražji od poslovnega

    Pregled 20 najbolje prodajanih BEV v Sloveniji: isti scenarij kot pri poslovnem nakupu, le brez podjetja in brez odbitka DDV.

    • 20 modelov
    • 3 leta, 90.000 km
    • od 0,050 do 0,302 €/km
    +25–30 %višji strošek na kilometer pri zasebnem nakupu
    0,050 €/kmnajcenejši: Dacia Spring
    0,302 €/kmnajdražji: BMW i4
    7800 €subvencija za vozila do 25.000 € (fizične osebe)
    IZ
    ZapisalIgnac Završnik, DeMS

    📌 Na kratko

    Pri zasebnem nakupu so električni avtomobili v povprečju 25–30 % dražji na kilometer kot pri poslovnem. Vrstni red 20 najbolje prodajanih modelov ostaja enak. Najcenejši so mestni avtomobili do 25.000 € (od 0,050 €/km), najdražji pa velike limuzine (do 0,302 €/km). Dacia Spring je najcenejša, a z le eno zvezdico Euro NCAP; BMW i4 najdražji.

    Pred kratkim sem 20 najbolje prodajanih BEV v Sloveniji pognal skozi DeMS-ov kalkulator za poslovni nakup. Tokrat sem isti scenarij ponovil kot zasebnik – brez podjetja, brez odbitka DDV. Rezultat: vrstni red ostane presenetljivo enak, cena na kilometer pa poskoči za slabo tretjino povsod hkrati.

    Scenarij: zasebni nakup, tri leta lastništva, 30.000 km na leto, polnjenje primarno s fotovoltaike (0,066 €/kWh; izhodiščni model predvideva 100 % domačega polnjenja), preostala vrednost 50 % za vse – enaki pogoji kot prej, le lastništvo je zdaj zasebno.

    • zasebni nakup
    • 3 leta lastništva
    • 30.000 km na leto
    • fotovoltaika 0,066 €/kWh
    • 100 % domače polnjenje
    • preostala vrednost 50 %

    Rezultat: od 4,9 centa do slabih 31 centov na kilometer

    1. 1Dacia SpringMestni0,050 €cena 18.000 €TCO 3 leta 4.497 €CO₂ 2,35 tEuro NCAP ★ (1)
    2. 2Leapmotor T03Mestni0,055 €cena 19.000 €TCO 3 leta 4.950 €CO₂ 3,09 tEuro NCAP ni testirano
    3. 3BYD Dolphin SurfMestni0,055 €cena 18.990 €TCO 3 leta 4.986 €CO₂ 3,54 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    4. 4Dongfeng BoxMestni0,090 €cena 24.900 €TCO 3 leta 8.086 €CO₂ 3,48 tEuro NCAP ★★★ (3)
    5. 5Renault 5 E-TechMestni/kompakt0,109 €cena 27.190 €TCO 3 leta 9.824 €CO₂ 3,29 tEuro NCAP ★★★★ (4)
    6. 6Renault Twingo ElectricMestni0,111 €cena 27.490 €TCO 3 leta 9.980 €CO₂ 3,29 tEuro NCAP ni testirano
    7. 7MG4~Kompakt0,121 €cena 29.000 €TCO 3 leta 10.888 €CO₂ 5,09 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    8. 8Peugeot e-208~Kompakt0,144 €cena 33.000 €TCO 3 leta 12.940 €CO₂ 4,13 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    9. 9Škoda ElroqSUV, kompakt0,154 €cena 34.742 €TCO 3 leta 13.861 €CO₂ 5,01 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    10. 10Kia EV3SUV, kompakt0,155 €cena 34.999 €TCO 3 leta 13.941 €CO₂ 4,62 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    11. 11Tesla Model 3Limuzina, srednja0,155 €cena 34.990 €TCO 3 leta 13.949 €CO₂ 4,77 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    12. 12Cupra BornKompakt0,186 €cena 38.820 €TCO 3 leta 16.698 €CO₂ 4,65 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    13. 13Renault Megane E-Tech~Kompakt0,186 €cena 39.000 €TCO 3 leta 16.774 €CO₂ 4,79 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    14. 14VW ID.4~SUV, srednji0,187 €cena 39.000 €TCO 3 leta 16.834 €CO₂ 6,05 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    15. 15VW ID.7Limuzina, velika0,188 €cena 39.300 €TCO 3 leta 16.954 €CO₂ 6,03 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    16. 16Tesla Model YSUV, srednji0,192 €cena 39.990 €TCO 3 leta 17.278 €CO₂ 4,78 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    17. 17Škoda EnyaqSUV, srednji0,199 €cena 41.044 €TCO 3 leta 17.869 €CO₂ 4,73 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    18. 18Kia Niro EV~SUV, kompakt0,204 €cena 42.000 €TCO 3 leta 18.337 €CO₂ 5,14 tEuro NCAP ★★★★ (4)
    19. 19Hyundai Kona ElectricSUV, kompakt0,212 €cena 43.490 €TCO 3 leta 19.077 €CO₂ 3,94 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    20. 20BMW i4~Limuzina, srednja0,302 €cena 55.000 €TCO 3 leta 27.158 €CO₂ 6,32 tEuro NCAP ★★★★★ (5)
    mestnikompaktSUVlimuzina~ ocena proizvajalca, ± 5 %

    ✓ = preverjeno (jul. 2026) · ~ = ocena proizvajalca, ± 5 % · Kia EV3 in Tesla Model 3 sta praktično izenačeni (10.–11. mesto).

    Isti vrstni red, druga številka

    Prvo, kar sem preveril, ko sem preklopil s poslovnega na zasebni nakup: ali se sploh kaj premakne na lestvici? Odgovor je presenetljivo enostaven – ne. Vseh 20 mest ostane v natanko istem vrstnem redu kot pri poslovnem scenariju. Kar se spremeni, je absolutna številka – in ta poskoči povsod hkrati, za približno 25–30 %.

    Poslovni proti zasebnemu nakupu · €/km
    Dacia Spring
    poslovno 0,038
    zasebno 0,050
    Tesla Model 3
    poslovno 0,120
    zasebno 0,155
    BMW i4
    poslovno 0,247
    zasebno 0,302
    poslovni nakupzasebni nakup

    Dacia Spring gre z 0,038 €/km (poslovno) na 0,049 €/km (zasebno). Tesla Model 3 z 0,120 na 0,155 €/km. BMW i4 z 0,247 na 0,302 €/km. Razlog je preprost: podjetje lahko ob nakupu odbije DDV, kar bistveno zniža osnovo za amortizacijo – zasebnik te možnosti nima. Zasebnik pa dobi nekaj nazaj na drugi strani: za vozila do 25.000 € znaša Borzenova subvencija 7800 €, ne 7200 € kot pri podjetjih – razred, ki ga podjetja sploh nimajo. To delno, a ne v celoti, izravna izgubo odbitka DDV.

    Mestni avtomobili ostajajo nedosegljivo v vodstvu

    Prvi trije (Dacia Spring, Leapmotor T03, BYD Dolphin Surf) so še vedno v svoji ligi, tudi kot zasebnik – vsi pod 6 centov na kilometer, medtem ko četrto mesto (Dongfeng Box) že skoči na 9 centov. Razlika med »najcenejšim mestnim« in »še vedno mestnim, a v višjem cenovnem razredu« ostaja enako ostra kot pri poslovnem scenariju. Prav v tem razredu pod 25.000 € je zasebnik zaradi najvišje Borzenove subvencije (7800 €) v relativno ugodnejšem položaju v primerjavi s podjetji, kar mestne malčke dela za fizične osebe še posebej privlačne.

    ⚠️ Enako opozorilo kot prej velja tudi tukaj

    Dacia Spring ima na testu Euro NCAP samo eno zvezdico. Nižja cena ne pomeni nižjega tveganja pri morebitnem trčenju – to velja ne glede na to, ali avto kupuješ kot podjetje ali kot zasebnik.

    Gneča na sredini se ni razrešila

    0,154Škoda Elroq
    0,155Tesla Model 3
    0,155Kia EV3

    Škoda Elroq, Tesla Model 3 in Kia EV3 so si tudi pri zasebnem scenariju praktično na las enaki – 0,154, 0,155 in 0,155 €/km. Enako kot pri poslovnem nakupu: pri teh treh je odločitev vprašanje okusa in prostora, ne stroškov.

    Česar tabela ne pove: Teslina prednost, ki ni v €/km

    Tesla Model 3 in Model Y pristaneta v sredini lestvice (10. in 16. mesto) – v čisti primerjavi €/km torej nič posebnega. A tabela ne zajame dveh stvari, ki ju je vredno omeniti posebej.

    PrvičPraktično brez klasičnega servisa

    Brez olja, brez menjave filtrov motorja, brez jermenov, brez sklopke. Realno okoli 100 € na leto, ne pa 400–600 € kot pri marsikaterem konkurentu.

    DrugičMreža Supercharger

    Daleč najbolj razširjena in zanesljiva mreža hitrega polnjenja, plačilo vgrajeno v aplikacijo avtomobila.

    Prvič: Tesla praktično nima klasičnega servisa. Brez olja, brez menjave filtrov motorja, brez jermenov, brez sklopke. Ostanejo le občasna zavorna tekočina, kabinski filter in metlice brisalcev – realno okoli 100 € na leto, ne pa 400–600 € kot pri marsikaterem konkurentu. To je delno že zajeto v kalkulaciji (nižji AO glede na razred), a razlika v »mirnem lastništvu« je v praksi večja, kot jo pokaže gola številka.

    Drugič, in po mojem mnenju pomembneje: Tesla ima v Sloveniji in po Evropi daleč najbolj razširjeno in zanesljivo mrežo hitrega polnjenja – Supercharger. Za lastnike Tesel so cene tam med najnižjimi na trgu (od 0,16 €/kWh ponoči), mreža pa je znana po visoki zanesljivosti in gostoti postaj, tudi na daljših relacijah, kjer marsikatera druga znamka lastnika prepusti negotovosti glede tega, ali bo naslednja polnilnica sploh delovala. K temu spada tudi to, da je pri Tesli plačilo Superchargerja vgrajeno neposredno v isto aplikacijo, ki upravlja avto – brez ločenih kartic ali aplikacij za posamezna polnilna omrežja, kar je pri javnem polnjenju z drugimi znamkami (Ionity, Petrol, Moon Charge …) še vedno pogosto potrebno. Ta praktična prednost se v tabeli TCO ne pokaže neposredno, a za marsikoga, ki pogosto vozi na daljše razdalje, odtehta marsikatero drugo znamko z nižjim izhodiščnim €/km.

    Poleg teh dveh je še nekaj kakovostnih prednosti, ki jih gola €/km tabela ne zajame:

    • Manjša obraba zavorRegenerativno zaviranje pomeni, da marsikateri lastnik BEV zavorne ploščice zamenja šele po 150.000+ km, namesto tipičnih 30.000–50.000 km pri ICE.
    • Posodobitve prek zraka (OTA)Vozilo se lahko s časom pri isti ceni izboljšuje (pospešek, doseg, funkcije), ne le stara, kar je nasprotje vozil ICE.
    • Aplikacija za pametni telefonPreverjanje stanja polnjenja na daljavo in vnaprejšnje ogrevanje/hlajenje kabine je pri tem naboru 20 modelov danes praktično standardna oprema, tudi pri najcenejših. Razlike ostajajo predvsem v kakovosti aplikacij in morebitnih naročninah.
    • Neodvisnost od nihanja cen gorivaKdor polni doma s sonca, je praktično neobčutljiv na geopolitične skoke cen bencina, kot smo jih videli poleti 2026.
    • Prihodnja dostopnost mestVse več evropskih mest uvaja nizkoemisijske cone, kjer BEV dobivajo prost dostop, ICE pa sčasoma omejitve ali doplačila – dejavnik tveganja za prihodnjo vrednost vozila ICE, ki ga triletna tabela TCO ne ujame.

    Kaj bi jaz izbral kot zasebnik

    Zgodba se v osnovi ne spremeni: če je edino merilo strošek na kilometer, zmagajo mestni avtomobili do 25.000 € – pri zasebniku so ti celo nekoliko bolj privlačni kot pri podjetju, ker prav v tem cenovnem razredu subvencija naraste na 7800 €. Za kompromis med stroškom, varnostjo in velikostjo bi tudi kot zasebnik pogledal isti pas kot prej – Elroq, Tesla Model 3, EV3, Cupra Born, Megane E-Tech – le da moram tokrat računati na približno 30 % višji strošek na kilometer, kot bi ga imelo isto vozilo, kupljeno prek podjetja.

    Škoda ElroqTesla Model 3Kia EV3Cupra BornRenault Megane E-Tech

    Kako sem računal

    CO₂-odtis v tabeli je vedno vsota dveh komponent: ogljičnega dolga proizvodnje baterije (72,8 kg CO₂e na kWh kapacitete, po ICCT 2025) in obratovalnih emisij glede na izbran vir elektrike. Pri tem scenariju je uporabljena elektrika iz fotovoltaike (30 g CO₂/kWh).

    Tekoči stroški vključujejo obvezno zavarovanje (AO), ne pa tudi kasko zavarovanja. Pri dražjih modelih (npr. nad 35.000 €), kjer je polni kasko v praksi skoraj neizogiben, bi to strošek na kilometer dvignilo za dodaten cent ali dva bolj kot pri dostopnejših mestnih modelih. Prav tako scenarij predvideva 100 % domačega polnjenja; če npr. 15 % poti opravite na javnih hitrih polnilnicah, se skupni strošek na kilometer poviša za približno 1 cent – kar si lahko vsak natančno prilagodi v spodnjem kalkulatorju.

    Kasko zavarovanjePri modelih nad 35.000 € kasko znaša približno 500–800 €/leto, kar doda 1 cent na kilometer. Pri cenejših modelih je kasko pogosto izpuščen ali bistveno cenejši.
    Javno polnjenjeČe 15 % poti opravite na javnih hitrih polnilnicah (0,39 €/kWh), se strošek na kilometer poviša za približno 1 cent.
    Preostala vrednostRealni razpon na rabljenem trgu je 30–65 % glede na model in znamko. Tesla in premijske znamke običajno držijo vrednost bolje kot poceni kitajski modeli.
    SubvencijeBorzen JP SUB-EV26, julij 2026. Zneski se lahko spremenijo ob novem razpisu.

    Cene in poraba za modele, označene s ✓, so preverjene z živimi viri (julij 2026) – pri ~ gre za oceno. Privzeta preostala vrednost (50 %) je poenostavitev; realni razpon na rabljenem trgu je 30–65 % glede na model in znamko. Podatki: DeMS, julij 2026.

    Vir podatkov: AMZS (julij 2026), Bloomberg Adria, Ardi.

    🧮 Igraj se s številkami sam

    Kalkulator DeMS

    Celoten interaktivni kalkulator z možnostjo prilagajanja vseh parametrov (doba lastništva, kilometrina, delež domačega polnjenja, cene elektrike, subvencije, DDV, preostala vrednost …) je na voljo na dems.si/kalkulator.

    Računamo za vas

    DeMS pripravlja neodvisne izračune stroškov lastništva električnih vozil. Podprite delo društva s članstvom.

  • Koliko stane električni avtomobil na mesec? – deset let kasneje

    Koliko stane električni avtomobil na mesec? – deset let kasneje

    Deset let kasneje · julij 2026

    Koliko stane električni avtomobil na mesec? – deset let kasneje

    Pred desetimi leti sem napisal ta izračun. Danes sem ga ponovil na Tesli – cena 0,10 €/km je skoraj za polovico nižja.

    • Corolla Hybrid proti Model 3
    • 3 leta · 90.000 km
    • nakup za podjetje
    0,19 €/kmNissan Leaf, izračun iz leta 2016
    0,102 €/kmTesla Model 3, dnevna tarifa
    0,082 €/kmTesla Model 3, fotovoltaika
    21.088 €prihranek v treh letih v primerjavi s Corollo
    IZ
    ZapisalIgnac Završnik

    Leto 2016: 0,19 €/km

    Oktobra 2016 sem na tej strani objavil članek z naslovom Koliko stane električni avtomobil na mesec? Izhodišče je bila oddaja Avtomobilnost na RTV SLO, ki je za takratno povprečno vozilo (15.000 €, pet let, 15.000 km/leto) izračunala strošek 0,32 €/km. Isto logiko sem uporabil na takrat najbolje prodajanem BEV – Nissan Leaf Acenta 24 kWh – in prišel do 0,19 €/km. Ob upoštevanju takratne subvencije Eko sklada (7.500 €) je bil električni avto v tistem primeru 59 % cenejši.

    Povprečno vozilo, 20160,32 €/kmizračun oddaje Avtomobilnost, RTV SLO
    Nissan Leaf Acenta 24 kWh, 20160,19 €/kms subvencijo Eko sklada 59 % cenejši

    Deset let je dolga doba v e-mobilnosti. Zanimalo me je, kam pridem, če danes isto vajo ponovim na povsem drugih avtomobilih.

    Isti izračun, druga avtomobila

    Tesla Model 3
    Tesla Model 3

    Tokrat sem vzel avtomobila, ki sta si po velikosti in razredu najbolj primerljiva: Toyota Corolla Hybrid (27.000 €) in Tesla Model 3 (34.990 €, trenutna akcijska cena). Oba sta srednje velika avtomobila podobnih zunanjih mer (limuzina oziroma hatchback). Corolla je pri nas tudi eden najbolj varčnih klasičnih pogonov, zato je za BEV pošten in zahteven tekmec, ne slamnati nasprotnik. Scenarij: nakup za podjetje, 30.000 km/leto, tri leta lastništva.

    27.000 €Toyota Corolla Hybrid
    34.990 €Tesla Model 3, akcijska cena
    30.000 kmna leto
    3 letalastništva, nakup za podjetje

    Ker je Corolla precej cenejša od Modela 3 (razlika 7.990 €), mora BEV to razliko v nakupni ceni najprej nadoknaditi z nižjimi tekočimi stroški, preden sploh lahko govorimo o skupnem prihranku. To je realnejši in strožji test kot primerjava z dražjim avtomobilom podobne cene. Pri poslovnem nakupu Model 3 pridobi še 100-odstotni odbitek DDV (66.b člen ZDDV-1, ker je pod mejo 80.000 €), kar efektivno nabavno ceno skupaj zniža za dobrih 13.500 € v primerjavi s polno tržno ceno.

    Ob tem podjetje in zaposleni pridobita še eno ključno davčno ugodnost: boniteta za zasebno rabo službenega električnega vozila po ZDoh-2 znaša natanko 0 %, medtem ko bi pri hibridni ali bencinski Corolli zaposleni vsak mesec plačeval opazno višjo dohodnino in prispevke.

    Pomembna podrobnost

    To sem moral popraviti pri samem izračunu: ko podjetje avto čez tri leta proda, kupec plača tržno ceno vozila – ne glede na to, koliko je prvotni lastnik zanj dejansko plačal po subvenciji in odbitku DDV. To pomeni, da se subvencija in odbitek DDV pri prodaji ne »izgubita« sorazmerno, ampak ostaneta skoraj v celoti kot čist prihranek podjetja. Zato je razlika med Corollo in Modelom 3 večja, kot bi pričakoval na prvi pogled.

    Rezultat, ki me je presenetil

    Ko seštejem vse postavke v treh letih in na 90.000 km, glede na to, od kod prihaja elektrika:

    Strošek na kilometer · 3 leta · 90.000 km
    Toyota Corolla Hybrid(bencin)
    0,316 €
    —
    Tesla Model 3(dnevna/mešana tarifa – 0,20 €/kWh)
    0,102 €
    68 %
    Tesla Model 3(nočna tarifa – 0,15 €/kWh)
    0,094 €
    70 %
    Tesla Model 3(fotovoltaika – 0,066 €/kWh)
    0,082 €
    74 %

    Desno: prihranek v primerjavi s Corollo

    Preberi prvo številko še enkrat: 0,102 €/km pri navadni dnevni tarifi – skoraj pol manj od stroška, ki sem ga leta 2016 izračunal za Nissan Leaf (0,19 €/km). Deset let, popolnoma drug avto – trikrat večji doseg, štirikrat hitrejše polnjenje, avto, ki ob semaforju prehiti marsikateri športni avto – in strošek na kilometer je pri poslovnem nakupu padel skoraj na polovico številke izpred desetih let. Če polniš ponoči, prideš na 0,094 €/km, z lastno fotovoltaiko pa vse do 0,082 €/km.

    Razlika je predvsem v tem, od kod prihaja ta številka. Leta 2016 sta velik del prihranka prinesla subvencija in poceni »nočna« elektrika. Danes to še vedno drži, le da se pri poslovnem nakupu pridruži še odbitek DDV – in ker oba popusta tudi po prodaji vozila ostaneta v celoti kot prihranek, je učinek na dolgoročni strošek veliko večji, kot bi pričakoval glede na samo nakupno ceno.

    Od kod pride razlika: razčlenitev po postavkah

    Zgornja tabela pokaže končni €/km, ne pove pa, katera postavka dejansko naredi razliko. Tukaj je razčlenitev v evrih za celotna tri leta in 90.000 km, pri privzetem scenariju kalkulatorja (polnjenje s fotovoltaiko, 0,066 €/kWh):

    PostavkaToyota CorollaTesla Model 3
    Amortizacija (izguba vrednosti)14.850 €3.985 €
    Energija (gorivo/elektrika)6.534 €885 €
    Servis in olje1.410 €309 €
    AO – obvezno zavarovanje450 €750 €
    Registracija345 €246 €
    Obraba gum630 €1.170 €
    Boniteta (voznik)4.214 €0 €
    Skupaj (TCO)28.433 €7.345 €

    Oranžno: postavki, pri katerih Model 3 plača več.

    21.088 €skupni prihranek v treh letih
    23,4 c/kmprihranek na kilometer
    < ⅓amortizacija Modela 3 v primerjavi s Corollo

    Skupni prihranek je 21.088 € v treh letih, kar znese približno 23,4 c/km. Vidiš, kje je največji razkorak: amortizacija Modela 3 znaša manj kot tretjino Corollinega zneska – posledica subvencije in odbitka DDV, ki pri prodaji ostaneta kot čist prihranek. Energija je drugi največji dejavnik, ko polniš s sonca skoraj zastonj. Zanimivo je, da BEV pri dveh postavkah dejansko plača več: pri obveznem zavarovanju AO (750 € proti 450 €, ker gre za dražje in močnejše vozilo) in pri obrabi gum (1.170 € proti 630 €, zaradi mase in navora). To razliko pa krepko preseže prihranek pri amortizaciji, energiji in boniteti (0 % za Teslo proti polni boniteti za Corollo).

    Doma ali na javnih polnilnicah: razpon je velik

    V zgornji glavni tabeli sem uporabil tri konkretne tarife, a razpon cen elektrike v Sloveniji je v resnici še širši. Polnjenje z lastno fotovoltaiko (privzeti scenarij kalkulatorja) stane okoli 0,066 €/kWh – praktično zastonj, ko so paneli enkrat plačani. Elektrika iz domačega omrežja (dnevna tarifa) stane približno 0,20 €/kWh. Javno hitro polnjenje na avtocestnih postajah HPC (Ionity in podobne) pa lahko stane tudi 0,69 €/kWh ali več – torej več kot desetkrat več kot elektrika s sonca.

    Lastna fotovoltaika0,066 €/kWhprivzeti scenarij kalkulatorja
    Domače omrežje~0,20 €/kWhdnevna tarifa
    Avtocestne postaje HPC0,69 €/kWh+Ionity in podobne

    Praktična posledica: kdor polni izključno doma (in še bolje, s sonca), doseže številke iz tega članka. Kdor pa polni pretežno na dragih avtocestnih polnilnicah – recimo, ker nima možnosti domačega polnjenja – bo videl bistveno manjši prihranek. V kalkulatorju spodaj lahko z drsnikom »delež domačega polnjenja« nastaviš svoj dejanski vzorec polnjenja in vidiš, kje pristaneš.

    Ali je bila to rast cen goriva? Ne povsem.

    Gibanje cen elektrike in goriva 2016–2026
    Gibanje cen elektrike in goriva 2016–2026

    Tu je del odgovora, ki ga zlahka spregledamo: preveril sem, kako hitro sta se v desetih letih dražila elektrika in gorivo – in rezultat me je presenetil.

    Za polnjenje Leafa sem v članku iz leta 2016 uporabil konkretno številko – 0,10 €/kWh, takratno nočno oziroma nižjo tarifo. Če pa pogledam uradno povprečno letno ceno elektrike za gospodinjstva (SURS), je bila leta 2016 0,1605 €/kWh, danes (2026) pa je 0,2084 €/kWh – rast za 29,8 %.

    Toyota Corolla Hybrid, s katero primerjam Model 3, je bencinski hibrid, zato je pravi kontrolni podatek cena bencina (Euro 95), ne dizla. Po uradnih četrtletnih podatkih Ministrstva za infrastrukturo in energetiko je bencin leta 2016 v povprečju stal 1,1945 €/liter, letos v prvi polovici leta pa 1,5275 €/liter – rast za 27,9 %. Trenutno veljavna cena (zadnji teden julija 2026) je še višja, 1,649 €/liter, kar rast glede na leto 2016 dvigne na približno 38 %.

    Elektrika+29,8 %0,1605 → 0,2084 €/kWh
    Bencin, povprečje+27,9 %1,1945 → 1,5275 €/l
    Bencin, julij 2026~+38 %1,1945 → 1,649 €/l
    Dizel+48,6 %1,08 → 1,60 €/l

    To pomeni nekaj, česar nisem pričakoval: če gledam letno povprečje, sta se bencin in elektrika v desetih letih podražila skoraj enako (28 % proti 30 %). Če pa vzamem najnovejšo ceno bencina (1,649 €/l), se razkorak spet odpre na približno 38 % proti 30 % – kar pomeni, da je bencin v zadnjih tednih julija 2026 ponovno rasel hitreje od elektrike, potem ko sta bila skozi večino desetletja približno usklajena. Dizel se je ves ta čas podražil precej bolj – za 48,6 % (z 1,08 €/l na 1,60 €/l v povprečju leta), a Corolla Hybrid vozi na bencin, ne na dizel, zato ta številka za mojo primerjavo ni neposredno pomembna.

    Razlika v €/km med Corollo in Modelom 3 torej ni (le) posledica tega, da bi se gorivo podražilo bistveno hitreje od elektrike – v resnici sta rasla podobno. Razlika izhaja predvsem iz treh stvari: BEV že v osnovi porabi manj energije na kilometer, ima nižje stroške vzdrževanja, pri poslovnem nakupu pa subvencija in odbitek DDV ostaneta kot trajen prihranek tudi po prodaji vozila. Če vozilo primerjaš z dizelskim modelom, je slika še ugodnejša za BEV – tam je razkorak v rasti cen (49 % proti 30 %) dodaten dejavnik v njegovo korist.

    Kjer razlika ostaja nedvoumna, je fotovoltaika: elektrika s sonca se v desetih letih ni podražila. Panele plačaš enkrat, potem pa je vsak naslednji kilometer praktično zastonj – ne glede na to, kaj se dogaja s cenami bencina, dizla ali elektrike iz omrežja.

    Kaj se ni spremenilo

    Zanimivo je tudi, kaj se v desetih letih ni spremenilo. Takrat sem naletel na enak ugovor kot danes: »Da, ampak baterija bo propadla in te bo stala celo bogastvo.« Leta 2016 sem odgovarjal s podatki iz prve roke – takratni predsednik društva je po 183.000 prevoženih kilometrih izgubil približno 24 % kapacitete baterije. Danes imamo še več podatkov in baterije, ki po nekaj sto tisoč kilometrih izgubijo manj, kot bi marsikdo pričakoval.

    Poskusi sam

    Zgornje številke so izračunane z novim DeMS-ovim kalkulatorjem amortizacije, ki upošteva tudi Borzenovo subvencijo, boniteto in DDV za poslovna vozila, ogljični odtis in različne vire polnjenja – od fotovoltaike do dragih hitrih polnilnic. Vstavi svoja dva avtomobila, svojo kilometrino in svojo ceno elektrike ter poglej, kje pristaneš. V kalkulatorju je že vnesenih 10 najbolje prodajanih BEV in ICE.

    Pred desetimi leti je bila to preprosta preglednica v Excelu. Danes je interaktivna. Številka na koncu pa je padla veliko niže, kot sem pričakoval.

    IZ
    Ignac Završnik

    Zapisal

    Kalkulator DeMS

    Izračunaj svoj strošek na kilometer

    Viri. Izvirni članek iz oktobra 2016: Koliko stane električni avtomobil na mesec? (nočna tarifa 0,10 €/kWh, kot je navedeno v članku). Podatki o cenah goriva 2016: arhiv RTV SLO. Podatki v tem zapisu: julij 2026, DeMS.

    DeMS-ov testTesla Model Y Long Range RWD
    DeMS-ov testZeekr 7X: ko številke srečajo zimsko realnost

    Številke brez marketinga

    DeMS računa in preizkuša v realnih razmerah. Podprite neodvisno delo s članstvom.

  • Proti novim prodajnim rekordom

    Proti novim prodajnim rekordom

    DeMS · prodaja e-vozil · junij 2026

    Proti novim prodajnim rekordom

    Junija je delež električnih vozil v Sloveniji dosegel 25 %. V prvem polletju je bilo prodanih več električnih vozil kot v celem lanskem letu.

    • junij 25 %
    • polletje 17 %
    • Tesla Model 3 485
    • 115 modelov
    25 %delež električnih vozil junija – rekord
    485Tesla Model 3, najbolj prodajano osebno vozilo junija
    ~25 %skupni delež kitajskih znamk, nad Teslinimi 21 %
    115različnih modelov električnih vozil na slovenskem trgu
    AO
    ZapisalAlan Orlič Belšak

    Tudi v Sloveniji so vozniki začeli razmišljati, kaj svetovne naftne krize lahko pomenijo za lokalno uporabo osebnih prevoznih vozil, in so se začeli nagibati v smeri električnih vozil.

    Delež skočil na četrtino

    Junija je namreč delež EV-jev dosegel 25 %, kar je konkreten skok v primerjavi s prejšnjimi meseci. V maju je bil ta delež slabih 17 %, malo boljši je bil v aprilu in marcu, v prvih dveh mesecih leta pa le skromnih 11 %. Za prvo polletje je številka obetavna, skupno 17 %, a še vedno pod evropskim povprečjem, ki znaša dobrih 20 %.

    Delež električnih vozil v prodaji novih vozil · 2026
    11 %
    11 %
    > 17 %
    > 17 %
    ~17 %
    25 %
    jan.feb.mar.apr.majjun.

    Za marec in april članek navaja le, da je bil delež »malo boljši« od majskih slabih 17 % – stolpca sta zato prikazana šrafirano.

    Slovenija · prvo polletje17 %
    Evropsko povprečjedobrih 20 %
    Absolutni zmagovalec Tesla Model 3
    Absolutni zmagovalec Tesla Model 3

    Junij: Tesla Model 3 pred vsemi

    Ostanimo še malo pri številkah. Absolutni junijski zmagovalec je Tesla Model 3 s 485 prodanimi vozili, ki je bil tudi najbolj prodajan med vsemi osebnimi vozili, sledil mu je Renault Clio s 301 primerkom. Pri tem je treba poudariti, da Model 3 prihaja v Slovenijo iz Kitajske in je vezan na ladijske prevoze. Za primerjavo, januarja, februarja, aprila in maja so prodali na mesečni ravni manj kot 10 vozil, medtem ko je bil marec zopet rekorden s 352 primerki.

    Tesla Model 3 · prodana vozila po mesecih 2026
    <10
    <10
    352
    <10
    <10
    485
    jan.feb.mar.apr.majjun.

    Prodaja v valovih, vezanih na ladijske dobave iz Kitajske.

    Med električnimi vozili mu sledita Tesla Model Y, ki ima na račun evropske tovarne bolj stabilne dobave, ter Renault Twingo, oba s 142 prodanimi vozili. Dobro so se prodajali še Leapmotor T03, Kia e-Niro, Opel Frontera, Cupra Tavascan, Leapmotor C10 ter Škoda Elroq, da zaključimo prvo deseterico.

    Prodaja junija 2026

    1. 1TeslaModel 3485
    2. 2TeslaModel Y142
    3. 3RenaultTwingo142
    4. 4LeapmotorT0381
    5. 5Kiae-Niro76
    6. 6OpelFrontera52
    7. 7CupraTavascan38
    8. 8LeapmotorC1038
    9. 9ŠkodaElroq32
    Teslakitajske znamkedrugi

    Kitajske znamke prehitele Teslo

    Zanimivo je celotno število različnih modelov električnih vozil, ki so naprodaj v Sloveniji, kar 115. Porast kitajskih znamk je konkreten, na prvem mestu je Leapmotor, sledita mu Dongfeng in Omoda, njihov skupni tržni delež je bil blizu 25 % in tako presegel Teslin tržni delež, ki je bil 21 %. Omeniti moramo še en rekord, v prvem letošnjem polletju je bilo prodanih več električnih vozil kot celo lansko leto. Elektrifikacija vseeno počasi, a zanesljivo napreduje.

    Kitajske znamkeLeapmotor, Dongfeng, Omoda …~25 %
    Tesla21 %
    Dongfeng Box
    Dongfeng Box

    Zanimivosti prvega polletja

    Za konec si oglejmo še nekaj zanimivosti prvega dela leta. Mali mestni avtomobili se več kot očitno vračajo, Leapmotor T03, Renault Twingo in Dongfeng Box dosegajo odlične prodajne številke. Na drugi strani so limuzine, kjer nedvomno kraljuje Tesla Model 3 ter Volkswagen ID.7. Dobro so zastopani tudi večji SUV-i s Teslo Model Y na čelu, za njim pa Škoda Elroq in Volkswagen ID.4. Kitajske proizvajalce zastopa le Leapmotor B10, a do konca leta se zna slika spremeniti. BYD je komajda vstopil na naš trg in njegova prodaja je trenutno zanemarljiva, a glede na ceno, ki so jo nastavili za model Dolphin Surf, se to zna konkretno spremeniti.

    Mali mestni
    • Leapmotor T03
    • Renault Twingo
    • Dongfeng Box
    Limuzine
    • Tesla Model 3
    • VW ID.7
    Večji SUV-i
    • Tesla Model Y
    • Škoda Elroq
    • VW ID.4
    • Leapmotor B10

    Prodaja v prvem polletju 2026

    1. 1TeslaModel 3860
    2. 2TeslaModel Y402
    3. 3LeapmotorT03372
    4. 4ŠkodaElroq228
    5. 5VolkswagenID.7225
    6. 6RenaultTwingo208
    7. 7VolkswagenID.4178
    8. 8LeapmotorB10174
    9. 9CupraTavascan167
    10. 10DongfengBox152
    Teslakitajske znamkedrugi
    Nov rekordV prvem letošnjem polletju je bilo prodanih več električnih vozil kot v celem lanskem letu.
    AO
    Alan Orlič Belšak

    Zapisal

    NadaljevanjeDEMS – Julijsko nadaljevanje

    Spremljajte trg z nami

    DeMS vsak mesec pregleda prodajo električnih vozil v Sloveniji. Podprite neodvisno delo društva s članstvom.

  • Genialni kockar

    Genialni kockar

    DeMS · dogodek · Smiljan, 10. 7. 2026

    Genialni kockar

    170 let od rojstva Nikole Tesle: z društvoma HUEM in ELMOB smo obiskali njegov dom v Smiljanu, nato pa še podzemno letalsko bazo Željava.

    • 170 let od rojstva
    • ~80 udeležencev
    • 50 baterijskih vozil
    • 3 društva
    170 letod rojstva Nikole Tesle, 10. julij
    ~80udeležencev iz treh držav
    50baterijskih vozil na parkirišču muzejskega kompleksa
    10Tesel v lightshowu v tunelih Željave
    BM
    ZapisalBoštjan Marolt

    Spominjanje ali praznovanje rojstnih dni je nostalgija po preteklosti, saj se z njimi spominjamo konca nekega leta ali obdobja in ne začetka novega, kar bi bilo morda bolj logično za veselje. Letos je 10. julija minilo že 170 let od rojstva genija, ki je danes morda še bolj aktualen kot v času svojega življenja. Nikola Tesla, v nekaterih elementih posebnež, v mnogih pogledih pa genialec. Nekateri so ga oboževali, drugi se nad njim zmrdovali. Takšno je pač življenje genijev in izumiteljev, ki s svojimi novimi odkritji brcnejo v naše lene riti ter nam s tem omogočajo lepše in lagodnejše življenje.

    Besedilo v rojstni hiši
    Besedilo v rojstni hiši

    Tradicionalno v Smiljan – letos s Hrvati in Madžari

    Nismo vsi rojeni ravno kot geniji, se pa kljub temu lahko vsaj veselimo njihovih patentov in izumov, ki nam lajšajo vsakodnevno življenje. V društvu DeMS gojimo spoštovanje do teh ljudi in se zato tudi vsako leto tradicionalno vračamo na dom Nikole Tesle v Smiljan. Letos nas še posebno veseli, da so se nam pri soorganizaciji pridružili tudi kolegi iz hrvaškega združenja HUEM in madžarskega ELMOB. Zbralo se nas je okoli 80 udeležencev, ki smo prišli s 50 baterijskimi vozili, na službenem parkirišču muzejskega kompleksa v neposredni bližini Gospića.

    1. Smiljanvoden ogled rojstne hiše in muzeja v dveh skupinah
    2. Gospićpolnjenje vozil in kosilo v Gostilni Javor
    3. Željavaobjekt 505, podzemna letalska baza
    4. Lightshowdeset Tesel v tunelih
    Zoltán Csányi (ELMOB), Davor Karolj (HUEM) in Ignac Završnik (DeMS)
    Zoltán Csányi (ELMOB), Davor Karolj (HUEM) in Ignac Završnik (DeMS)
    Gneča pred vhodom
    Gneča pred vhodom

    Voden ogled: mladi Nikola

    Tokrat smo imeli voden ogled v dveh skupinah, kjer nam je vodič na zabaven način predstavil vse posebnosti, predvsem mladega Nikole. Od njegove fobije pred virusi zaradi slabega imunskega sistema do kontradiktorne ljubezni do lepe bele golobice. Ali pa ljubosumnih tekmovalnih dam, ki so izgubile tekmo z njegovo prvo ljubeznijo do tehnike, predvsem bliskajoče elektrike. Zgodba je polna adrenalinskih doživetij, ki se začnejo z njegovimi zapletenimi družinskimi odnosi, odvisnostjo od iger na srečo ter številom 3, do poslovnih krivic in prirojene ali privzgojene pravičnosti.

    Pod krošnjami nam je vodič pripovedoval zgodbe.
    Pod krošnjami nam je vodič pripovedoval zgodbe.
    Naš vodič levo, druge podobnosti so zgolj naključne.
    Naš vodič levo, druge podobnosti so zgolj naključne.
    Gneča v rojstni hiši
    Gneča v rojstni hiši
    Demonstracija brezžičnega prenosa energije
    Demonstracija brezžičnega prenosa energije
    Skupinska fotografija, v ozadju levo rojstna hiša
    Skupinska fotografija, v ozadju levo rojstna hiša

    Polnjenje in kosilo v Gospiću

    Ob skupinski sliki udeležencev pred mršavim kipom, ki ponazarja njegovo obsedenost z vitko postavo in lepim »gvantom«, smo zaključili ogled muzeja in se odpravili na skupno kosilo. Spotoma smo se nekateri ustavili še na svežem polnilnem parku v Gospiću, da nahranimo svoja vozila na Teslinih polnilnicah ali polnilnicah Ionity, ki so bile opoldan že zasedene.

    Polnjenje vozil Gospić
    Polnjenje vozil Gospić
    Gostilna Javor
    Gostilna Javor

    Objekt 505: Željava

    Popoldan smo obiskali uro oddaljeno skrivnostno lokacijo, objekt 505. Večina udeležencev se nas je še spominjala časov rajnke Jugoslavije, ko je bila JLA ena izmed svetovno opaznih armad. Se pa v tistih časih ni smelo govoriti o tem, da je na območju med Plitvicami in Bihaćem obstajala največja evropska podzemna vojaška letalska baza Željava. Zgrajena je bila med letoma 1948 in 1968 in zanjo je bilo porabljenih okoli 6 milijard takratnih dolarjev, kar v današnji vrednosti znaša več kot 40 milijard. Danes spomin na to ohranja 3,5 kilometra opuščenih podzemnih tunelov pod Plješevico in več okoliških letaliških stez, po katerih se kljub slabemu asfaltu in betonu redno podijo ljubitelji hitrih vozil iz cele Evrope.

    1948–1968gradnja največje evropske podzemne letalske baze
    ~6 mrd $takratnih dolarjev, danes več kot 40 milijard
    3,5 kmpodzemnih tunelov pod Plješevico
    60+bojnih letal, štirje izhodi
    Na letališki stezi Željava
    Na letališki stezi Željava

    Na letališki stezi Željava

    Namen našega obiska ni bil dirkati, čeprav so bila naša vozila verjetno hitrejša od vozil drugih obiskovalcev, pač pa obiskati podzemlje na sami meji Hrvaške z BiH. Lokalni vodnik iz Bihaća, ki je bil nekoč v teh tunelih zaposlen kot eden izmed 500 civilistov, je nam, ljubiteljem električne mobilnosti, pojasnil, da so že takrat za premike letal uporabljali električne vlačilce. Tuneli so služili le kot skrivališče, medtem ko so MiG-i vzletali na bližnjih stezah, kamor so jih premaknili v nekaj minutah.

    V notranjosti Željave
    V notranjosti Željave
    Globoko v notranjosti Željave
    Globoko v notranjosti Željave

    Kompleks je zajemal štiri letalske izhode izpod hriba Plješevice in številne tunele, ki so redno skrivali več kot 60 bojnih letal. Vhodi za letala so imeli stotonska železobetonska vrata, odporna proti atomskemu napadu. V rovih so se skrivale razne delavnice za popravila, voda, skladišča goriva, klimatske naprave za vzdrževanje stalnih 18 stopinj v celotnem podzemeljskem kompleksu, nadzorni center, spalni prostori, kino, medicina, fotolaboratorij, kjer so razvijali izvidniške posnetke 352. eskadrilje. V okolici pa radarske postaje, povezane s podzemnim operativnim štabom oziroma poveljniškim centrom.

    1992

    Leta 1992, ko je bila JLA prisiljena zapustiti Željavo, je ob odhodu celotni kompleks minirala, tako da danes ni ostalo nič uporabnega. Še vedno pa naokrog ležijo razmetani kosi inventarja, zemljevidi in vse, kar v tistih dneh ni pogorelo. Kompleks večinoma stoji na hrvaški strani, četrti vhod pa je na sami meji z BiH in je bil nekoč povezan s skladiščem goriva v Bihaću za velike vsakodnevne potrebe energije.

    Zaključek: lightshow v tunelih

    Zaključek praznovanja ob obletnici Nikole Tesle je pripadel električnim vozilom Tesla. Deset vozil je izvedlo izmenični lightshow, ki ga je zanje sprogramirala umetna inteligenca. V podzemnih tunelih je pri tem do izraza prišla predvsem rdeča barva luči, ki bi lahko ponazarjala vžiganje nekoč tu hrumečih letalskih motorjev. Za nekatere opomin, da švignejo na dolgo pot domov, za druge priložnost za klepet in pijačo ob razpadajočem Douglasu.

    Lightshow deset Tesel v tunelih Željave

    Iz preteklosti se vrnimo v sedanjost in ne zakockajmo prihodnosti. Geniji in vizionarji kot Tesla so pogosto kontroverzne in polarizirajoče osebe, a jih spoštujmo, zaradi njih nam gre bolje.

    BM
    Boštjan Marolt

    Zapisal

    V medijih

    Še video

    Video z dogodka

    Pridružite se nam naslednjič

    DeMS vsako leto organizira izlete in srečanja ljubiteljev električne mobilnosti. Postanite član in bodite zraven.

  • Umetna inteligenca ne naredi Tesla Light Showa. Pomaga nam priti do njega.

    Umetna inteligenca ne naredi Tesla Light Showa. Pomaga nam priti do njega.

    DeMS · Tesla Light Show · junij 2026

    Umetna inteligenca ne naredi Tesla Light Showa. Pomaga nam priti do njega.

    Na dems.si ne pišemo PR-polresnic, zato povem natančno: kje je UI pomagala in kje je bila povsem nemočna.

    • 6 Tesel na Severnem rtu
    • 20. 9. 2025
    • glasba pri 108 BPM
    6 Teselna Severnem rtu, na slovensko himno, pod severnim sijem
    2 datoteki.fseq in zvočni posnetek na USB-ključu
    108 BPMskladba Lumen et Motus
    8 → 10razlika, ki jo naredijo ljudje
    IZ
    ZapisalIgnac Završnik

    20. 9. 2025 na Severnem rtu, pod plesom severnega sija, je šest Tesel sinhronizirano zaplesalo z lučmi na slovensko himno. Bil je to najsevernejši Tesla Light Show na svetu in, kolikor vemo, prvič, da je nekdo tam izvedel kaj takšnega. Tisti večer ni bil enkraten dogodek, ampak prvi preizkus procesa, ki ga bomo od zdaj uporabili na vsakem naslednjem DeMS-ovem Tesla Light Showu. Ko nas ljudje po tem vprašajo: »Je to naredila umetna inteligenca?«, je odgovor hkrati »ne« in »da«. Na dems.si ne pišemo PR-polresnic, zato povem natančno: kje je UI pomagala in kje je bila povsem nemočna.

    DeMS in tradicija: več kot le datoteka

    S Tesla Light Showom se v DeMS-u ne igramo od včeraj. Od decembra 2024 smo nanizali kopico dogodkov: božični spektakel v Komendi, kjer so domače gospodinje pekle Tesline piškote – na dogodku je bilo šestdeset vozil in dvesto gledalcev; globalni relej »Super Hero« v Centru Noordung, ki ga je koreografiral Simon Pollock; in decembra 2025 še enega, večjega, spet v Komendi, z ognjemetom in snemanjem videospota. Vse te showe smo izpeljali na datoteke, ki so jih ustvarili drugi. Bilo je lepo in zabavno, a ni bilo naše.

    1. Komendabožični spektakel, 60 vozil in 200 gledalcev
      tuja datoteka
    2. Center Noordung, Vitanjeglobalni relej »Super Hero«, koreografija Simon Pollock
      tuja datoteka
    3. Severni rtšest Tesel na slovensko himno pod severnim sijem
      naš show
    4. Komendavečji show z ognjemetom in snemanjem videospota
      tuja datoteka
    5. Željavaprvi skupni dogodek DeMS-a in HUEM-a
    Vitanje 2025
    Vitanje 2025

    Za Nordkapp smo hoteli nekaj drugega: show, narejen po meri, na našo glasbo, z našo glasbo. In s pomočjo Blaža Smolnikarja in Robija Resnika se je ta vizija spremenila v realnost.

    Česa UI ne zmore

    Naj bo jasno: Claude ne odpre vrat, ne prižge luči in ne postavi vozil v formacijo. Light show je garanje na terenu – sinhronizacija, generalke v mrazu ali vročini, preverjanje vsakega detajla. To vedno opravijo ljudje, prostovoljci DeMS-a. Ko se dvigne veter in temperatura pade pod ničlo, tam ni algoritmov, so le člani ekipe, ki morajo poskrbeti, da vse deluje v prvo.

    Kaj naredi UI
    • prebere uradna pravila v Teslinem GitHub-repozitoriju
    • napiše skripto v Pythonu, ki iz glasbe izlušči takte
    • zgradi sekvence za vsako vozilo posebej
    • pomaga pri glasbi (ElevenLabs Music)
    Kaj naredijo ljudje
    • postavijo vozila v formacijo
    • sinhronizacija in generalke v mrazu ali vročini
    • koordinate, orientacija vozil, let drona
    • presoja, kdaj je show izvedljiv, in pritisk na Play
    Del prostovoljcev DeMS-a, ki je sodeloval pri dogodku
    Del prostovoljcev DeMS-a, ki je sodeloval pri dogodku

    Kaj UI dejansko spremeni: prevajanje vizije v kodo

    Tesla light show teče iz dveh datotek na USB-ključu: .fseq (sekvenca) in zvočni posnetek. Tehnične zahteve – format V2, nekompresiran, 48 ali 200 kanalov, zvok na 44,1 kHz – niso na Teslini marketinški strani, ampak skrite v njihovem GitHub-repozitoriju.

    .fseq V2nekompresiran48 ali 200 kanalovzvok 44,1 kHzvalidator.py

    Tu je UI opravila delo: namesto ugibanja je prebrala uradna pravila in napisala skripto v Pythonu, ki iz glasbe natančno izlušči takte ter zgradi sekvence za vsako vozilo posebej – ne glede na to, ali jih je petdeset ali sto. Vsako datoteko nato preverimo z uradno skripto validator.py. Ne delamo na pamet, ampak po pravilih.

    Simulacija pred izvedbo za naslednjo vajo

    Simulacija: Smiljan in Željava 2026

    Lumen et Motus – pogled od zgoraj

    Tako je videti sekvenca, preden sploh pride do asfalta – tu se preverja, ali je koreografija sploh fizično izvedljiva.

    Fizika, ki je UI ne more preslepiti

    Želeli smo slovensko zastavo, a nas je ustavila fizika: Teslin show nima modrega kanala. UI lahko predlaga, a le človeška presoja najde rešitev – v našem primeru silhueto Triglava.

    Glasba: ko postaneš »dirigent« algoritma

    Skladba Quiet Highways je nastala v ElevenLabs Music. Prva verzija? Tehnično brezhibna, a čustveno prazna. Manjkala ji je duša. Sprememba ni prišla z boljšim »promptom«, ampak z definicijo razpoloženja: mirna, a odločna cesta, ki teče naprej. Ko smo UI dali kontekst in ne le žanra, smo dobili zvok pri 108 utripih na minuto, ki dejansko diha z DeMS-om. Ime se je spremenilo skupaj z dušo skladbe – Quiet Highways je postala Lumen et Motus.

    Prva različicaQuiet Highways
    Druga različicaLumen et Motus

    Razlika med 8 in 10: človeški faktor

    8tehnično pravilna datoteka .fseq
    →
    10koordinate, orientacija, dron, adrenalin

    Tehnično pravilna datoteka .fseq je ocena 8. Do 10 nas loči fizično delo: označevanje koordinat, preverjanje orientacije vozil, let drona za generalko in adrenalin tik pred startom. Tega dela UI ne naredi namesto nas. In prav je tako.

    Severni rt, 20. 9. 2025

    To je tisti del, ki šteje – trenutek, ko deset ljudi v tišini arktične noči zadrži dih, stisne Play in luči končno zaplešejo točno tako, kot smo si zamislili.

    In ta trenutek se bo ponovil – na vsakem naslednjem DeMS-ovem dogodku, kjer bo show naš, ne izposojen od koga drugega.

    Naslednjič: Željava

    Naslednjič gremo na Željavo. 10. julija 2026 organiziramo prvi skupni dogodek DeMS-a in HUEM-a ob 170. rojstnem dnevu Nikole Tesle – spodaj je simulacija tega, kar pripravljamo za vajo.

    Simulacija za Željavo

    Vse podrobnosti in prijave na koledarju dogodkov DeMS.

    Bodite del naslednjega showa

    Tesla Light Show DeMS pripravljajo prostovoljci društva. Pridružite se nam kot član ali s svojim vozilom.

  • Slovenija na sončni strani Alp: kaj smo povedali svetu o električni mobilnosti

    Slovenija na sončni strani Alp: kaj smo povedali svetu o električni mobilnosti

    GEVA · junij 2026

    Slovenija na sončni strani Alp: kaj smo povedali svetu o električni mobilnosti

    Včasih se zdi, da je prav ta oblika srečanja najbolj iskrena. Ko izgine logistika, ostane vsebina.

    6419novih BEV v letu 2025
    +103,9 %rast glede na prejšnje leto
    352Tesla Model 3 v marcu 2026
    17,1 %tržni delež BEV aprila 2026
    IZ
    Povzel in zapisalIgnac Završnik

    Drugi junij 2026, večer. Na zaslonu se v oknu Zooma izmenjujejo obrazi kolegov z vseh koncev sveta. Srečanje organizacije GEVA – Global EV Drivers’ Alliance – poteka tako kot že nekaj let: na daljavo. Brez letov, brez hotelov, brez terminalov. Samo ljudje, podatki in pogovor.

    Včasih se zdi, da je prav ta oblika srečanja najbolj iskrena. Ko izgine logistika, ostane vsebina.

    Slovenija 2025: leto, ki je spremenilo tempo

    Prosojnica 1 predstavitve DeMS na srečanju GEVA

    Preden smo sploh začeli predstavitev, nas je ustavil en podatek.

    V letu 2025 smo v Sloveniji registrirali 6419 novih BEV, kar pomeni 103,9-odstotno rast glede na prejšnje leto. Tržni delež je dosegel 11,2 %.

    Slovenija še vedno zaostaja za evropskimi vodilnimi trgi: Avstrija je pri 21,5 %, evropsko povprečje pri 17,4 %. A smer gibanja ni več vprašanje interpretacije. Je statistika.

    Tržni delež novih BEV

    Slovenija 2025
    11,2 %
    Slovenija, april 2026
    17,1 %
    Evropsko povprečje
    17,4 %
    Avstrija
    21,5 %

    Vir: predstavitev DeMS na srečanju GEVA, junij 2026

    Električna mobilnost ni več nišni pojav. Postaja del standardnega avtomobilskega trga.

    Marec 2026: trenutek, ki ga ni mogoče prezreti

    Prosojnica 2 predstavitve DeMS na srečanju GEVA

    Potem je prišel marec 2026.

    V tem mesecu je bil v Sloveniji najbolje prodajani avtomobil Tesla Model 3 – 352 registracij, pred vsemi klasičnimi modeli, vključno z Nissanom Qashqaijem in Škodo Octavio.

    Ko sem ta podatek predstavil na srečanju, je za trenutek nastala tišina. Nato so se v klepetu pojavili kratki odzivi kolegov v obliki pozitivnih emodžijev.

    Ta trenutek ni pomemben zaradi enega modela ali ene znamke. Pomemben je, ker kaže premik v strukturi povpraševanja.

    Aprila 2026 je tržni delež BEV dosegel 17,1 %, delež dizla pa je prvič padel pod 12 %.Trend je jasen in konsistenten.
    Prosojnica 3 predstavitve DeMS na srečanju GEVA

    Polnilna infrastruktura: problem ni več količina

    Prosojnica 4 predstavitve DeMS na srečanju GEVA

    V DeMS-u že tretje leto zapored izvajamo neodvisno terensko ocenjevanje javne polnilne infrastrukture. Ne na papirju – v praksi: z lastnimi vozili, na realnih poteh. Lani 81 lokacij, več kot 6000 km, 200+ ur prostovoljnega dela, 10 različnih modelov EV.

    81lokacij
    6000+ kmna terenu
    200+ urprostovoljnega dela
    10različnih modelov EV

    Slovenija ima danes več kot 3200 javnih polnilnih mest, približno tretjina je ultrahitrih DC-polnilnikov nad 150 kW. To je solidna osnova.

    A izkušnja uporabnika pokaže kaj drugega. Danes vprašanje ni več, ali polnilnica obstaja. Vprašanje je, ali deluje, ko jo potrebuješ. Zanesljivost, interoperabilnost, plačilna enostavnost, transparentnost cen, signalizacija – to postajajo ključni dejavniki, ki odločajo o tem, ali se bo voznik naslednjič mirno odpravil na pot.

    Na srečanju smo to povzeli preprosto:

    Mreža ni več glavno vprašanje. Konsistentnost je.

    Večstanovanjske stavbe: sistemski problem zadnjega kilometra

    To je tema, ki ostaja ena najbolj vztrajnih ovir že vrsto let.

    Velik del prebivalcev živi v večstanovanjskih stavbah, kjer je polnjenje pogosto onemogočeno ne zaradi tehničnih omejitev, temveč zaradi administrativne previdnosti, nejasnih pravil in pomanjkanja standardiziranih pristopov.

    Paradoks je očiten: kjer se prepove urejeno polnjenje, se pogosto pojavi neurejeno – improvizacije z gospodinjskimi vtičnicami in podaljški, ki povečujejo varnostna tveganja, ne zmanjšujejo.

    Rešitve pa že obstajajo. Sistemi dinamičnega upravljanja obremenitev omogočajo varno in skalabilno polnjenje tudi v obstoječih objektih, pogosto brez večjih posegov v omrežje. Standard IEC 60364-7-722 to jasno definira, evropska direktiva EPBD 2024/1275 pa od držav članic zahteva aktivno prilagoditev regulative.

    Izziv torej ni tehničen. Je implementacijski.

    Laboratorij meri obljube. Mi merimo realnost.

    Prosojnica 5 predstavitve DeMS na srečanju GEVA

    Na srečanju smo predstavili tudi projekt, ki v DeMS-u zavzema posebno mesto.

    Jeseni 2026 bo deset ekip z desetimi električnimi vozili prevozilo relacijo Ljubljana–Maroko–Ljubljana. Skupaj približno 80.000 km popolnoma električne vožnje.

    Razlog za Maroko ni simboličen – je metodološki. Sahara, vročina, dolge razdalje in omejena infrastruktura predstavljajo pogoje, ki jih laboratorij ne more simulirati. Deset vozil na isti relaciji omogoča primerljive podatke in zmanjšuje anekdotičnost rezultatov.

    To ni prva taka izkušnja. Lani smo z devetimi vozili prevozili pot do Severnega rta – več kot 70.000 km skozi Skandinavijo in čez arktični krog. Brez goriva.

    • Severni rt · 2025Skozi Skandinavijo in čez arktični krog.
      9 vozil70.000+ km
    • Maroko · jesen 2026Ljubljana–Maroko–Ljubljana.
      10 ekip~80.000 km

    Tri prioritete naslednje faze

    Prosojnica 6 predstavitve DeMS na srečanju GEVA

    Ob zaključku smo izpostavili tri ključne pogoje za pospešitev elektrifikacije v Sloveniji.

    • Stabilno in predvidljivo regulativno okolje. Investicije v vozila in infrastrukturo zahtevajo dolgoročno zaupanje. Nenadne spremembe spodbud ali pravil neposredno zavirajo trg – na obeh straneh: pri kupcih in pri operaterjih.
    • Uporabniška izkušnja kot osnovni standard. Kartično plačilo, jasne cene in zanesljivo delovanje ne smejo biti konkurenčna prednost. Morajo biti minimum sistema.
    • Transparentno in neodvisno merjenje kakovosti. Le merljive razlike ustvarjajo odgovornost. V kombinaciji z inteligentnim upravljanjem obremenitev to omogoča učinkovitejšo rabo obstoječega omrežja – tudi tam, kjer je nadgradnja predraga ali prepočasna.

    Sklep

    Majhen trg, hitre spremembe

    Ko sem po srečanju zaprl računalnik, sem še nekaj trenutkov ostal pri mizi.

    Slovenija je majhen trg. A prav v majhnosti je prednost: spremembe se hitreje pokažejo, hitreje preverijo in hitreje popravijo.

    V DeMS-u to počnemo brez institucionalnega laboratorija – pogosto prostovoljno, na terenu, z lastnimi vozili.

    In dokler bo treba, bomo nadaljevali.

    Merimo realnost

    Polnilnice in vozila preizkušamo na terenu, prostovoljno in z lastnimi vozili. Podprite neodvisno delo s članstvom.

  • DEMS varna vožnja Logatec

    DEMS varna vožnja Logatec

    Tečaj varne vožnje · maj 2026

    DeMS varna vožnja Logatec

    Preizkušanje mej na varen način.

    • Blago-mix Logatec
    • 2× Tesla Model Y
    • Hyundai Kona 64 kWh
    3udeleženci
    3različna vozila
    30–60 km/hzaviranje v sili
    ~200 kglažja Kona od obeh tesel
    AO
    ZapisalAlan Orlič

    Kako se je vse začelo

    Ko sem pred leti naredil izpit za avto, ni bilo še nobenih poligonov varne vožnje niti kazenskih točk. Dobil si izpit in postal voznik.

    Od takrat je minilo že vrsto let in približno milijon kilometrov, da o manjših bližnjih srečanjih niti ne govorim. Kljub temu nisem prav veliko okleval, ko je iz društva prišla pobuda za obisk tečaja varne vožnje. Za izvajalca je bil izbran Blago-mix iz Logatca, kjer imajo na tem področju dolgoletne izkušnje.

    Nas je prišlo le malo, a se je izkazalo za prednost

    Manjše število
    Manjše število

    Kljub dobremu začetnemu odzivu članov smo na koncu prišli trije. Bolezni in druge nenadne težave so konkretno zredčile naše vrste. A to se je izkazalo za prednost, saj smo imeli več časa za preizkušanje svojih meja.

    Najprej teorija

    Začeli smo v predavalnici, kjer smo s pomočjo inštruktorja Sama ponovili teorijo – tehnični del: od pravilnega sedenja in drže volana do reakcijskih časov, zaviranja in vsega, kar sodi zraven.

    Na poligon

    Po tem smo se odpravili na poligon, ki je sestavljen iz več sklopov. Imeli smo tri različna vozila: Teslo Model Y Premium druge in tretje generacije RWD modela z manjšo baterijo LFP ter Hyundai Kono 64 kWh druge generacije.

    • Vrtenje volanaPrva vaja.
    • Zaviranje v siliPri treh hitrostih.
      30 km/h50 km/h60 km/h
    • Izogibanje oviriIzogibanje in zaviranje hkrati.
    • Neskončni ovinekMeja, ko avto odnese iz smeri vožnje.
    • Bočno zdrsavanje zadkaZadnja vaja.
      50 km/h

    Zaviranje v sili

    Tečaj varne vožnje DeMS v Logatcu

    Najprej smo se preizkusili v tehniki vrtenja volana, nato je sledilo zaviranje v sili pri 30, 50 in 60 km/h. Praktično takoj se je pokazala razlika med vozili: Kona je daleč najlažja, za skoraj 200 kg v primerjavi z obema teslama. Zaradi tega je bila njena zavorna pot krajša. Obenem se je že tu izkazalo, da ima dobro nastavljeno podvozje.

    Izogibanje oviri

    Ko se pred teboj nenadoma postavi ovira in se moraš odločiti, kako mimo nje pri hitrosti 50 kilometrov na uro …
    Ko se pred teboj nenadoma postavi ovira in se moraš odločiti, kako mimo nje pri hitrosti 50 kilometrov na uro …
    … ter se odločiš napačno. Tu na srečo odpelješ naslednji preizkus, na cesti bi se drugače končalo.
    … ter se odločiš napačno. Tu na srečo odpelješ naslednji preizkus, na cesti bi se drugače končalo.

    Sledila je vaja izogibanja oviri in zaviranja. Povzročala nam je največ težav, saj smo v zadnjem trenutku iskali pot, po kateri se ji lahko izognemo, in jo velikokrat tudi zgrešili.

    Neskončni ovinek

    Tečaj varne vožnje DeMS v Logatcu

    Nato je prišla na vrsto zabava z neskončnim ovinkom, kjer smo preizkušali mejo, kdaj avto »odnese« iz smeri vožnje. Dobesedno je bilo slišati kričanje asistenčnih sistemov, ki so se trudili na vso moč ohraniti avto na poti.

    Bočno zdrsavanje zadka

    Zadnja vaja je bila bočno zdrsavanje zadka pri hitrosti 50 km/h. Sicer nekoliko nerealna situacija v primerjavi z vsakodnevno vožnjo, a vseeno daje misliti, kaj vse se lahko zgodi na cesti.

    Sklep

    Kaj smo se naučili

    Ker nas je bilo malo, smo večino vaj opravili bistveno večkrat in nekajkrat konkretno prestopili meje. A brez skrbi: poligon je varno mesto, kjer so napake dovoljene in brez posledic za druge udeležence ali nas same.

    Tečaj ni namenjen temu, da bomo naslednjič hitreje vozili skozi ovinke, temveč da znamo oceniti nevarnosti, vozimo previdneje in, kar je najpomembneje, spoznamo svoje vozilo ter njegovo obnašanje v kritičnih trenutkih.

    Rekuperacija ni zavora

    Tu velja še enkrat poudariti: električna vozila so praviloma težja in potrebujejo daljšo zavorno pot. Res je, da je rekuperacija določena oblika zaviranja: avto začne zavirati takoj, ko dvignemo nogo s pospeševalnika, še preden pritisnemo na zavoro. A na to se ne smemo zanašati. Prav tako ne na gume ali asistenčne sisteme, ki sicer zelo pomagajo, a v kritičnih situacijah lahko tudi odpovedo.

    Na koncu je namreč voznik tisti, ki se mora odločiti, kako in kaj.

    Diplome
    Diplome
    PriporočamoMnenje vseh treh udeležencev je enotno: tečaj je smiseln in ga toplo priporočamo vsem voznikom, predvsem starejšim in tistim, ki tečaja varne vožnje še niso opravili.
    AO
    Alan Orlič

    Zapisal

    VodičABC električnih avtomobilov
    Organizirani dogodkiDruštveni piknik DeMS 2026: poročilo s terena

    Naslednjič z nami

    Tečaje, izlete in srečanja pripravljamo za člane. Pridružite se in bodite zraven tudi vi.

  • Kdo je kdo: nazivna moč slovenske e-mobilnosti

    Kdo je kdo: nazivna moč slovenske e-mobilnosti

    DeMS · polnilna infrastruktura · maj 2026

    Kdo je kdo: nazivna moč slovenske e-mobilnosti

    Slovenija se rada prikaže kot zelena tranzitna oaza. A kdor res vozi na elektriko, ve, da PR-razglednice ne polnijo baterij.

    • PETROL 41.337 kW
    • 77,6 % AC · 22,4 % DC
    • Vir: nap.si
    41.337 kWskupna moč Petrolovih polnilnic
    77,6 %polnilnih mest je počasnih AC
    ~32.000električnih vozil (ocena, maj 2026)
    do 40 %razlike v ceni na isti polnilnici

    Infrastrukturni rentgen

    Slovenija se rada prikaže kot zelena tranzitna oaza. A kdor res vozi na elektriko, ve, da PR-razglednice ne polnijo baterij. Ko odpreš uradni register na www.nap.si, se hitro pokaže prava slika: sistem, ki je na videz razširjen, v resnici pa funkcionalno neuravnotežen, regionalno razcepljen in ujet v past statističnega olepševanja.

    Vsaka točka predstavlja polnilno mesto.
    Vsaka točka predstavlja polnilno mesto.

    Gospodarji vtičnic: nazivna moč (kW) je najpomembnejša operativna metrika

    Pozabite na število priključkov. Za voznika je pomembno samo, koliko energije sistem v danem trenutku zmore oddati.

    Upravljalci polnilnic
    Skupna moč (kW)Št. polnilnih mest
    PETROLHrbtenica tranzita – močan DC
    41.337 kW
    729 mest
    Tesla EnergyUltrahitri ekosistem
    26.423 kW
    77 mest
    IONITYKoridorska ultrahitra mreža
    14.720 kW
    32 mest
    Elektro LjubljanaUrbana AC-mreža (počasno)
    11.507 kW
    680 mest
    MEGA MRegionalni DC-most
    7.347 kW
    364 mest
    Lidl SlovenijaTrgovinski DC-pospešek
    6.757 kW
    171 mest

    Vir: www.nap.si. Stolpci so v merilu znotraj posamezne vrste podatka.

    Paradoks počasnih točkElektro Ljubljana ima skoraj toliko priključkov kot Petrol, a le četrtino njegove moči. V središču mesta te točke pogosto postanejo draga parkirišča namesto uporabnih polnilnic.

    Novi igralci, kot je Eleport, z bistveno manjšim številom polnilnih mest dosegajo primerljiv velikostni razred … (npr. Implera s 381 pretežno AC-točkami).

    Petrol trenutno vodi.
    Petrol trenutno vodi.

    Dve hitrosti polnjenja

    Delež polnilnih mest
    • 77,6 % AC – počasne polnilnice za domače in delovno okolje.
    • 22,4 % DC – hitre polnilnice za tiste, ki prečkajo državo.

    Delitev ni slaba sama po sebi. Problem je v tem, kje in kdaj so te polnilnice na voljo.

    Regionalni rentgen: kje sistem poka po šivih

    Ob približno ocenjenih 32.000 električnih vozilih (maj 2026) postane slika boleče jasna:

    Osrednjeslovenska

    1400–1700
    EV / 100 polnilnih mest
    Žrtev lastnega uspeha.

    Ljubljana je ozko grlo – premalo hitrih točk, veliko ljudi brez domačega polnjenja.

    Obalno-kraška in Savinjska

    ~1200
    EV / 100 polnilnih mest
    Sezonska iluzija.

    Pozimi v redu, poleti sistem kolapsira zaradi tranzita in turistov.

    Zasavje in Primorsko-notranjska

    700–800
    EV / 100 polnilnih mest
    Infrastrukturna puščava.

    EV-jev je malo, ker pogojev praktično ni.

    Več vozil na 100 polnilnih mest pomeni večjo gnečo na posamezni polnilnici.

    Faktor izrabe: mrtvi kapital in žive konice

    Avtocestni koridorji

    povprečje
    15–20 %
    pet., sob.
    100 %

    Povprečna izraba 15–20 %, ob petkovih in sobotnih konicah pa 100 %. Takrat e-mobilnost izgublja podpornike.

    Lokalne AC-točke

    izraba
    pod 5 %

    Pod 5 % izrabe. Večino časa samevajo kot rezervirana parkirišča.

    K fizičnim omejitvam pa moramo prišteti še ekonomski absurd. Leta 2026 voznik ne plačuje le energije, temveč pristaja na netransparentno igro posrednikov. Cena na isti polnilnici se lahko razlikuje tudi do 40 %, odvisno od uporabljene aplikacije ali RFID-kartice. Razlika med domačim ponudnikom in tujim roaming partnerjem je pogosto večja od marže, ki jo plačujemo pri fosilnih gorivih.

    Slovenija nima pomanjkanja vtičnic. Ima kronično krizo razporeditve moči in odsotnost cenovne etike.

    Kaj moramo spremeniti?

    1. Prioriteto dati močnim DC-polnilnicam na ključnih koridorjih (Ljubljana–Koper, Ljubljana–Maribor, obala).
    2. Energetsko sanacijo šibkejših regij (Zasavje, Koroška, Notranjska) – brez tega zeleni prehod tam ne bo stekel.
    3. Popolno transparentnost: javni podatki o zasedenosti v realnem času na preprost način.

    Sklep

    Slovenija nima pomanjkanja vtičnic. Ima kronično krizo razporeditve moči in odsotnost cenovne etike. Dokler bo edino merilo uspeha »število novih polnilnih mest«, bomo še naprej stali v vrstah. Leto 2026 bi moralo biti leto, ko nehamo šteti vtičnice in začnemo meriti razpoložljivo moč, pretočnost in poštenost.

    Slovenska e-mobilnost ni ujeta v zastoj zaradi avtomobilov. Ujeta je zaradi napačne arhitekture sistema.

    IZ
    Ignac Završnik

    Maj 2026

    Viri in opomba

    Viri: www.nap.si + lastne izkušnje

    Opomba: ocene faktorja izrabe temeljijo na strukturi polnilnih mest in prometnih tokov ter lastni izkušnji.

    DeMSCena, ki je ne vidimo na računu
    Napotki DeMSKako rešiti težave s parkiranjem na polnilnih mestih in na koga se obrniti

    Neodvisno, na terenu, za uporabnike

    DeMS vsako leto preveri javne polnilnice po Sloveniji. Podprite neodvisno delo s članstvom.

  • DeMS vtisi – Vožnja z MG S5 EV od Lendave do Kopra

    DeMS vtisi – Vožnja z MG S5 EV od Lendave do Kopra

    DeMS vtisi · april 2026

    DeMS vtisi – vožnja z MG S5 EV od Lendave do Kopra

    Vozilo se je izkazalo kot zelo udobno in primerno za daljše razdalje.

    • MG S5 EV
    • Lendava → Koper
    • večinoma avtocesta
    97 %baterija ob odhodu iz Lendave
    14 %baterija ob prihodu v Koper
    16,8 kWhpovprečna poraba na 100 km
    ~110 km/hhitrost na avtocesti

    Vožnja in poraba

    Testno vožnjo z vozilom MG S5 EV sem začela v Lendavi z na 97 % napolnjeno baterijo. Pot je potekala večinoma po avtocesti, kjer sem vozila s hitrostjo približno 110 km/h, sicer pa sem hitrost prilagajala omejitvam.

    Povprečna poraba med vožnjo je znašala 16,8 kWh/100 km, kar kaže na dobro energetsko učinkovitost vozila glede na razmere in način vožnje. Na cilj v Koper sem prispela s 14 % preostale baterije.

    Baterija od Lendave do Kopra

    porabljeno 83 odstotnih točk
    Koper: 14 %Lendava: 97 %

    Udobje in občutek varnosti

    Vozilo se je izkazalo kot zelo udobno in primerno za daljše razdalje. Vožnja je tiha in mirna, sedeži nudijo dobro oporo, celoten občutek med vožnjo pa je zelo prijeten. Avto daje tudi dober občutek varnosti, saj je stabilen in lepo vodljiv.

    Asistenčni sistemi in oprema

    Med vožnjo sem preizkusila več asistenčnih in udobnostnih sistemov, kot so tempomat, prepoznavanje prometnih znakov ter samodejno prilagajanje hitrosti, saj je vozilo samo pospeševalo in upočasnjevalo glede na promet. Pohvalila bi tudi kakovosten radijski sprejemnik ter možnost brezžičnega polnjenja telefona.

    Dodatna prednost vozila je njegova nekoliko višja zasnova, ki omogoča boljšo preglednost nad cesto in okolico, kar še dodatno prispeva k občutku varnosti in samozavesti pri vožnji.

    Stolp Vinarium
    Stolp Vinarium

    Sklep

    Zanesljiv sopotnik za daljše razdalje

    Vožnja od Lendave do Kopra z MG S5 EV je povsem izvedljiva in prijetna. Avto se izkaže kot zanesljiv sopotnik za daljše razdalje, še posebej za tiste, ki cenijo udobje in ekonomičnost.

    Ni najbolj športen, a za takšno pot to niti ni bistveno.Pomembnejši so tišina, stabilnost in brezskrbno potovanje, kar MG S5 EV ponuja v zadostni meri.
    CZ
    Cvetka Zorec

    Zapisala

    DeMS-ov test · ista potForthing S7: prostorna električna limuzina v najbolj občutljivem cenovnem razredu
    DeMS-ov test · ista potSlovenija od panonskih ravnic do morja: potovanje s Volkswagnom ID.7

    Testi brez marketinga

    Vozila preizkušamo na resničnih poteh, z lastnimi meritvami porabe. Podprite neodvisno delo s članstvom.

  • Brez nafte od vzhoda do zahoda

    Brez nafte od vzhoda do zahoda

    Povezujemo e-Slovenijo 2026 · 18. 4. 2026 · Lendava → Koper

    Brez nafte od vzhoda do zahoda

    Cilj ni dirka, pač pa osveščanje, da gre pri baterijskih vozilih za ekonomičnost, varovanje okolja, energetsko neodvisnost in predvsem večji užitek v tihi in nesmrdeči mobilnosti.

    • 35 električnih vozil
    • 55 udeležencev
    • ~300 km
    • večina brez polnjenja
    ~16kWh/100 km povprečna poraba (od 11 do 23)
    ~3 hpovprečen čas vožnje, najhitrejši 2 h 36 min
    622,40kWh napolnjenih v Kopru za 411,24 €
    198,23kW najvišja izmerjena moč polnjenja

    V časih, ko se odvijajo vojne za Hormuz, je zanimiva in poučna zgodba naftne mrzlice na naših tleh. Najmodernejša tehnologija, ki bi omogočila predelavo dveh milijonov sodčkov nafte na leto, je obtičala v Dolgovaških goricah. Zapakirana, nikoli zmontirana najsodobnejša rafinerija je tako postala simbol konfuzne energetske politike, ki ji še dandanes naseda neosveščena populacija. Po odplačilu vseh posojil s strani nas davkoplačevalcev je bila neuporabljena rafinerija za drobiž prodana nekam na vzhod.

    Nekateri udeleženci smo spali v hotelu, ki je v ozadju.
    Nekateri udeleženci smo spali v hotelu, ki je v ozadju.

    Zgodnje ptiče (EarlyBirds), ki so že v petek z baterijskimi električnimi vozili prikapljali v te kraje, je na to spomnil neposrečeno postavljen prometni znak s prepovedjo parkiranja oziroma: DOVOLJENO LE ZA NAFTO!

    S širšega globalnega vidika današnja poraba nafte presega približno 100 milijonov sodčkov na dan, kar daje zgodbi še dodatno težo: omenjena »rafinerija v škatli« bi v tem kontekstu predstavljala le simboličen delček energetskega sistema.

    Od naftne preteklosti k električni mobilnosti

    Simbolično je prav mesto Lendava postalo izhodišče izziva od zastarele nafte k sodobnejši električni mobilnosti. Najvzhodnejše mesto v trikotniku med Hrvaško in Madžarsko si je društvo DeMS izbralo za tradicionalni izziv od Lendave do Kopra na elektriko.

    Polnjenje pri MOL-u
    Polnjenje pri MOL-u
    Rogljički in …
    Rogljički in …
    V petek in soboto so udeleženci skupaj na BS MOL Pince napolnili 426,56 kWh energije.

    Za začetek je MOL radodarno poskrbel za prazne konjičke in jezdece na Pincah. Zgodnji ptiči so se nasitili že prejšnji večer in se ob prijetnem druženju pripravili na sobotni dan v bližnjih prenočiščih. Jutro pa je poskrbelo, da so okoliške polnilnice gostile jutranjo jato neslišnih lepotcev, za kar je hudomušno ponagajal upravljavec avtocest, ki je zamujal z lepo novo asfaltno preprogo. Danes Slovenija razpolaga z več kot tisoč javnimi polnilnimi mesti, kar omogoča, da je bila celotna kolona na poti praktično brez logističnih omejitev.

    Zbor pod Vinariumom in start proti zahodu

    VinFast VF8 v ospredju
    VinFast VF8 v ospredju

    Namesto konjske glave, kot so nekoč pravili tukajšnjim nihajnim naftnim žerjavom, se zadnja leta nad vinogradi bohoti le še stolp Vinarium. Pod njim se je s težavo natrpala številčna jata vozil, med katerimi je največ pozornosti požel vietnamski lepotec podjetja VinFast, tokratni pokrovitelj dogodka.

    VinFast
    VinFast
    Registracijska ekipa je imela precej dela.
    Registracijska ekipa je imela precej dela.

    Župan Janez Magyar je po nagovoru druščini še obljubil, da bo poskrbel za dodatna krmilna mesta, predsednik Ignac Završnik pa je podal še zadnje napotke.

    Zoran, Tomaž, Ignac in Janez Magyar
    Zoran, Tomaž, Ignac in Janez Magyar
    Gneča na startu
    Gneča na startu

    Start ob 11.00 je v petih minutah izpraznil parkirišče in vsak udeleženec je po svoji poti in v svojem tempu odletel proti zahodu. Od Panonskega do Jadranskega morja, kot pri osvajanju divjega zahoda, tudi tu ni šlo brez žrtev. Na že tako počasnem prekmurskem odseku je v nadaljevanju požiranje kilometrov do Primorske upočasnilo kar pet daljših delovnih zapor. Z DARS-om se bo treba uskladiti, da se nam naslednje leto nekako oddolžijo. Gost promet je sicer tekoče potekal, a da bi se kdo ujel na radar, ni bilo pričakovati.

    Na več kot 300 km za večino ni bilo postankov ali kakšne potrebe po polnjenju vozil, kar potrjuje, da je realni doseg sodobnih električnih vozil že povsem primerljiv z vsakdanjimi dolgimi relacijami.

    Naša sedanjost je prihodnost vseh.
    Naša sedanjost je prihodnost vseh.

    Analiza poti in energetska učinkovitost

    Je pa Petrol dihal na škrge v Kopru, ko je ta jata pisanih galebov okupirala njegovo polnilno infrastrukturo. Na družbenih omrežjih se je vnela prava vojna debata, kot da bi namesto štroma tankali nafto.

    Vrsta električnih vozil čaka na test moči polnjenja.
    Vrsta električnih vozil čaka na test moči polnjenja.
    Vmes pa Petrolov sendvič, kava in napitek.
    Vmes pa Petrolov sendvič, kava in napitek.
    Na dogodku je sodelovalo 35 baterijskih električnih vozil in 55 udeležencev. V Kopru smo skupaj napolnili 622,40 kWh električne energije v skupni vrednosti 411,24 €. Skupni čas polnjenja je znašal 340,58 minute, najvišja izmerjena moč polnjenja pa je dosegla 198,23 kW.
    Matic Markovič iz Petrola je poskrbel za nemoten test moči polnjenja na BS Koper.
    Matic Markovič iz Petrola je poskrbel za nemoten test moči polnjenja na BS Koper.
    Prvi na polnilnih mestih
    Prvi na polnilnih mestih

    Na tej relaciji, dolgi približno 300 kilometrov, so električna vozila v povprečju porabila okoli 16 kWh na 100 km, kar pomeni, da je celotna pot za večino udeležencev zahtevala približno 50 kWh energije: energijo, ki jo danes številna električna vozila že nosijo v eni sami bateriji. Razlike med vozili so bile pričakovane, saj se poraba giblje od zelo varčnih približno 11 kWh/100 km do več kot 23 kWh/100 km, odvisno od velikosti, moči in pogojev vožnje. Povprečni čas potovanja se je gibal okoli treh ur, najhitrejši so pot prevozili v 2 urah in 36 minutah, najpočasnejši precej pod štirimi urami, razlike pa so bile skoraj v celoti posledica prometa, ne tehnologije vozil.

    Rezultati Povezujemo e-Slovenijo 2026Odpri vse rezultate po vozilih v preglednici ›

    Prihodnost, ki je že tukaj

    Spodobi se, da se tak maraton zaključi ob jedači in pijači. S pogledom na sončno morsko gladino se je nadaljevala izmenjava izkušenj, prijetno druženje in debata med znanilci prihodnosti.

    Predaja zadnje akreditacije
    Predaja zadnje akreditacije
    Tik ob morju
    Tik ob morju
    Riba
    Riba
    Piščanec
    Piščanec

    Električna vozila danes večinoma že premorejo baterije okoli 60 kWh ali več, kar pomeni, da takšne relacije niso več izjema, temveč realna vsakodnevna uporaba. Prav tako niso več le drugo vozilo v družini, saj z njimi lahko brez polnjenja prevozimo najdaljšo možno razdaljo v državi, od vzhoda do zahoda. Nekateri v strahu še sanjajo o prihodnosti, drugi jo brezskrbno in varčno živijo že danes.

    Z nasmehom v prihodnost
    Z nasmehom v prihodnost
    BM
    ZapisalBoštjan Marolt
    VIDEI_BLOK

    Pokrovitelji

    Hvala za podporo

    Glavni pokroviteljVinFast
    Petrol, d. d. MOL Slovenija, d. o. o.

    Petrol, d. d., in MOL Slovenija, d. o. o., s svojo vlogo pomembno prispevata k razvoju infrastrukture in promociji električne mobilnosti v Sloveniji.

    Se vidimo naslednje leto?

    Do takrat pa na 13. mednarodnem strokovnem srečanju DeMS, 27. 11. 2026 v Termah Snovik.