Avtor: Ignac Završnik

  • Nove Zamky 2.0

    Nove Zamky 2.0

    Po lanskoletni uspešni odpravi treh ekip na Slovaško, smo letos zopet dobili vabilo s strani našega slovaškega člana Martina Demina. Zaradi stanja s Covid 19, nas je čakal še večji izziv in sicer daljša pot zaradi zaprtja madžarskih meja. Malo naokoli in takoj 60 kilometrov daljša pot do Patincev.

    Spisek ekip, prevoženih kilometrov od doma do Patincev in povprečna poraba.

    Opravljena pot
    Nissan Leaf 40 kWh         (Lucija in Marjan Božič)
    629 kilometrov, 120 Wh/km, 10h31
     
    Tesla model 3 LR AWD   (Marko Logonder in Ignac Završnik)        
    591 kilometrov, 154 Wh/km, 7h02
     
    BMV i3  33 kWh                 (Tomaž Fuss)                                                    
    520 kilometrov, 145 Wh/km, 6h22
     
    Škoda Citigo e iV               (Linda in Miran Komel)                             
    624 kilometrov, 104 Wh/km, 8h28
     
    Ekipe

    Prijavljeno število udeležencev in zbirka različnih vozil se je v letu 2020 povečala na štiri ekipe, raznovrstnost vozil  je bila zagotovljena. Nissan Leaf, BMW i3, Škoda Citigo e iV in Tesla M3.

    Na takšni poti je prva stvar, ki skrbi udeležence javna polnilna infrastruktura in možnost gostovanja na tej. Uporabljeni iskalniki za polnilno infrastrukturo, www.plugshare.com, https://www.goingelectric.de/stromtankstellen/.

    Uporabljene kartice RFID in aplikacije za aktivacijo, Petrol in Maingau in seveda Tesla sistem Superchargerjev priključi in polni.

    Vsaka pot se začne s prvimi kilometri in ker je sedaj čas aplikacij na pametnih telefonih smo se vsi povezali preko Facebook MSG skupine »Nove Zamky DeMS«. Enako velja za deljenje lokacije preko telefona. V realnem času smo videli, kje je kakšna ekipa. Dodali smo še Martina, da nam je lahko pomagal z informacijami o polnilni infrastrukturi.

    Prvi postanek ekipe Tesle in Škode je bil na Dobrenje OMV ob 50 kW DC polnilnici, ki ji dela družbo še nedelujoči Ionity. Vzdušje pozitivno in ob kratki kavi, izmenjava informacij in taktike poti do Slovaške.

    Dobrenje

    Ob tem je treba zapisati še dejstvo, da sta se Lucija in Marjan Božič odpravila na pot iz Vrhpolja že dan prej in sta bila v soboto zjutraj že v Bratislavi, konkretneje v Devinu ob Devinskem gradu na Slovaškem. Tomaž Fuss pa se je ob tem času šele odpravljal na pot iz Trbovelj.

    Lindo in Mirana  je čakal  planiran postanek ob polnilnici v Hartbergu, naju pa postanek v Wiener Neustad Supercharger . Dogovorjeno je bilo, da se dobimo na cilju, kraj Patince ob slovaško – madžarski meji.

    Tesla SC

    Po polnjenju v Wiener Neustad Supercharger sva se odločila za turistični postanek v kraju Devin v bližini Bratislave ter obisk Devinskega gradu. Malo razgibavanja nikoli ne škodi in tudi ostanki gradu z bogato zgodovino so zanimivi. Grad in kraj si delita enako ime z nam bolj znanim krajem in gradom Devin ob Jadranskem morju, še ena posebnost, ki nas povezuje.

    Devinski grad
    Donava
    Morava

    Odhod iz Devina in vožnja preko Bratislave je potekala ob zmerni gneči. Nato pa presenečenje, po naključju se srečamo na avtocesti z Lindo in Miranom. Tudi če bi planirali srečanje, nam to ne bi uspelo.

    Srečanje v Bratislavi

    Nekaj medsebojnih klicev in dogovorili smo se  za skupno pot. Oznake na cestišču niso tako dobre, kot smo navajeni in poti so se ločile. Ker ekipa v Škodi ni imela slovaške vinjete, je pot nameravala pot opraviti preko lokalnih cest. Midva pa sva se z  vinjeto odpeljala po avtocesti. Čez dvajset minut pa ponovno presenečenje. Ujela sva Škodo, ki se je peljala po avtocesti. Že drugič. Tudi planirane poti ima včasih nepričakovani razplet. Skupaj smo nadaljevali pot po odseku avtoceste, ki jo tudi Google map ne prepozna.

    Pogled v ogledalo

    Ustavili smo se na novem počivališču ob avtocesti, ki ima tudi hitro polnilno postajo. Obračun energije na kWh in uporaba gostovanja preko Maingau kartice RFID.

    Maingau gostovanje

    Pot smo nadaljevali proti Komarnu, kjer je sledil obvezni postanek za nakup slovaškega piva Zlaty Bažant in končno po 580 kilometrih prispeli na na cilj v Patince. Pričakala nas je celotna Martinova družina in seveda Lucija in Marjan, ki sta prispela na cilj že precej pred nami.

    Sproščen večer ob hrani in pijači se je ob debati o emobilnosti zavlekel pozno v večer. V vmesnem času pa smo napolnili tudi vsa električna vozila. V slovaškem jeziku “Medzitým sme nabili aj všetky elektrické vozidlá”, kar pomeni izmenjava idej, praks, izkušenj, med mednarodnimi člani DeMSa … vse to prispeva k hitrejšemu prehodu na oblike emobilnosti, ki bodo čistejše in trajnostno naravnane.

    Mednarodna družba članov DeMSa

    Drugi dan pa prebujanje v krasno sončno jutro. Jutranji zbor članov ob zajtrku, planiranje dneva s turističnim obiskom mlina na vodi in kasneje glavnega dogodka v kraju Nove Zamky. Še zadnja skupinska fotografija vozil ob odhodu iz Patincev.

    Odhod iz Patincev

    Cilj kraj Kolarovo in obisk replike mlina na vodi ob mrtvem rokavu malega Dunaja. Za dostop do mlina na vodi se je treba sprehoditi preko pokritega mostu, za katerega trdijo, da je najdaljši pokriti leseni most v Evropi.

    Pokriti leseni most

    Preverjali nismo. Smo pa izvedeli, da eden redkih orginalnih mlinov na vodi obstaja še v Sloveniji na reki Muri. Po vodenem ogledu še kava iz »Krčme u Mlyni«.

    Krčma

    Pot smo nadaljevali do prizorišča dogodka v Nove Zamky. Bili smo praktično med prvimi. Električni priključki so videti primerni (3x16A) in dostopni. Kaj naredijo vozniki električnih vozil najprej –  seveda priklopijo vozila. Vendar so po kratkotrajnem polnjenju varovalke izklopile električno energijo. Kaj sedaj? Na srečo smo imeli Marjana, ki je skupaj z lokalnimi električarji odkril razlog. Varovalke so bilr 3x6A, kar pomeni, da polnjenja ni bilo. Bilo pa je dovolj enegije za ozvočenje.

    Obisk dogodka s strani lokalnega prebivalstva nas je presenetil. Vozil in udeležencev je bilo vsaj trikrat več kot lansko leto. S strani moderatorja smo bili povabljeni na oder, kjer smo v angleščini predstavili društvo in svoja električna vozila (Ignac Završnik, Marjan Božič, Miran Komel in Tomaž Fuss).

    Tomaž in Miran na odru

    Za ustrezen prevod v lokalni jezik je bilo poskrbljeno. Mednarodne debate in predstavitve so se nadaljevale na dogodku in kot zanimivost, na Leafu je bilo s pomočjo električne energije iz vozila skuhana kava in zmiksan smuti. 

    Kava
    Smuti
    Kako do elektrike

    Druga tehnična zanimivost je bila predstavitev openpilot AI  (Autopilot) na vozilu Kia eNiro. Zanimiva alternativa drugim možnostim.

    Autopilot

    Dogodek se je bližal koncu, zato smo se poslovili od gostiteljev ter se odpravili vsak v svojo smer. Nekateri izmed nas smo se iz dogodka odpeljali proti domu. Drugi pa so ostali še v Patincah in preverili gnečo v termalnem kopališču. Po internih informacijah gneče ni bilo, saj število oseb skupaj z osebjem ni preseglo številke štiri.

    Pot proti domu je potekala zopet s presenečenji. Po skupnem postanku v Bratislavi smo se po različnih poteh odpravili proti Hartbergu. Nekateri smo ujeli gnečo pri avtocestnem mejnem prehodu, drugi pa brez gneče po lokalni cesti. Vendar so se poti združile pri Hartbergu, kjer smo vsi napolnili vozila, nekateri pa spili tudi malo pivo, ker tako strogih omejitev, glede alkohola v primerjavi s Slovaško, v Avstriji ni.

    Veselimo se prihodnjega srečanja in – uvidíme sa budúci rok !

  • Od Lendave do Kopra

    Od Lendave do Kopra

    Že pred štirimi leti sem odpeljal pot od Pirana do Lendave z vmesnimi polnjenji. Takrat je bil namen dokazati zanesljivost delovanja hitre polnilne infrastrukture in uporabnost električnega vozila ob najdaljšem slovenskem odseku avtoceste. Želja po ponovitvi, seveda brez vmesnih polnjenj, je bila ponovljena pred dvema letoma, ko sva z Marjanom Božičem vsak s svojim vozilom opravila  pot od Lendave do Kopra. Na svoje veliko presenečenje sva bila takrat deležna precejšnje medijske pozornosti.

    Zgledi vlečejo, električnih vozil je čedalje več in v društvu smo se odločili, da pripravimo izziv, kjer so pravila preprosta. Začnemo v Lendavi in končamo pot v Kopru. Brez polnjenja, z vmesnimi polnjenji ali s kakšno drugo varianto, je stvar izbire voznika glede na vozilo, ki ga ima na razpolago

    Domača polnilna postaja

    Prijavljenih je bilo 20 ekip, vsak s svojim vozilom, vendar smo se v meglenem jutru zbrali v številu 12 ekip. Nekateri so prišli za spodbudo, drugi pa so izziv vzeli, kot preizkušanje mej svojih električni vozil. Kdo bo prej prišel na cilj, kdo bo prišel brez polnjenja, kdo bo prišel z minimalno porabo.

    Vinarium 2020

    Na startu pred stolpom Vinarium  smo bili deležni gostoljubnosti  g. Martine Bukovec iz Zavoda za turizem in ravoja Lendava, ki je poskrbela za možnost polnjenja in nas prijetno presenetila z jutranjo kavo.

    Dogodek je bil obiskan tudi s strani novinarjev  in člani društva smo odgovarjali na vprašanja s področja eMobilnosti v Sloveniji. Med drugim nas je obiskal tudi župan Občine Lendava, g. Janez Magyar, ki nam je zaželel srečno pot. Zaupal nam je, da ima občina načrte za postavitev največjega vozlišča polnilnih postaj za električne avtobuse in električne avtomobile v Sloveniji.

    Pred odhodom na pot

    Po zaključenih pogovorih, intervjujih z novinarji in polnjenju električnih vozil, smo se poslovili od gostiteljev ter se ob 11:35 odpravili na pot.

    Pet električnih vozil na poti

    Taktika, kot že omenjeno, je bila raznolika. Nekateri so se odpravili na avtocesto, drugi pa so iskali bližnjice do avtoceste pri Slovenski Bistrici. Vse izbrane taktike pa so se kasneje poznale pri porabljenem času oziroma porabljeni energiji. Vreme na začetku ni bilo najbolj ugodno za porabo, oblačno in hladno. Kasneje se je zjasnilo,  občasno pa smo doživeli tudi kakšno ploho. Dež na cesti  pomeni tudi nekaj večjo porabo električne energije.

    Rezultati so zbrani v spodnji tabeli:

     poraba na 100 kmkmšt.polnjenjpovprečječas prihoda
    BMW i3 4214 kWh315192 km/h15:27
    Kia eSoul 64 15,5 kWh312092 km/h15:43
    Hyundai Ioniq 28  11,8 kWh312191 km/h15:43
    Škoda Citigo e iV 3511,5 kWh315189 km/h15:43
    *Škoda Citigo e iV 358,5 kWh306069 km/h15:45
    Nissan Leaf 4010,7 kWh326062 km/h15:58
    Renault Zoe 4016,6 kWh315286 km/h16:25
    Škoda Citigo e iV 359 kWh313062 km/h16:52
    VW eGolf 368,6 kWh323053 km/h17:39

    *Dve ekipi sta vožnjo opravili z enakim vozilo ter na enak način in rezultat je bil enak

    Pozdrav ob zaključeni poti
    Popis porabe energije, prevoženih kilometrov in časa vožnje

    Prihodi v Koper so se razlikovali od taktike vožnje. Porabe vozil so presenetile tudi izkušene voznike električnih vozil. Časi voženj pa so dokaz, da vztrajnost ne pozna meja.

    Pogled na cilj

    Po zaključku izziva smo pogovor zaključili ob zasluženem okrepčilu, kjer smo se pogovorili o porabi električnih vozil, taktiki in osebnih pogledih na izbiro določenih električnih vozil.  V vmesnem času pa smo električna vozila tudi naponili.

    Zapisal Ignac Završnik

    Fotografije: Matjaž Kuček, Ignac Završnik in Tomaž Galič

     

    Zapisi v medijih

    https://vestnik.si/clanek/popularno/elektricni-avtomobili-od-lendave-do-kopra-brez-polnjenja-med-potjo-784275

    https://www.pomurec.com/vsebina/57788/FOTO__Z_elektricnimi_vozili_iz_Lendave_do_Kopra_

    http://lendavainfo.com/video-foto-z-elektricnimi-avtomobili-izpred-stolpa-vinarium-brez-vmesnega-polnjenja-krenili-v-koper/

    https://www.nepujsag.net/horizont/8965-305-kilom%C3%A9ter-ut%C3%A1nt%C3%B6lt%C3%A9s-n%C3%A9lk%C3%BCl.html

     
  • Izobraževanje DeMS

    Izobraževanje DeMS

    V hotelu NOX je 11.3.2020 potekalo redno mesečno izobraževanje za člane društva. Bila pa je to tudi posebna priložnost, saj smo prvič interni javnosti predstavili nov logotip društva DeMS.

    Early birds
    Registracija

    Skupaj z izkušnjami rastejo tudi vprašanja članov glede uporabe električnega vozila, načina polnjenja doma in v tujini, uporabi fotovoltaike, domačih hranilnikov električne energije in drugih temah, ki se dotikajo e-mobilnosti.

    Predvidena rast električnih vozil

    Po uvodu in predstavitvi društva ter zgodovini e-mobilnosti v Sloveniji, smo predstavili temo z naslovom  “trajnostni energetski krog”. Ob trenutnem dejstvu, da imamo v Sloveniji vire električne energije razdeljene na tri glavne vire (jedrska, hidro, termo), je ključno, da z uporabo električnega vozila istočasno vzpostavimo tudi lokalno energetsko samooskrbo. V Sloveniji je ta rešitev v pridobivanju električne energije iz fotovoltaične elektrarne in shranjevanju teh viškov v hišne zalogovnike električne energije.  

    Zanimanje

    Pri vrsti polnilnih priključkov nismo pozabili na praktičen prikaz in razlago. Uporabnost le teh in seveda kaj moramo imeti kot obvezno EV opremo v električnem vozilu.

    Praktičen prikaz
    Praktična uporaba

    Prometne označbe javne polnilne infrastrukture in parkirišč je razkrila precejšnjo neurejenost teh označb in kaosa, ki vlada na tem področju. Še enkrat pozivamo k strpnosti in ozaveščanju ostalih uporabnikov z vljudnostnimi opozorili o napačnem parkiranju. V skrajnem primeru pa obvestimo mestno redarstvo ali policijo.

    Parkirna ura DeMS

    Pri uporabi aplikacij in kartic za aktivacijo vlada pravilo pozitivne selekcije. Izberemo si ugodne kombinacije in redno spremljamo situacijo, ki se mesečno spreminja na področju zaračunljive polnilne infrastrukture. S strani društva pripravljamo mesečna obvestila za člane, kjer bodo predlagane najbolj ugodne kombinacije.

    Prenos znanj in izkušenj glede planiranja poti z električnim vozilom je dodana vrednost, ki marsikomu omogoči lažjo odločitev za pot. Praktični primeri so bili prikazani za Zadar, Benetke in Dunaj. 

    V društvu DeMS se stalno trudimo izboljšati kakovost izobraževanja. Zato se ob zaključku s strani udeležencev izpolni anonimni vprašalnik. Mnenje udeležencev vpliva na kakovost izobraževanja v prihodnje.

    Pogled iz zadnje vrste

    Pogostitev udeležencev in druženje v manjši skupini je omogočila razviti konstruktiven pogovor in graditev novih socialnih stikov med udeleženci. 

    Pogostitev

    Po pogostitvi smo imeli še praktičen del. Ob pomoči predavatelja je bilo za enega izmed udeležencev izvedeno prvo hitro polnjenje na električnem vozilu. Praktičen prikaz je izpostavil izzive uporabnikov, ki se dnevno soočajo s polnilno infrastrukturo. V konkretnem primeru bi potrebovali streho in zunanjo osvetlitev hitre polnilne postaje.

    Zapisal: Ignac Završnik

     

  • Uporaba e-skirojev

    Uporaba e-skirojev

    Bliža se pomlad in s tem prijetnejše vreme. Na plano bodo ponovno prišla že nekaj časa v Sloveniji močno razširjena, majhna in cenovno dokaj ugodna električna vozila, ki jih večina poznamo pod imenom električni skiro.

    Trenutno imamo vlado, ki opravlja le tekoče posle in ni jasno, kako kmalu bomo dobili novo, kar je povzročilo zaostanek pri sprejemanju že pripravljenih osnutkov zakonodaje, ki bi urejala področje takih vozil.

    Policija in drugi prekrškovni organi tako še nimajo podlage za sankcioniranje kršiteljev. Veljavni zakon o pravilih cestnega prometa v 97. členu določa, da uporaba posebnih prevoznih sredstev, v katero kategorijo spadajo tudi električni skiroji, ki jih poganja motor in ki presegajo hitrost gibanja pešcev v cestnem prometu, ni dovoljena.

    Električni skiroji v povprečju dosežejo hitrosti do 25 kilometrov na uro. Večina tudi več kot 30 km/h, pešci ob normalni hoji pa le okoli pet kilometrov na uro. E-skiroji tako za nekajkrat presegajo hitrost peščev.

    Zakon v istem členu dovoljuje uporabo posebnih prevoznih sredstev, a le prevozna sredstva brez motorja (skiroji, rolerji, rolke …), in to le na pločnikih, poteh za pešce in kolesarskih poteh ter na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa, odvisno od njihove velikosti. Tudi pri teh prevoznih sredstvih njihova hitrost ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci. To je 5 km/h

    Veljavna zakonodaja torej prepoveduje uporabo e-skirojev.

    Nekaj bo nujno treba narediti na tem področju, saj opažam, da je vse več takih, ki zakona ne upoštevajo in se vozijo po pločnikih, območju umirjenega prometa, med pešči vijugajo s prevelikimi hitrostmi, na kolesarskih stezah pa je problem predvsem tam, kjer je avtobusna postaja in čakajoči prehajajo čez kolesarsko stezo, največkrat s hitrostjo več kot 25 km/h, ne upoštevajo nobenih predpisov. Postavljajo v nevarnost tako sebe kot druge udeležence v prometu.

    Vse več je tudi trkov z avtomobili in drugimi prevoznimi sredstvi, saj je električni skiro neslišen, oseba, ki ga upravlja, se ne giba, ampak stoji na mestu, voznik pa tega ne pričakuje in ga ne vidi.

    Večina uporabnikov tudi ne uporablja čelad. Pri padcu z električnim skirojem pa je velikokrat poškodovana ravno glava.

    Ogromno je odrgnin, udarnin, tudi zlomov zapestja in kot omenjeno, hujših udarcev v glavo. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana statistike zgolj za električne in ostale skiroje ne vodijo posebej. A tudi skupne številke pričajo, da število poškodovanih raste. Do konca decembra so obravnavali čez 300 poškodovanih uporabnikov skirojev, še sreča, da ni bilo smrtnih žrtev.

    Nesreča

    Skiro ima majhna kolesa, zaradi česar je to prevozno sredstvo ob slabši cestni infrastrukturi in dokaj veliki hitrosti zelo občutljivo na vse napačne manevre in vozno površino. “Zato priporočam uporabo zaščitne opreme, predvsem čelade,” seveda pa morajo uporabniki takšnih prevoznih sredstev spoštovati prometne predpise in signalizacijo. Električni skiro tudi ni namenjen vožnji po mokrem, saj ima majhna kolesa in s tem zelo slab oprijem na vozno površino. Pnevmatike pa največkrat niso narejene iz gume, ampak je to neka mešanica plastike in silikatov.

    Druga stvar pa je zavarovanje takih vozil, saj vsekakor nastane problem, če je voznik skiroja kriv za trk z avtomobilom, poškodbe avtomobila pa zanesljivo niso zanemarljive.

    Čelada

    Postavlja se vprašanje, kdo krije stroške popravil. Električni skiro se vodi kot vozilo, ki ga upravlja pešec in ni potrebe po plačilu zavarovanja odgovornosti, Niti po registraciji vozila.

    V tujini je to področje že urejeno vsaj v Nemčiji, kjer je dovoljena vožnja po urbanem področju z največjo hitrostjo 20 km/h, seveda obvezna čelada in prijava lastnika vozila na upravno enoto, da ga poseduje, s tem se vodi evidenca in uporabniki so bolj odgovorni do sebe in drugih. Za vpis v evidenco mora Električni skiro biti pripravljen in opremljen z nekaj pomembnimi elementi. Treba je imeti homologacijsko listino, s katero se izkazuje, da je električni skiro skladen s predpisi, ki veljajo v EU /Sloveniji

    Pomembnejša oprema na skirojih, ki bi jo moral imeti vsak, je:

    • Sistem osvetlitve spredaj zadaj/ stranske označbe
    • Kontrolna enota/ LCD display
    • Učinkovita zavora
    • Motor z največjo sistemsko močjo do 350 W
    • Konstrukcija ogrodja in krmila (potrebna za predpisano vgradnjo luči / zavor)
    • obvezen zvonec ali hupa za opozarjanje

    Za te zadeve mora poskrbeti proizvajalec vozila, in se jih naknadno ne da prirediti v servisni delavnici.

    V Sloveniji se je razbohotila prodaja najrazličnejših poceni električnih skirojev, ki totalno ne ustrezajo niti minimalnim zahtevam po varnosti, taka nevarna vozila starši celo kupujejo svojim otrokom, s katerim se vozijo v šolo, na treninge ipd.…

    Moramo se zavedati, da imajo skiroji majhna kolesa, in vsako manevriranje zahteva obe roki na krmilu. Veliko primerov padcev in poškodb se je pripetilo, ko so uporabniki celo telefonirali med vožnjo ali brskali po spletu.

    Dobro in po predpisih opremljeni električni skiroji dosegajo tudi višje nakupne cene, kar bo vsekakor malce omejilo rast števila teh vozil.

    eSkiro

    Na ministrstvu za infrastrukturo so že pripravili predlog novele zakona, ki ureja tudi vožnjo z e-skiroji. Če bo sprejeta prvotna različica, bo vožnja z električnimi skiroji dovoljena le na površinah za pešce in kolesarskih površinah. Vozniki bodo morali hitrost vožnje prilagoditi površini, po kateri se bodo peljali. Če se bodo peljali po pločniku, tako ne bodo smeli preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci, torej okoli 5 km/h.

    V območju umirjenega prometa bodo morali vozniki e-skirojev upoštevati največjo dovoljeno hitrost, ki je dovoljena tam, in sicer 10 km/h

    Vozniki bodo morali voziti tako, da ne bodo ogrožali pešcev, sicer jim grozi 40 evrov globe, še piše v predlogu, ki za vožnjo e-skirojev predvideva tudi obvezno čelado in pravilno osvetlitev vozila

    Z električnimi skiroji se bo po predlogu sicer izjemoma mogoče vozili tudi na desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je največja dovoljena hitrost vožnje omejena na 50 kilometrov na uro, a le tam, kjer pločnikov, kolesarskih stez ali območij umirjenega prometa ni oziroma niso prevozni.

    Predlog novele zakona pa uvaja popolno prepoved za e-skiroje oziroma tudi za vsa druga električna prevozna sredstva, ki dosegajo več kot 25 kilometrov na uro.

    Poleg vsega naštetega predlagam, da se za vse na novo kupljene električne skiroje uvede zavarovanje vozil, saj to ni igrača, to je motorno prevozno sredstvo, s katerim sicer lahkotno in ekološko premagujemo krajše razdalje, s katerim se moramo obnašati odgovorno in varno do drugih udeležencev v prometu.

    Zapisal

     Robert Tošnjak, Elektro Tošnjak

  • Uporabnost električnega vozila za dolge poti

    Uporabnost električnega vozila za dolge poti

    Mnoga napačna mnenja v povezavi z eMobilnostjo so prisotna v naši družbi. Večini teh botruje nevednost in napačne informacije s strani medijev oziroma lobijev, ki jih skrbijo posledice prehoda iz klasičnih na električna vozila. Ena izmed nalog zapisanih v statutu Društva e-Mobilnost Slovenija je  splošna promocija e-Mobilnosti in ozaveščanje javnosti s ciljem pospešiti prehod v nizkoogljično družbo na področju prometa.

    Hitra polnilna infrastruktura

    V tem zapisu bom na podlagi zadnjih izkušenj z ultra hitro javno polnilno infrastrukturo in uporabo najbolje prodajanega električnega vozila v Evropi, ovrgel dva dvoma.

    1. Prvi dvom: Z električnim vozilom ne moremo potovati na dolge razdalje, ker izgubimo preveč časa s polnjenjem.
    2. Drugi dvom: Za potovanje po Evropi potrebujem preveč različnih aplikacij, kartic RFID, …

    Pa je to vse res ali je to zgolj nevednost in napačne informacije?

    Večino poti po Evropi sem do sedaj prevozil z različnimi električnimi vozili. Zapisi o tem obstajajo na spletni strani www.dems.si. V letu 2019 so aktualni zapisi o Norveški, Slovaški, Hrvaški, Črni gori, Nemčiji, …

    Splošni evropski in s tem tudi slovenski problem je javna polnilna infrastruktura, ki se s pomočjo javnega denarja pospešeno postavlja. Preprostost in zanesljivost delovanja pa se v praksi prevečkrat izkaže zgolj za željo. Podobne primere srečujemo po celi Evropi. V Sloveniji pa smo jih člani DeMSa preverili v praksi. Na srečo nas uporabnikov električnih vozil se počasi vzpostavlja prosti trg in razmere se izboljšujejo.

    »za potovanje po Evropi potrebujem preveč različnih aplikacij, kartic RFID …«

    Stanje v letu 2017, množica RFID kartic

    Odgovor je v tem primeru preprost. Najprej preverite cene različnih ponudnikov. Trenutno je cenovno  najbolj ugoden »Shell Recharge« (The New Motion), seveda z omogočenim gostovanjem na polnilni infrastrukturi širom Evrope. Slovenija, Avstrija, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Danska, Švedska in Norveška so države, kjer smo to preizkusili tudi v praksi. Cena za enkratno polnjenje je bila, ne glede na količino pretočene energije, enotna,  8 € za eno polnjenje. Z dnem 1. 2. 2020 pa se obetajo spremembe na področju cen. Pričakujte ceno 0,35 € / kWh. Ob naši višji potovalni hitrosti in povprečni porabi 20 kWh na 100 km bi to zneslo 7 €.  V resnici pa nas je stalo 3,3 € na 100 kilometrov.

     

    Časi polnjenja, pretočena energija, cena …

    1197 km na uro je hitrost polnjenja.

    Povprečna cena za pretočeno 1 kWh je bila 0,18 €. Ob zmernejši vožnji bi dosegli tudi manjšo porabo in s tem tudi manj polnjenja. Za prevoženih 1200 kilometrov smo porabili 40 €. Trenutne hitrosti polnjenja so takšne, da lahko v 20 minutah napolnimo za 300 kilometrov.

     

     

     

     

     »z električnim vozilom ne morem potovati na dolge razdalje, ker izgubim preveč časa s polnjenjem«

    * Podobne teste opravlja z različnimi električnimi vozili tudi znani Byorn Nyland. Na tej osnovi lahko primerjamo uporabnost električnih vozil za daljše poti.

    V Tilburgu / Nizozemska se je začel 1000 km izziv. V kakšnem času bo prevoženih 1000 kilometrov?

    Začetek izziva

    Pot iz Tilburga do Slovenije je planirana po običajnih avtocestah, z vsemi ovirami in zastoji, ki so v Nemčiji v zadnjem času stalnica. Prednost pa je razvejana mreža ultra hitrih polnilnic  in jasno določeni odseki na avtocestah, kjer ni omejitve hitrosti.

    Po jutranjem poslovnem sestanku odhod proti Sloveniji. Ob 10:00 uri prestavimo števec “1000 km challenge” na 0 kilometrov. Lokacija v bližini Tilburga. Planirana je bila pot do ultra hitre polnilnice oddaljeno 240 kilometrov. Na Nizozemskem so omejitve stroge in se na avtocesti gibljejo med 120 in 130 km/h. Držim se omejitev do Nemčije, kjer pa pospešim do 164 km/h.

    #1 Ob 12:08 prihod na cilj Gewerbepark Dachsberg 8-12, Bad Honnef.   Štiri polnilna mesta, dve pa že zasedeni. Optimalen postanek mora biti kratek, zaradi nakupa kave pa se je čas podaljšal na 22 minut. Tri minute preveč.

    Ob vsej primerni hitri polnilni infrastrukturi ostaja grenak priokus. Običajno eno izmed štirih polnilnih mest ne deluje. Naziv “Out of Order” je stalnica. V 22 minutah napolnim 49,1 kWh. Ob 12:31 odhod.

    #2  Ob 14:23 po 219,87 km s povprečno hitrostjo 119 km/h prihod do cilja Autohof Wertheim, Wertheim, Baden-Württemberg 978. Povprečna poraba 214 Wh/km. Zunanja temperatura 5,1 ℃ in rahel dež.  Edini postanek na vsej poti na Tesla Super Chargerju. Zaradi dežja se je poraba povečala in cilja Rastanlage Haidt Süd, A3, Kleinlangheim nisem uspel doseči. V 9 minutah napolnim 19,3 kWh. Ob 14:35 odhod.

    #3 Ob 15:01 po 53,36 km s povprečno hitrostjo 120 km/h prihod na cilj Rastanlage Haidt Süd, A3, Kleinlangheim. Povprečna poraba 241 Wh/km. Zunanja temperatura 9,7 ℃ oblačno in vetrovno. V 15 minutah napolnim za 39,08 kWh. Ob 15:19 odhod.

    #4 Ob 16:36 po 166,68 km s povprečno hitrostjo 128 km/h prihod na cilj A9 Köschinger Forst, Hepberg.  Povprečna poraba 229 Wh/km. Zunanja temperatura 9,3 ℃  rahlo pršenje in vetrovno. V 13 minutah napolnim za 36,6 kWh. Ob 16:52 odhod proti Rastanlage Holzkirchen Süd, A8, Holzkirchen.

    #5 Ob 17:52 po 120,13 km s povprečno hitrostjo 119 km/h prihod na cilj Rastanlage Holzkirchen Süd, A8, Holzkirchen. Povprečna poraba 197 Wh/km. Zunanja temperatura 8,3 ℃ oblačno in vetrovno. V 17 minutah napolnim 38 kWh. Ob 18:12 odhod proti Avstriji.

    Ob 20:01 dosežem po prevoženih 1000 kilometrih svoj cilj. V 10 urah in 1 minuti sem skupaj s polnitvami uspešno prevozil 1000 kilometrov. Izziv zaključen.

    Prevoženih 1219 kilometrov

    *V tem dnevu sem skupno prevozil 1219 kilometrov v 10 urah in 54 minutah. K temu je treba dodati postanke za polnjenje v skupnem trajanju 1 ure in 35 minut.

     

     

     

     

    Zaključek

    Daljše dnevne poti nad 1000 kilometrov so možne tudi z električnimi vozili. Treba je imeti delujočo hitro javno polnilno infrastrukturo ter preprost sistem uporabe in gostovanja. Poslovni model se je uspešno skopiral in kljub začetnim težavam bo v nekaj letih zaživel. Glede polnjenja se je uresničila moja napoved iz leta 2017. Kakšna polnilna infrastruktura je primerna za široko vpeljavo eMobilnosti v EU. Odgovor se skriva v preprostosti uporabe in hitrosti polnjenja.

    Zapisal

    Ignac Završnik

     

  • MB EQC 400 – vozilo, ki presega vaša pričakovanja.

    MB EQC 400 – vozilo, ki presega vaša pričakovanja.

    Po prevoženih več kot 2.300 kilometrih z električnim vozilom Mercedes-Benz EQC 400 lahko zapišemo, da je vozilo pustilo mnogo boljši vtis v primerjavi s prvimi testi.


    V prihodnje bo na norveških cestah to električno vozilo čedalje bolj opaženo, saj bo večina novih registracij opravljenih v zadnjem četrtletju letošnjega leta. Večinoma pa bodo vozila prišla na cesto v naslednjem letu.
    Kljub dejstvom, da ne obstaja »frunk« (sprednji prtljažnik) in da se avto ne polni tako hitro kot nekatera druga električna vozila, je Mercedes-Benz EQC 400 dobra alternativa ostalim električnim vozilom

    Prevozili smo več kot 2.300 kilometrov, od tega smo skoraj 2/3 poti vlekli tudi počitniško prikolico. V testu smo uporabili EQC z opremo Edition 1886, dodatna oprema nas stane 10.800 €.

    Testno vozilo je bilo vozilo iz prve serije, pokaže, kaj lahko EQC nudi uporabniku. Zanimivo je tudi to, da ima ta serija zgolj možnost srebrne barve.

    Na cesti Mercedes Benz EQC 400

    Prevozili smo 646 kilometrov na običajnih cestah, od tega, za referenčne podatke o porabi energije, 150 kilometrov na krožnih vožnjah. Prav tako smo na zadnje sedeže dodali otroški sedež. Preverili smo tudi hitro polnjenje na 150 kW »Circle K« polnilnicah. Dodatno smo testirali tudi IONITY hitre polnilne postaje, kjer se je EQC polnil brezhibno.

    Občutek udobne vožnje

    EQC nas navduši v širokem spektru.  Prva stvar, ki jo občutimo, je izjemna udobnost v vožnji, morda celo najboljše, kar trenutno obstaja na trgu električnih vozil. Hrup v kabini je precejšen, verjetno k temu prispeva sprednje steklo.

    EQC si deli enako platformo kot model GLC. To ni slabo izhodišče, vendar omogoča zgolj tradicionalno postavitev motorja. Pod sprednjim pokrovom žal tako ni prtljažnega prostora.

    Podvozje je sestavljeno z uporabo sprednjih vzmetnih vzmeti in zadnjega zračnega vzmetenja ter deluje impresivno.

    Mercedes Benz EQC 400

    Podvozje se izkaže za dobro pri vožnjah preko izboklin, kar daje na ovinkastih podeželskih cestah vozilu skorajda športne lastnosti. EQC se prav tako izkaže z dobrim oprijemom na cestišču.

    Elegantna moč

    Pogon razporeja moč na zmernejši način, kot kažejo podatki v tehničnih podatkih.  Izhodna moč je 300 kW/408 KM kar sicer  za električno vozilo ni nič posebnega, vendar pa je navor s 760 nM izven mej pričakovange.

    To električnemu vozilu omogoča veličasten pospešek, brez občutka, da smo katapultirani. Tak način omogoča tudi dobro vleko, kar se je izkazalo tudi na testu s počitniškimi prikolicami.

    Pri regeneraciji pa je zmagovalec EQC. Enostavno si izberemo ali želimo vozilo voziti z enim pedalom ali pa ga pustiti v prostem teku. Vse to storimo z uporabo ročic ob volanskem obroču.

    V primerjavi s prvim testom, je bil zdaj izkoristek mnogo bolj učinkovit. Med testom s počitniškimi prikolicami smo zapisali, da vozilo, ki vleče počitniško prikolico  porabi le malo več moči.

    Med potjo od Drammena v Rjukan se je, ob spreminjajočih vremenskih razmerah, poraba ustavila na 20 kWh / 100 km.  Dan zatem pa se je poraba na krožnih vožnjah zmanjšala na 18,8 kWh / 100 km. To pa nam omogoča doseg 417 kilometrov po dosegu WLTP.

    Poraba energije

    Hitrost polnjenja

    V sklopu testa smo EQC večkrat polnili s 50 kW in tudi hitrejšimi polnilnimi postajami (Ionity, Circle K).

    V primeru 50 kW polnilnic, kjer smo polnili do 90 %, smo običajno dosegli povprečje 40 kW. To pomeni, da je hitro polnjenje trajalo eno uro in pol, kar pa v praksi pomeni, da se bo večina takšnemu »hitremu« polnjenju izogibala. Z uporabo ultra hitrih polnilnic moči 150 kW, pa smo že bližje številkam 40 minut, ki jih obljublja Mercedes-Benz za polnjenje od 10-80 %. Teoretična najvišja hitrost polnjenja je 110 kW.

    Hitro ali ultra hitro polnjenje ?

    Po zaključku krožne vožnje smo imeli v vozilu 22 % baterije (SOC = stanje napolnjenosti). Po opravljenih dodatnih krogih smo padli na 20% ( v idealnem primeru bi jih morali imeti 10%). Začel se je test hitrega polnjenja.

    Največjo polnilno moč smo zabeležili v območju med 20 % do 30 % baterije in sicer 95 kW. Hitrost se ohranja okoli 90 kW, dokler ne dosežemo 70 % SOC. Takrat pa se hitrost polnjenja upočasni. Kljub temu je med 80-90% SOC še vedno zelo dobra moč polnjenja, v povprečju 56,6 kW.

    Čas polnjenja od 20% do 90 % SOC smo izmerili 44:30 minut, ta rezultat pa odstopa od tovarniško navedenih 40 minut, od 10% do 80% SOC.

    Hitrost polnjenja
    Masažna sedeža

    Praktične lastnosti

    V EQC je veliko prostora za štiri odrasle, ne glede na višino potnikov in to velja za sprednja in zadnje sedeže. Sprednja sedeža vključujeta  masažno funkcijo, kar se je izkazalo za precej dobro opcijo zlasti ob koncu dolgih potovanj. Na zadnjih sedežih so tudi možnosti ISOfix pritrditve za otroške sedeže.

    Mnogi bi si morda želeli tudi večji prtljažni prostor, čeprav v praksi 500 litrov ni malo in bi moralo zadostovati tudi družinam, ki morajo shraniti tudi otroški voziček. Obremenitev strehe je dovoljena do 75 kg, vleka pa do 1800 kg.

    Za varnost je poskrbljeno. EQC je po opravljenih testih EuroNCAP  prejel pet zvezdic. Najbolje se izkazal pri varnosti voznika in potnikov (96%), varnost otrok v na zadnjih sedežih je tudi visoka (90%), zaščita pešcev in aktivna varnostna oprema(75%) pa sta tudi dovolj dobri za doseganje najvišjih ocen.

    Odlična varnost

    Zaključek: soliden prvenec

    EQC zagotavlja solidno osnovo za vstop na trg. Občutki so takšni kot jih pričakujemo pri Mercedesu. Udobje nam torej ne vzame užitka v vožnji, saj to EQC rešuje nizkim težiščem in nam  tako da vedeti, da ne spada med lažja vozila.

    Testno vozilo ima na Norveškem maloprodajno ceno 71.900 €, ki vključuje dodatno opremo v vrednosti 10.800 €. Paket vsebuje masažne sedeže, led luči, 10,25 palični zaslon, 360 kamera,… Del dodatne opreme je tudi MBUX Augmented Reality (AR). Pri uporabi navigacijskega sistema avtomobil uporablja pot usmerjene kamere za prikaz poti s puščicami na vrhu in prikazom imena ulic. Sprva nenavadno, a vsekakor dobra funkcionalnost.

    Zgolj enofazno AC polnjenje

    Za minus lahko štejemo AC polnilec, ki je omejen na eno fazo 7,4 kW ter omejeno DC polnjenje na 110 kW. Testiranje  je pokazalo, da se EQC polni bolje od svojega neposrednega tekmeca Jaguar iPace. V prihodnje lahko pričakujemo posodobitve na področju hitrosti DC polnjenja za oba modela.

    Prevedel Ignac Završnik z dovoljenjem “Norwegian EV Association“

    vir: https://elbil.no/test-av-mercedes-benz-eqc-400-leverer-over-all-forventning/

    avtor: Ståle Frydenlund 

  • Okolju prijazna mobilnost z nižjimi stroški vožnje

    Okolju prijazna mobilnost z nižjimi stroški vožnje

    Dobrih 120 let nazaj je slovenski izumitelj Anton Codelli v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil, danes jih je v našem glavnem mestu registriranih že prek sto petdeset tisoč. Ob upoštevanju vseh, ki se vsak dan pripeljejo v Ljubljano, je številka še višja. Ker večino teh avtomobilov poganjajo fosilna goriva, z njimi narašča tudi količina izpustov toplogrednih plinov v ozračje.

    Eden od načinov, kako znižati vsaj izpuste toplogrednih plinov, ki nastajajo v transportu, če se že težko odrečemo udobju lastnega jeklenega konjička, je nakup električnega avtomobila. Ker je ljudi, ki razmišljajo na ta način, vse več, je GEN-I pred časom za svoje  obstoječe odjemalce elektrike in zemeljskega plina razvil storitev E-mobilnost, ki poenostavlja uporabo električnih vozil.

    E-mobilnost omogoča voznikom enostavno in ugodnejše plačilo uporabe izbranih javnih polnilnih postaj v Sloveniji in na Hrvaškem. V sistem je zaenkrat vključenih 200 polnilnic »Gremo na elektriko« upravljavca Elektro Ljubljana in 150 polnilnic upravljavca Hrvatski Telekom.

    Vsi odjemalci GEN-I, ki bi želeli začeti uživati prednosti ene uporabniške kartice, ki ob enkratni registraciji deluje na 350 polnilnicah in omogoča plačevanje polnjenja z mesečnim računom za elektriko ali zemeljski plin, lahko storitev E-mobilnost naročite preko portala Moj GEN-I. Ostali vozniki električnih vozil pa najprej na spletnih straneh GEN-I enostavno opravite menjavo dobavitelja.

    Že veste, kam vas bo z električnim avtomobilom vodila vaša naslednja pot? Naj vas s storitvijo E-mobilnost pelje hitreje, ugodneje in z manjšo potrebo po načrtovanju.

    https://www.pocenielektrika.si/za-dom/poceni-elektrika/e-mobilnost/

     

  • 2.282 kilometrov do Osla

    2.282 kilometrov do Osla

    2058 prevoženih kilometrov v 24 urah

    Najvišja hitrost 212 kilometrov na uro

    DeMS ekipa na poti do prestolnice e-mobilnosti. Vozniki, Simon Zgonc, Marko Logonder in Ignac Završnik. Vozilo Tesla Model Long Range AWD. Cestne razmere, sneg, dež in temperature od 0 ℃ do 8 ℃.

    Težave zaradi zimskih razmer, ki v primeru električnih vozil občutno povečata porabo energije in posledično domet vozila, se z uporabo ultra hitrih polnilnih postaj preprosto odpravijo.  Npr. polnjenje s hitrostjo 191 kW pomeni, da vozilo v 15 minutah napolnimo z energijo, ki jo potrebujemo za približno 250 kilometrov. Polnilnice Ionity omogočajo polnjenje do 200 kW, Tesla SC pa trenutno 150 kW, bodo pa v prihodnje nadgrajene na 250 kW.

    Začetek poti, 16. 11. 2019 ob 17.00  iz Ljubljane. Dobra volja prisotna pri voznikih, baterija v vozilu 100 % napolnjena, vozilo ogreto na 22 ℃, zunanja temperatura 12 ℃.

    DeMS ekipa

    Dolžina poti zahteva vožnjo po zgornjih hitrostnih omejitvah. Ustavljati pa se je treba, za maksimalni izkoristek največje moči polnjenja, na kratko.

    Prvi postanek na Ionity Golling polnilni postaji po prevoženih 241 km. Snega je v Avstriji dovolj, na srečo ne na cesti. Voznik Ignac Završnik.

    Charge Managerja v akciji
    Povprečna poraba

    Napolnimo v 36 minutah do 84 %, ker to zadostuje, do naslednje, 248 km oddaljene polnilne postaje Ionity Koschinger vzhod. Voznik Marko Logonder.

    Nemška kontrola

    S povprečno porabo 21,2 kWh na 100 km smo prispeli do nemške meje. Hitra kontrola s strani policije in pot naprej do naslednje polnilne postaje.

    Nemška avtocesta

    Avtopilot in hitrost 149 km/h razbremenita voznika. Potovalni računalnik ocenjuje, da bomo prišli z 9 % na cilj. Smo torej na varni strani dosega. K nižji porabi pomagajo tudi omejitve zaradi del na cesti.

     

    Prispeli smo do cilja in polnilne postaje. Po spodnjih podatkih vozimo tudi 212 km/h, povprečje 119 km/h. Dobro nam gre.

    Statistike
    Levo ali desno ?

    Postanek za prvo kavo na poti in hitro polnjenje. Hitrost polnjenja je obetavna, 191 kW. Običajno preverjam hitrost polnjenja, zato hitro opazim, da se avto ne polni več. Iz neznanega razloga se je polnjenje prekinilo in potreben je ponovni priklop. V skupno 27 minutah napolnimo 55,68 kWh.

    Novi cilj je krajši, zgolj 200 kilometrov naprej je nova polnilna postaja Ionity Riedener Wald Ost. Pri hitrosti vozila 150 km/h in praktično prazni cesti je vožnja precej kratka. Poraba pa naraste na 23,7 kWh na 100 km.

    Malo po polnoči prispemo do polnilne postaje in presenečenje.  Aktivacija, je po sistemu priključi in polni brez prijave. Hitrost polnjenja dosega 195 kW. Razlika v proizvajalcu se pozna. V 30 minutah prenesemo 55,68 kWh energije.

    Dobra volja

     

    Na poti do Hamburga sledi  prvi postanek na Tesla SC Malsfeld. Hitrosti trenutno manjše od Ionity hitrih polnilnih postaj, obljubljajo pa hitrosti 250 kW.

    Postanek kratek, hitrost polnjenja zgolj 87 kW.

    Kratek skok do 123 km do Rhuden Tesla SC. Do Ionity polnilne postaje pred Hamburgom je, zaradi hitre vožnje,  namreč predaleč.

    Poledica

    Napolnimo do 87  % in vožnja do Hamburga. Pred Hamburgom 0 stopinj in poledica, polnilne ročke pa pomrznjene. Ena polnilna postaja je v okvari, a na srečo ostale delujejo.

    Mrzlo

    Odhod na naslednjo etapo. Hladno in megleno vreme.

    Danska kontrola

    Prihod na Dansko in kontrola dokumentov. Po 1350 kilometrih smo prvič doživeli kontrolo dokumentov. Korekten postopek, opravljen v angleškem jeziku.

    Hitre polnilne postaja na Danskem. Vsekakor po videzu najboljše do sedaj, po delovanje pač ne.

    Najbolje prodajano električno vozilo v Evropi v letu 2019, Tesla Model 3, se ne polni. Ne dela. Razočaranje, kljub všečni obliki. Na srečo je Tesla SC samo 800 metrov stran. Jasno, da deluje. V bližini tudi McDonalds, čas za našo drugo kavo na poti.

     

    Pot nadaljujemo pot do kraja  Nyborna, cilj Ionity polnilne postaja. Upamo, da deluje.

    Prispeli v Greve na  Ionity hitro polnilno postajo. Na prvi ne dela ekran, druga javlja napako, tretja ne polni.

    Prestavimo vozilo na drug del, kjer polnilnih postaj ni izdelal isti proizvajalec. Na prvi ne dela ekran, druga pa deluje. Očitno imamo srečo. Med polnjenjem še mini mednarodno Tesla srečanje. Podarimo DeMS parkirne ure.

    Danski uporabniki ev-jev

    Ob tematski debati pa se ponovi problem, polnjenje se prekine. Po nekaj poizkusih se avto končno začne polniti.

    Podobne zgodbe, kot jih poznamo v Sloveniji. Danska ni izjema v tem.

    Končno napolnimo na 84 % in se odpravimo na naslednjo etapo dolžine 264 kilometrov, do polnilnice Ionity Varberg.  Menjava voznikov, sedaj je za volanom Simon Zgonc.

    evEldorado
    Most med Dansko in Švedsko
    Ionity

    Slavni most med Dansko in Švedsko je tudi meja med državama. Mejne kontrole ni. Pogled na vetrnice sredi morja z desne strani. Na mostu smo tudi prevozili mejo 1700 kilometrov od doma.

    Postanek na tretji kavi v McDonaldsu, tik ob Ionity Varberg.


    Pot do Osla se počasi zaključuje, preostane še zadnja etapa. Ob pregledu zemljevida polnilnih postaj obstaja nekaj mest s Tesla SC, kjer je možno skupno polniti 24 oziroma 42 vozil istočasno. Vsaka ìzkušnja je dragocena in dobrodošla. Poleg hitrih je še cel kup Tesla destinacijski postaj ter klasičnih kombiniranih 50 kW polnilnic;  evEldorado bi rekli e-entuziasti.  Večerja in pijača ter polnitev nekaj kWh.

    Enako in še več velja za Rygge Tesla SC z 42  polnilnimi mesti, od teh 17 prostih. Ogled obvezen na poti. Polnjenje pa verjetno ne bo potrebno.


    Na koncu pa zadnjih 70 kilometrov do stanovanja v Oslu. Presenečenje – polnjenje pred blokom. Počasno polnjenje je zastonj.

    Poleg stanovanja

    Zaključek.

    Ob dolgih poteh pridemo do polnilnic, ki jih običajno ne poznamo. Nekatere delujejo, druge pa imajo težave. Upoštevajmo to pri planiranju naših ePoti, saj bomo skrajšali čas postankov na polnilnih postajah. Tudi poti preko 2.000 kilometrov v enem dnevu niso problematične za električna vozila, pogoja sta ultra hitra polnilnica in dovolj velika hitrost vozila.

    Ignac Završnik

    2282 kilometrov do Osla
  • DAN E-MOBILNOSTI IN ZELENE ENERGIJE V NOVEH ZAMKYIH

    DAN E-MOBILNOSTI IN ZELENE ENERGIJE V NOVEH ZAMKYIH

    Klaudia Deminova in Martin Demin

    Tri ekipe DEMSa smo se odzvale povabilu naših članov, Klaudie Deminove in Martina Demina, ki sta se odločila organizirati Dan emobilnosti v svojem domačem kraju, Nove Zamky na Slovaškem. Odločili smo se, da podpremo njuno idejo, tako kot Martin že od vsega začetka podpira naše dogodke in je s svojim znanjem, aktivnostmi in entuziazmom že večkrat pripomogel k boljši izvedbi naših srečanj.

    PETEK, 27. 9. 2019

    NA SLOVAŠKO

    Cilj, termalno letovišče Patince, ki leži na najjužnejšem delu Slovaške ob meji z Madžarsko, tik ob reki Donavi. Termalni vrelci imajo v Patincah dolgo tradicijo, prvi zapisi o zdravilnih učinkih segajo že v  davno 13. stoletje. V tem nekoč priljubljenem letovišču, kamor so nekoč na počitnice zahajali uslužbenci državnih podjetij s svojimi družinami, se zdi, da je čas obstal. Čudovito naravo in mir, nekoliko zmoti  pogled na nekatere propadajoče stavbe, vendar se stvari obračajo na bolje in počasi kraj nazaj pridobiva svoj čar.

    Patince

    Ker je bilo izhodišče za vsako ekipo različno, smo se poti lotevali vsak po svoje.

    Prva ekipa Lucija Božič in Marjan Božič sva, zaradi Lucijinih službenih obveznosti na štajerskih koncih, štartala že v četrtek. Prenočila sva Murski Soboti ter v petek zjutraj z napolnjenimi baterijami  krenila na aktivnosti v Moravske Toplice. Okoli 13.00 sva skozi gričevnato Goričko vstopila na Madžarsko. Odločila sva se malo razgledati in se zato ognila avtocesti. Na poti ni bilo gneče, regionalna cesta pa je bila dovolj široka, da je dovoljevala udobno vožnjo in celo vklop avtopilota. Kosilo v Szombathelyju, še pred tem pa boj za mesto na polnilni postaji. Parkirno mesto  na polnilnici je zasedal jekleni konjiček, ki tja ni spadal in je po najini intervenciji kmalu umaknil svoj avtomobil. Hitra reakcija lastnika narobe parkiranega avtomobila nama je dala prosto pot, da sva lahko napolnila baterijo do 100%. Krajši postanek za kavo sva naredila še v Csorni, kjer sva potestirala polnilno postajo s Chademom in AC priključkom.

    Szombathely – kosilo

    Pot je, razen rahle gneče skozi mesto Gyŏr, potekala hitro in brez zapletov. Na Madžarskem je mreža polninih postaj precej gosta, v pomoč na poti pa je aplikacija: MOBILITI – TOLTO PONT.

    Mesto Gyŏr je šesto največje madžarsko mesto in najpomembnejše mesto na severno zahodnem delu Madžarske. Leži na polovici poti med dvema prestolnicama nekdanje Avstro-Ogrske monarhije, Dunajem in Budimpešto, ob eni najpomembnejših prometnic v osrednji Evropi. Leži na stičišču treh rek, Donave, Rabce in Rabe. Po slednji je mesto, po vdoru Rimljanov, dobilo ime Arrabona (Raba = Arrabo). Ime se danes še vedno pojavlja, vendar v bolj komercialne namene

    Gyor

    Prihod v Patince: ob 19.30.uri.

    Druga ekipa, Linda Komel in Miran Komel sva imela precej pozen start. Iz Vrhpolja sva se odpravila ob 13:50. Kot prvi cilj sva si zastavila polnilno postajo Lidl – Maribor. Utopija! Pričakala naju je precej dolga vrsta, zato sva se odločila pot raje nadaljevati do naslednje polnilne postaje v Svetem Juriju ob Ščavnici. Tam je šlo brez težav in z 98% baterijo sva se odpeljala proti Szombathelyu. Po prečkanju slovensko madžarske meje pa šok, mobilni podatki in vse, z njimi povezano ni delovalo.

    Kljub velikemu tehnološkemu napredku, ki smo mu priča v zadnjih letih, se včasih zgodi, da tako vsakdanja stvar, kot so mobilni podatki, zataji na polni črti. Verjetno nam je voznikom električnih avtomobilov to še malce bolj poznano. Ko z odstotki tam nekje proti ničli in s polžjo vožnjo za kakšnim tovornjakom le pripraskamo na polnilno postajo, nato doživljamo hladen tuš še na nedelujoči polnilni postaji. In takrat pride na dan naša iznajdljivost. Planu A sledijo plani B, C, D …

    Tudi pri tem izzivu sva posegla po dodatnem scenariju in uspešno prišla do polnilnice v Szombathelyju. Pa spet ni šlo čisto gladko. Ura je bila že pozna, polnilnica pa je bila zasedena in avto, ki se je polnil, je napolni le 61 %. Na srečo je voznik, kot bi prepoznal nujnost takojšnjega najinega priklopa, brez kakršnekoli intervencije takoj umaknil svoje vozilo.

    Iz Szombathelyja do Patincev je slabih 160 km, ki sva jih prevozila brez večjih zapletov.

    V Patincah naju je sprejemni odbor sprejel v pižamah ob 23:20.

    Tretja ekipa, Vesna Dobovišek in Nani Završnik sva odrinila na pot v petek zjutraj po jutranjih šolskih razvozih. Razen nekaj službenih medklicev, sva imela mirno pot. Ustavljala sva se bolj pogosto, kot bi bilo potrebno. Prvič v Murski Soboti na zajtrku in kavi. Pa potem, v glavnem z namenom testiranja polnilnic, prvič v Gyŏru na ‘Tesla Supercharger – M1 Győr’ in drugič na avtocesti E60 v Babolni na Omvju, kjer naju je Ionity polnilnica razvajala z močjo 187 kW.

    Gyor SC

    Donava, mejna reka med Madžarsko in Slovaško deli mesto Komarom na Madžarskem in Komarno na Slovaškem. Obe mesti sta medsebojno povezani z velikim železnim mostom, imenovanim Elizabetin most.

    Slovaška

     

    Ime  ‘komarno’ ima slovanske  korenine in kot je razvidno že iz korena same besede, je na tem območju precej komarjev. Direktni prevod se glasi, mesto z veliko komarji.

    Kratki postanki na idiličnem mestu ob Donavi, rimski ostanki trdnjave Calamantia in  v bližnji vasi Iša, kjer sva locirala trgovino za kasnejši nakup lokalnega piva in še nekaterih drugih malenkosti ter si ogledala vaški trg, ki je gostil lunapark z vrtiljakom in ringlšpilom in s katerega je donela bučna glasba.

    Donava
    Soba

    Kot prva ekipa sva prispela v Patince ob 15.00 in se javila našemu gostitelju.  Martin nas je nastanil v svojih novih apartmajih, pokazal vtičnice, kable, varovalke in ostale reči, ki pripomorejo k boljšemu polnjenju, njegova mama nam je pripravila sobe in napolnila hladilnik. Pogovorili smo se o aktivnostih za prihodnji dan, Dan D, ko bodo v mestu Nove Zamky prvič predstavljeni električni avtomobili.

    Poraba na poti:  normalni uporabniki nekaj pod 14 kWh / 100 km, poraba ekipe  Božič 12,6 kWh / 100 km.

    Delovanje polnilnih postaj: 100%

     

    SOBOTA, 28.9.2019 – DAN PRIČAKOVANJ

    Na mestu dogajanja smo se zbrali malo pred 9.00 uro in se, glede na znamke avtomobilov,  razporedili po navodilih organizatorjev.

    DEMS je predstavljalo 5 avtomobilov.  

    Coffe break
    Mobilna postaja za kavo

    Predstavili so se nekateri avtomobilski proizvajalci kot so Kia z modelom Soul, Mercedes z dvema hibridnima avtomobiloma in Volkswagen z e-Golfom in simpatičnim modelom  coffee-up!, katerega voznik je poskrbel, da smo bili ustrezno dozirani s kofeinom.

     

    Poleg omenjenih uradnih razstavljalcev, so bili preostali avtomobili zastopani s strani zasebnih lastnikov:  Nissan Leaf prve in druge generacije, BMW I3, Nissan NV 200, Citroen C zero, Reva,  Tesla Model 3 in Tesla Model S.  Skupaj 17 električnih vozil.

    Poleg električnih avtomobilov so se predstavili še:  Twincar, kjer je bilo mogoče preizkusiti električna kolesa, Moteam z električnimi kolesi in skiroji ter Greenway, ponudnik polnilne infrastrukture.

    TwinCar & GreenWay

    Organizatorja sta obiskovalcem poleg razstavljenih vozil ponujala še stalen dotok informacij o najnovejših dostopnih tehnologijah, dobro glasbo, za otroke pa postavila napihljiv šotor.

    e-Kolesa

    Nove Zamky – priznanje za mesto kulture v letu 2018, je največje mesto in  kulturno  središče regij Podunajsko in Dolna Nitra. Skozi vse leto se vrstijo številni glasbeni festivali in prireditve.

    Po dopoldanski predstavitvi smo odšli na ogled frančiškanske cerkve in samostana ter katakomb pod mestom Nove Zamky. Sprejel nas je prijeten duhovnik frančiškanskega reda, ki nam je podrobno razložil zgodovino cerkve in samostana.

    Cerkev in samostan

    Rimskokatoliška baročna cerkev iz sredine 17. stoletja in frančiškanski samostan iz leta 1631 spadata med sakralne spomenike, zapisi o prisotnosti frančiškanov segajo v leto 1626. Cerkev in samostan sta bila obnovljena leta 1885. V samostanu je slika Svetega Frančiška Asiškega iz prve polovice 18. stoletja. Nad glavnimi vrati je napis Pax intrantibus, kar pomeni mir vsem, ki vstopajo. Posebno pozornost si zasluži baročna prižnica.

    Cerkev

    Ogledali smo si tudi katakombe, podzemne prehode pod frančiškanskim samostanom. Ostali so skriti tako Turkom kot tudi nacističnemu in komunistinemu režimu.  Hoja po temnih ulicah pod mestom se zdi  kot potovanje v času. 400 let zgodovine se pretaka v kamnitih  zidovih,  o katerih pa širša javnost ve bore malo.

    Katakombe

    Folklorni festival in kosilo na mestnem trgu

    Festival

    Med tem, ko smo ujeli uro miru v posvetnih objektih, se je na trg pripeljalo še nekaj dodatnih električnih avtomobilov.

    Množica EV

    Ogled pivovarne Zlaty Bažant (zlati fazan)

    Pivovar

    Pivovarstavo v Hurbanovem se je začelo v 60. letih prejšnjega stoletja. Kraj je, zaradi ugodnih klimatskih razmer (najtoplejši kraj v bivši Češkoslovaški) ter kvalietete vode in slada, postal središče slovaške pivovarske industrije. Leta 1971 so kot prvi v Vzhodni Evropi začeli pivo polniti v pločevinke za slovaško planinsko odpravo na osemtisočake v Himalajo. V poznih 70. letih prejšnjega stoletja je pivo Zlaty Bažant z ruskimi kozmonavti kot prvo in edino do zdaj poletelo v vesolje.

    Ime  ‘zlati fazan’ je pivo dobilo po številnih fazanih, ki so se, zaradi ugodnih pogojev, udomačili na tem območju ter zlati barvi žita.

    Od leta 1995 je pivovarna Zlaty Bažant del skupine Heineken. Poleg  domačega in evropskega, je blagovna znamka osvojila  tudi ameriški in kanadski trg.

    Degustacija

    Nas je na ogled pivovarne popeljal prijeten možakar, ki je tam zaposlen že 40 let. Pozna vsak kotiček in celoten poslovni proces. Predavanje je bilo, tako kot prej v samostanu, v slovaškem jeziku, zato je bilo naše razumevanje tam nekje 80 %, koncentracija pa 100%. Na koncu predstavitve proizvodnje, nam je vodič v posebnem degustacijskem prostoru, predstavil vsako vrsto piva posebej in za pokušino smo lahko izbrali tisto, ki se nam je zdela najboljša.

    NEDELJA, 29.9.2019         PROTI DOMU

    Po istem principu kot smo ekipe potovale na Slovaško, smo potovale tudi proti domu Vsaka posebej, le vrstni red je bil malce zamenjan.

    Marjan in Lucija sva, zaradi nedeljskih obevznosti, štartala že v soboto zvečer. Imela sva mirno vožnjo, ceste so bile prazne, prav tako polnilnice. Semaforji na Madžarskem v nekaterih mestih prenehajo delovati, že ko se stemni tako, da naju tudi rdeče luči niso ovirale. Avto sva napolnila v Szombathelyu  (Chademo, 20kW, Plug&Charge) in v Mariboru pri Lidlu, med polnenjem, pa si malo odpočila. Domov sva se vrnila proti jutru, še pravočasno za vse obveznosti. Ker sva se ognila potovanju po avtocesti in polnila na polnilnih postajah, kjer pridobljene energije ne zaračunavajo, je bila najina pot izjemno ekonomična. Za prevoženo razdaljo 1118  km, sva porabila 0,00 €.

    Linda in Miran sva se proti domu odpravila v nedeljo po zajtrku.  Pot je potekala gladko, na cestah ni bilo gneče. Avto sva polnila v Szombathelyu, nato pa ponovno, kot že na poti na Slovaško, poskusila srečo v Mariboru pri Lidlu. Polnilnica je bila ponovno zasedena in poiskala sva rezervno varianto. Za prevoženo razdaljo 1118  km, sva porabila 14 €.

    Vesna in Nani sva štartala pol ure za Lindo in Miranom. Avtocesta je bila skoraj prazna vse do Maribora. Tam sva napolnila baterije in se na Vranskem ustavila še na kosilu. Za prevoženo razdaljo 968 km sva porabila 0 €. To pa je zahvala najini Teslini referenčni številki, ki je bila že uporabljena. https://ts.la/ignac36992, na Ionityu pa do sedaj niso še računali ničesar.

    ZAKLJUČEK

    Preživeli smo lep vikend in tudi vreme nam je v glavnem služilo dobro. Na prireditvenem prostoru se je zbralo lepo število električnih avtomobilov, koles in skirojev.  Odziv udeležencev ocenjujemo kot pozitiven, ravno tako zanimanje obiskovalcev.

    Poleg izmenjave informacij o elektromobilnosti in klepetu z istomislečimi na Slovaškem, sta nam Martin in Klaudia omogočila spoznati del njune prelepe dežele, za kar se jima najlepše zahvaljujemo.

    Veselimo se prihodnjega srečanja in – uvidíme sa budúci rok !

     

    Pri skupinskem zapisu sodelovali:

    Lucija Božič, Marjan Božič, Linda Komel, Miran Komel, Ignac Završnik, Vesna Dobovišek

     

  • 3. MAHLE Ecorally

    3. MAHLE Ecorally

    Dne 18. – 19. 9.2019 je v Novi Gorici in okolici potekal 3. Ecco Mahle rally v organizaciji AMD Gorica. Člani Društva e-Mobilnost Slovenija se že tradicionalno udeležujemo dogodka, pa tudi prva mesta nam niso neznana. Opis prvega in drugega rallya najdete na spodnjih povezavah.

    1.MAHLE  Ecorally https://dems.si/september-06th-2017/

    2. MAHLE EcoRally https://dems.si/2-mahle-eco-rally/

    Skupna dolžina dvodnevnega rally-ja je bila 423 km, od tega 152 km točnostnih preizkušenj.  Prijavljenih je bilo 26 ekip,  društvo DeMS je predstavljajo 6 ekip.

           Z vsako udeležbo se naše ekipe učijo FIA pravil in počasi začenjamo razumeti, kako funkcionirajo profesionalni rally vozniki, ki so bili tudi del 3. MAHLE Ecorally. Zato se tudi zaostanki zmanjšujejo.

    Prvi dan je bil planiran zbor udeležencev ob 8:00 uri.  Registracija, fotografiranje, tehnični pregled, posvet pred tekmo, vse to je del pravil, ki veljajo na takšnih dogodkih. Burja se je pokazala v svoji moči, vendar je teamsko delo uspelo in organizatorjem je uspelo postaviti start. Start je bil planiran ob 11:30,  predviden čas za pot 3:20.

    Pot nas je vodila Nova Gorica – Lokavec – Podkraj – Landol – Senadolice – Nova Gorica.

    Po opravljeni preizkušnji pa je čas za kosilo. Planinska koča Kekec, najnižje ležeča postojanka v Alpah je poskrbela za kulinaričen užitek, zaključen z legendarnimi palačinkami.

    Pogled iz planinske koče sega do Jadranskega morja. Po kosilu pa je sledil nov izziv, časovna preizkušnja, in vožnja v skupnem času 1:15 ure.

     

    Drugi dan se je prva posadka odpeljala že ob 8:00 uri zjutraj.  Med obveznimi postanki smo spoznali nekaj krajev. V Kanalu ob Soči smo spoznali simpatično županjo in prejeli darilo. Sledil je postanek v Kobarid in obisk muzeja, ki je posvečen ohranjanju miru s pogledom na prvo svetovno vojno.

    Odličen muzej, kamor, se bo treba vrniti in si vzeti več časa za ogled.

    Nova etapa,  borba za sekunde in pravilno usmerjanje skozi naselja. Odmor za kosilo, ogled Solkanskega mostu in kosilo v Žogici. Če poznate to gostišče, potem veste, da je to zopet kulinaričen presežek. Priporočamo.

    Še zadnja etapa po kosilu in na žalost so nekatere ekipe v naselju Vrtovče zašle na napačno pot. Seveda se je to poznalo na točnostnem rallyu in v končnem seštevku.  Bomo drugič bolj točno upoštevali navodila. Prihod v cilj, pozdrav s strani organizatorjev in sponzorjev. Še zadnja preizkušnja spretnostne vožnje in konec tekme.

     

    Večer se je zaključil  s podelitvijo pokalov. Naša najboljša ekipa je bila na 7. mestu – Andrej Fabjan/Špela Curk. Čestitke.

    Zahvala gre tudi organizatorju AMD Gorica, ki je odlično organiziral 3. MAHLE Ecorally in omogočil članom DeMS-a popust pri prijavi na dogodek.  Se vidimo na naslednjem rallyu.

    Zapisal

    Ignac Završnik