Kako izvesti test električnega vozila, da bo resnično izstopal?

Ključ je v tesnem sodelovanju med člani DeMS-a in nabiranju izkušenj v mednarodnem okolju. Le tako lahko skupaj raziskujemo meje vozila, ki nosi oznako »Performance«.

Test smo zasnovali v treh fazah. Prvi del je vključeval klasičen preizkus na relaciji Ljubljana–Piran, da bi rezultate primerjali s prejšnjim testom (Tesla Model 3 RWD). Drugi del smo izvedli na letališki stezi, kjer smo lahko varno preizkusili pospeške in zaviranje. Tretji del je bil izveden v sodelovanju z bosanskimi kolegi, kjer smo preizkusili varčno vožnjo po BiH.

Pri modelu TM3 AWD smo že lani uživali v udobju hlajenih sedežev. V novi različici Performance pa smo dočakali še izboljšane sedeže, ki se še bolje prilegajo tako vozniku kot sovozniku.

Vozilo ima tudi izboljšano aerodinamiko na sprednjem in zadnjem delu, kar mu daje bolj agresiven videz, popolnoma usklajen s karakterjem vozila. Avto je nekoliko nižji, zato je pri vožnji čez hitrostne ovire in parkiranju potrebna dodatna previdnost. Po slovenski homologaciji vozilo razvije skupno moč 461 kW, kar omogoča pospeške od 0 do 100 km/h v le 3,1 sekunde. Posebnosti sta tudi smerniki na volanu ter preprosto in učinkovito prestavljanje med P, N in R na zaslonu oziroma desno zgoraj. Nastavljivo vzmetenje omogoča vožnjo, ki jo imenujejo športni način.

V hotelu NOX trenutno polnilna postaja žal ne deluje, natančneje, ne deluje CCS-ročka. Zaradi tega smo start prestavili na Teslin supercharger v Ljubljani. Ob tem je treba omeniti še to, da so na naše teste prek internega kanala na Viberju povabljeni tudi člani DeMS-a. Pridružite se društvu, in naslednjič boste povabljeni.

Med polnjenjem baterije do 100 % sem hkrati ogreval tudi baterijo, kar je ključno za manjšo porabo energije. Zunanja temperatura je bila 19 stopinj. Žal okolica polnilne postaje ni več najbolj prijetna – smeti očitno nihče ne pospravlja, koši so polni, parkirišče pa slabo vzdrževano. Poleg tega je bila velika gneča, saj je delovala le polovica polnilnih mest. Zaradi tega sem proti Kopru krenil z manjšo zamudo, ob 8.10.

1. 8.10Start: Teslin supercharger Ljubljanabaterija 100 %, 19 °C
2. 8.39BS Ravbarkomandakazalniki niso obetali varčnih rezultatov
3. 9.15Tesla SC Koper78 % baterije, 102 km, 14,7 kWh
4. 9.42Konec polnjenja do 100 %pridruži se Matjaž
5. 10.00Piran, Tartinijev trg120 km, povprečno 15 kWh/100 km

Avtocesta proti Primorski zaradi prometne gneče in cestnih del redko omogoča vožnjo z avtocestno hitrostjo. Zaradi velikega prometa so povprečne hitrosti precej nižje.

Prihod BS Ravbarkomanda ob 8.39

Prvi postanek sem opravil na bencinski črpalki Ravbarkomanda, kjer sem preveril porabo, prevožene kilometre in zunanjo temperaturo, a žal kazalniki niso obetali varčnih rezultatov.

Prej smo kot vmesni cilj do Pirana uporabljali polnilno postajo Ionity Koper, zdaj smo jo zamenjali s Teslinim superchargerjem v Kopru. Kilometri so skoraj enaki, vendar je trenutno cena polnjenja na Tesla SC ugodnejša. Nadaljevanje poti je sicer prineslo izboljšanje rezultatov, vendar je pomembno omeniti, da velika in široka platišča povečajo porabo za približno 10 % v primerjavi z R18, kar se je potrdilo tudi v končnem rezultatu. Platišča so dimenzij 235/35 R20 spredaj in 275/30 R20 zadaj.

Prihod Tesla SC Koper ob 9.15

V Koper sem prispel z baterijo, ki je imela še 78 % kapacitete, kar pomeni, da sem za prevožena 102 kilometra porabil 14,7 kWh. To je približno 10 % več kot pri primerljivem TM3 AWD. V Kopru je bila precejšnja gneča, vendar je prednost polnilnega huba, da je znotraj nakupovalnega centra. Tam se mi je pridružil še Matjaž, in po polnjenju baterije do 100 %, ki se je končalo ob 9.42, sva pot nadaljevala proti Piranu.

Prihod Piran, Tartinijev trg ob 10.00

Gneča je bila povsod, tudi na poti iz Kopra do Pirana. Na srečo je parkiranje za električna vozila še vedno brezplačno, čeprav polnjenje žal ni več. Za prevoženih 120 kilometrov sem imel povprečno porabo 15 kWh na 100 kilometrov. Moram priznati, da so bili pospeški pri vključevanju na avtocesto resnično v duhu naziva vozila »Performance«, kar je verjetno prispevalo tudi k nekoliko višji porabi. Za konec sva preizkusila tudi funkcijo avtomatskega parkiranja, deluje brez težav.

Ideje, ki jih člani in članice prinašajo za preizkušanje zmogljivosti električnih vozil, so različne – nekatere se uresničijo, druge pa žal ne. Prvotna zamisel o testiranju električnih vozil na letališki stezi je bila sprva predvidena za drugo letališče v Sloveniji. Kljub temu da se načrt ni izšel po pričakovanjih, smo aktivnosti uspešno izvedli na letališki stezi s čudovitim pogledom na Triglav.

Prvi stik z različnimi modeli Tesle smo imeli pred hotelom Nox v Ljubljani. Izrazi na obrazih vseh udeležencev so povedali več kot besede.

Najboljše rezultate pri modelu Performance dosežemo, ko je baterija napolnjena do 100 %, saj višja napetost zagotavlja večjo moč. Zato smo pred testom TM3 Performance AWD zapeljali do Teslinega superchargerja v Žirovnici. Polnjenje do 100 % ni najhitrejši proces, zato smo čas izkoristili za sladico, ki jo je prinesla Saša. Medtem sem opazil, kako so se včasih polnilna mesta uporabljala kot prostor za sedenje – nekaj, kar danes ni več običajno.

Pogovor in izmenjava izkušenj je potekala na sproščen način in tudi naslovna fotografija tega prispevka je nastala v Žirovnici.

Napolnili smo baterijo do 100 % in se odpravili proti letališču v Lescah, natančneje v Alpski letalski center (ALC) Lesce.

Ob 20.00 smo imeli dovoljenje za uporabo letališke steze za testiranje vozila. Vendar pa smo se soočili z nepričakovanim izzivom – letališka steza je namenjena letalom, zato so oznake vidne iz zraka, ne pa s tal. Rešitev je bila preprosta. Ob robu steze smo postavili dve Tesli Model Y z utripajočimi smerokazi – eno na dveh tretjinah steze in drugo na njenem koncu. Tako smo natančno vedeli, kdaj zaključiti pospeševanje, začeti regeneracijo in na koncu uporabiti zavore.

Večkrat smo izvedli start in vožnjo po letališki stezi, pri čemer so se sopotniki v vozilu menjavali. Nekateri so se vozili večkrat, a pri vseh je bil rezultat enak – nasmeh na obrazu.

Obljubili so nam štiri vožnje po stezi, kar smo seveda izpolnili – morda celo presegli za kakšno dodatno vožnjo. Užitek ni bil le v vožnji, temveč tudi v gledanju, saj so komentarji kot »To je kot letalo, samo z manj hrupa« odlično povzemali izkušnjo.

Na koncu smo, kot je že v navadi, pripravili še Tesla Show, ki je s Triglavom v ozadju deloval še bolj impresivno. Velika zahvala gre Saši za odlično organizacijo tega dela testiranja, ki je potekal na letališču.

Po zaključku testiranja na letališču smo se odpravili nazaj proti Ljubljani v hotel NOX. Pogovori o električnih vozilih, fotovoltaiki in baterijskih hranilnikih so se nadaljevali brez premora. Nove tehnologije prinašajo nove izzive, ki jih z veseljem raziskujemo. Naše druženje se je končalo šele v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne. Do naslednjič, ko bo spet zabavno in poučno!

Z Almirjem Grebovićem iz BiH, predstavnikom Proauto.ba, sodelujemo že nekaj časa. Posebej nam je ostal v spominu zaradi svojega sproščenega predavanja na temo »eHyperMiling u Bosni i Hercegovini« na našem 11. mednarodnem strokovnem srečanju v Čatežu. Njegovo predavanje je bilo eno izmed najbolj zanimivih na dogodku. Prav tam se je porodila tudi zamisel o skupnem testiranju, kar je privedlo do našega sodelovanja pri testu Tesla Model 3 Performance AWD.

Pri načrtovanju smo izkoristili toplo vreme, kar je prispevalo k rekordnim dosežkom na tem področju. Edina pomanjkljivost so bile dimenzije platišč na testnem vozilu, ki niso najboljše za porabo energije. Dan pred začetkom testa smo posvetili tudi temu, da se Almir seznani s specifikami električnega vozila. Na primer prestavna ročica in smerniki so značilnosti, ki so specifične za nove modele Tesle, saj se v prejšnjih različicah niso pojavljali. Almir ima kot avtomobilski novinar bogate izkušnje, vendar se je rad podrobno seznanil z novostmi. Prav tako je pogrešal nastavitve stopnje regeneracije, ki je Tesla nima nastavljive na preprost način.

Prav tako smo dan pred dogodkom preverili nekaj polnilnih mest v Sarajevu. Strinjam se z njim, da v tem mestu primanjkuje ultrahitre polnilne infrastrukture ter državnega načrta za njen razvoj.

V soboto sva bila dogovorjena za zgodnji start pred hotelom Hills v Sarajevu ob 5.30, a sva v resnici začela nekoliko pozneje, ob 5.52, pri zunanji temperaturi 16 stopinj Celzija. Preden sva se odpravila, je bilo treba namestiti kamero, priklopiti telefone, nastaviti števce, narediti nekaj začetnih fotografij in nato startati v še prazno mesto.

Na začetku poti sva storila začetniško napako, ki sva jo opazila šele kasneje: imela sva vklopljeno klimatsko napravo, čeprav za to takrat ni bilo potrebe. Zaradi tega sva izgubila približno 0,7 % energije. Morda se zdi malo, a v tovrstnih preizkusih šteje vsak odstotek.

Kar zadeva pot, sem odločitev o relaciji in hitrosti vožnje prepustil Almirju, saj je že izvedel več podobnih testov in zelo dobro pozna lokalne razmere. Pot naju je vodila po avtocestah in lokalnih cestah, kar je omogočilo temeljito preizkušnjo vozila.

Kje vse sva se vozila, lahko vidite v spodnjem videoposnetku. Šele ob ogledu tega posnetka sem izvedel, da sva dosegla maksimalno hitrost 97 km/h – očiten znak, da sva prevozila kar strm klanec.

V 15 urah vožnje se skorajda nisva ustavljala. Le dve kratki pavzi za fiziološke potrebe, ves preostali čas pa sva preživela v vozilu. Spodnja fotografija je edini trenutek, ko sva dejansko stopila iz vozila in ujela okolico.

Tesla prikazuje mnogo informacij o poti, med drugim tudi, koliko porabijo posamezni porabniki in koliko poraba odstopa od načrtovane, in tukaj sva bila odlična, saj sva porabila 20,2 % manj od ocenjene porabe.

Med vožnjo sva večkrat prečkala reko Bosno, vsakič na drugačen način. Enkrat prek običajnega mostu, drugič po dvopasovni avtocesti, tretjič pa po mostu z omejitvami, ki je bil zame prav posebno doživetje. Še nikoli prej nisem v praksi videl železnih omejitev za širino in višino, ki bi tako omejevale prehod.

Na sami poti sva se ves čas borila s povprečno porabo. Najmanj je kazala 101 Wh/km, stalnica pa tam nekje med 102 in 103 Wh/km. Na žalost nikoli nisva prišla pod 100 Wh/km. Zadnji vzpon proti Sarajevu pa nama je prinesel tudi višji rezultat. Povprečna poraba je bila 104 Wh/km. Rezultat je namreč omogočal doseg cilja, in sicer prevoženih 700 kilometrov brez polnjenja v časovnem obdobju 15 ur.

Zaključek

Sodelovanje je znova pokazalo, kako dragocena je sinergija znanja in izkušenj. Vedno se lahko učimo od drugih, hkrati pa delimo svoje izkušnje, kar vodi k še boljšim rezultatom.

P. s.

V šestih dneh smo prevozili kar nekaj kilometrov – skupno 2019. Povprečna poraba je bila 138 Wh/km, kar je za takšno razdaljo še posebej dobro.

Še zapisi iz BiH: