Avtor: Društvo Dems

  • Električni roadtrip po ameriškem Jugu: najem Cybertrucka na Turo, polnjenje in FSD iz prve roke

    Električni roadtrip po ameriškem Jugu: najem Cybertrucka na Turo, polnjenje in FSD iz prve roke

    ~1700 km po Tennesseeju in Severni Karolini – najem EV v ZDA

    Osem dni, štirje prijatelji, en Cybertruck in približno 1700 kilometrov (okoli 1100 milj) po Tennesseeju in Severni Karolini. Od Nashvillea do Bryson Cityja, čez Chattanoogo, Fontana Dam in kotlino Cades Cove — v junijski vročini, ki je skoraj vsak dan presegla 30 °C.

    Ta članek ni oglas za Teslo. Je praktičen zapis: kako najeti električni avto na Turo, kako načrtovati pot, kako v resnici poteka polnjenje na ameriškem Jugu in kaj pomeni imeti na voljo Full Self Driving (FSD) ter hladilnik v sprednjem prtljažniku (frunk).

    Na poti smo bili štirje prijatelji (dva para). Na voznikovem sedežu sem sedel samo jaz. Ostali so bili potniki z zelo različnimi EV-izkušnjami — od domačega Model Y do praktično nič.

    Najem EV na Turo

    Turo je peer-to-peer platforma za najem osebnih vozil — »Airbnb za avtomobile«. Po mojih izkušnjah je Turo najboljša, če ne edina, možnost, če si želite najeti Teslo s FSD. Turo sem uporabil že večkrat in bil večinoma zelo zadovoljen.

    Iskalnik vozil na Turo

    Ko sem iskal avto za to potovanje, sem v njihovem iskalniku rezultate v Nashvilleu filtriral po znamki Tesla. Primarno sem iskal vozilo, ki bi imelo v opisu vsaj omenjeno možnost FSD. Seveda mi je bila pomembna tudi razumna cena najema. Predvsem zaradi slednjega sem najprej gledal raje Model Y, na katerega smo navajeni tudi doma. Vedel sem, da je dovolj velik za 4 odrasle potnike s prtljago.

    Odločil sem se za najobsežnejši paket zavarovanja, ki bi morebitno škodo kril brez odbitne franšize. Turo ponuja tudi cenejša zavarovanja z nekoliko nižjim kritjem. Meni se je doplačilo 100–200 USD za miren spanec zdelo vredno.

    Zakaj ravno Cybertruck

    Prvotno sem iskal Model Y, na katerega smo navajeni tudi doma. A med oglasi mi je v oči padel eden od Cybertruckov. Ponavadi so najemi Cybertruckov precej dražji od ostalih modelov, a ta je bil ponujen za ugodno ceno — primerljivo z Model Y. Poleg tega je imel FSD že vklopljen in vključen v ceno najema, kar je pri Cybertruckih redkost. Te priložnosti nisem smel izpustiti; ta odločitev je nato definirala celoten značaj potovanja.

    Približni stroški za 8-dnevni najem:

    Skupaj (vozilo) ~1720 USD
    Postavka Znesek
    Najem ~1200 USD
    Zavarovanje Turo ~400 USD
    Polnjenje (celotna pot) ~120 USD
    Cestnine / parkiranje zanemarljivo


    V ceno so bili vključeni tudi uradni Tesla hladilnik (cooler) v frunku, adapter J1772 in Tesla Mobile
    Connector. Vključena kilometrina je bila 1600 milj (~2575 km), ki jih nismo presegli. Morebitna
    prekoračitev bi stala 0,60 USD na miljo.

    Za primerjavo: cene najema Cybertrucka na Turo v okolici Nashvillea se trenutno gibljejo med ~110 in 260 USD/dan (tipično okoli 140–150 USD/dan) — precej manj kot v prvem letu po lansiranju, ko so cene mestoma presegale 900 USD/dan. Plačanih ~150 USD/dan je torej v skladu s trenutnim tržnim povprečjem za Cybertruck, a še vedno občutno več, kot bi za enako obdobje plačali za Model Y v isti regiji (tipično ~55–85 USD/dan). Ugodnost te ponudbe torej ni bila v ceni sami, ampak v tem, da je bil FSD že vključen — pri Cybertruckih redkost.

    Cene preverjene na turo.com, avgust 2026; dejanske cene nihajo glede na sezono, lokacijo in razpoložljivost.

    BNA Fly-Away namesto prevzema na letališču

    Vozila nismo prevzeli na terminalu letališča v Nashvilleu, ampak na parkirišču BNA Fly-Away neposredno ob njem. Najem s prevzemom na letališču je pogosto precej dražji. Fly-Away ima brezplačen shuttle na letališče, tako da dostop ni bil težava.

    Prevzem vozila

    Prevzem vozila na Turo poteka nekoliko drugače kot pri običajnem najemu, saj ga opravite popolnoma samostojno. Lastnik vozila bo z vami v aplikaciji delil lokacijo vozila, s pomočjo katere opravite tudi prevzem. Vozilo morate, v izogib kasnejšim sporom glede poškodb, čim bolj podrobno fotografirati (vključno s stanjem števca in napolnjenostjo baterije).

    Vročina in prednosti EV

    Pot smo načrtovali že pred potovanjem. Dejstvo, da bomo uporabljali EV, pri tem ni igralo nikakršne vloge. Glede na prejšnje izkušnje sem vedel, da je polnilnic Tesla Supercharger po ZDA dovolj, da polnjenje in domet ne predstavljata večjega problema.

    Izkazalo se je, da je EV odlična izbira za pot v poletni vročini. V EV lahko klima deluje tudi medtem ko je avto parkiran oz. jo lahko vklopite na daljavo. Razlika je velika, ko je zunaj vsak dan nad 30 °C. Res je, da to nekoliko poveča porabo, a to v praksi ne spremeni ničesar.

    Hladilnik v frunku je v vročini naredil več, kot sem pričakoval — o tem spodaj.

    Polnjenje v praksi

    Na poti smo opravili približno 10 polnjenj. Od tega jih je bilo 7 na Tesla Superchargerjih in 3 na javnih AC polnilnicah. Za električno energijo smo porabili približno 120 USD.

    Z dosegom nismo imeli nobenih težav. Večinoma smo sledili navigaciji v avtomobilu, ki se je izkazala za zanesljivo in pregledno. V Bryson Cityju smo s pomočjo aplikacije PlugShare našli brezplačno javno polnilnico, kar nam je pomagalo prihraniti nekaj dolarjev.

    Realni doseg našega Cybertrucka je bil slabih 300 milj (~480 km) na polnjenje, poraba pa okoli 250 Wh/km. Po občutku je to 50–80 % več kot pri domačem Model Y. To ni presenečenje, saj je Cybertruck težji in manj aerodinamičen. V praksi to ne predstavlja večjih težav, saj avtomobil to upošteva pri načrtovanju poti in polnjenja.

    Polnjenje na Superchargerju nikoli ni trajalo dlje, kot smo imeli prostega časa za odmor, kavo in stranišče. Luka, ki sicer ni EV-veteran, je to izpostavil kot enega ključnih vtisov:

    Čas polnjenja se ujame z ritmom poti, ne obratno. Tesla navigacija sama predlaga postanke; voznik jih le potrdi ali rahlo prilagodi.

    Ustavili smo se tudi na Buc-ee’s Superchargerju. Če ne poznate Buc-ee’s: to je nekaj med bencinsko  črpalko, nakupovalnim centrom in zabaviščnim parkom. Za postanek na dolgi progi je idealen: ogromno infrastrukture, hrana, čista stranišča in Supercharger, ki ne izgleda kot osamljena postaja na robu  parkirišča.

    Avtocestno postajališče Buc-ee’s

    AC polnjenje: adapter J1772 je zlata vreden

    Superchargerji bi zadoščali za celotno pot. A tri AC polnjenja so pot olajšala — in brez adapterja J1772 jih ne bi mogli uporabljati (javne AC, ki niso Tesla Destination Charger).

    Če v ZDA najamete Teslo, preverite, ali je v avtu adapter J1772. Tesla Mobile Connector je priročen za vtičnice doma ali pri prijateljih, a na javnih AC postajah v ZDA je J1772 standard.

    FSD: vožnja z nadzorovanim avtopilotom

    Sproščena vožnja s FSD

    FSD je ves čas t. i. nadzorovani sistem (angl. supervised): voznik vseskozi ostaja odgovoren in mora biti pripravljen na prevzem. Ni avtonomna vožnja brez nadzora, a kljub temu vožnjo zelo olajša. Na naši poti je bil FSD aktiven veliko večino časa. Ročno sem posegel praktično samo na parkiriščih, ko sem hotel parkirati drugje, kot se je odločil sistem.

    Ne glede na tip vožnje: na avtocesti, v mestu, na ožjih cestah, na gradbiščih, dežju, podnevi in ponoči je FSD na tej poti deloval suvereno, kar je popolnoma spremenilo izkušnjo potovanja. Vožnja je veliko manj utrujajoča za voznika in bolj opazovalna za vse potnike.

    Malica med vožnjo

    Za Majo in Luko, ki pred tem nista poznala FSD, je bil to prvi stik s takšnim sistemom. Oba sta po poti rekla, da bi mu tako na avtocesti kot zunaj nje popolnoma zaupala. Nataša, ki FSD pozna že od prej, ga po lastnem občutku vidi kot varnejšega od povprečnega človeškega voznika. Komaj čaka, da ga bo lahko uporabljala tudi doma. Jaz sem bolj neposreden: roadtrip brez FSD (in brez Teslinih »bombončkov«) se mi zdi preprosto bolj naporen, kot bi moral biti.

    Maji je bilo najbolj všeč, ko je FSD zaznal zajčka, ki je prečkal cesto. Ustavil se je tako, kot bi se za katerega koli drugega pešca, in počakal, da je ta varno prečkal cesto.

    Cybertruck: splošni vtisi

    Cybertruck je velik, a okreten. Steer-by-wire (krmiljenje brez klasične mehanske vezi med volanom in kolesi) in zavijanje vseh štirih koles naredita iz velikega poltovornjaka nekaj, kar se na parkirišču obnaša skoraj kot igrača.

    Prvi vtisi v skupini so bili barviti: meni »kako je hud«, Nataši »vesoljska ladja«, Luki »drvarnica« oziroma »kmetijsko-vesoljska« ladja, Maji »spaceship«. Luka ga je na prvi pogled imenoval »drvarnica«, a ta drvarnica se zna obrniti! Po nekaj dneh se na obliko navadite, na poglede mimoidočih pa nekoliko manj.

    Ima veliko prostora za prtljago in je spredaj zelo udoben. Ima tudi vse »bombončke«, ki smo jih navajeni lastniki vozil Tesla: vklop klime na daljavo, hlajenje sedežev, odlična navigacija in nadzor prek telefona. V junijski vročini je to razlika med preživetjem in uživanjem.

    Je magnet za poglede! V nobenem avtu se še nisem počutil tako opazovanega. Velika večina reakcij je pozitivnih — otroci in mladostniki dobesedno buljijo iz sosednjih avtov, ljudje se ustavijo in sprašujejo o izkušnji z njim. Imeli smo pa tudi klasiko: na semaforju nam je voznica iz sosednjega avta pokazala sredinca. Nastopaški avto vsekakor privablja pozornost, tudi ko je ne iščete.

    Cooler: od »neumno« do »bi ga kupil«

    Ko sem v oglasu videl uradni Tesla cooler, se mi je zdelo malo smešno — marketinški dodatek. Na koncu poti bi ga takoj vzel tudi zase.

    Uporabljali smo ga praktično ves čas: pijača in hrana, ki se ne razume z vročino (čokolada, mleko za kavo). Na začetku 10 kg ledu, nato približno vsaka dva dni še po 5 kg. V vročini nad 30 °C se je led topil precej počasneje, kot sem pričakoval.

    Hladilnik v frunku

    Nataša pravi, da »to potrebuje vsak avto«. Luka in Maja sta bila navdušena; želela bi še električno različico.

    Za roadtrip v vročini pomeni manj postankov samo zaradi pijače, manj stopljene čokolade — in sproščenejši ritem dneva.

    Slabosti in omejitve

    Kljub navdušenju je bil Cybertruck v marsičem drugačen od domačega Modela 3/Y — in ne le v dobrem smislu:

    • Zadnja klop: naslon je fiksen, okna so zelo majhna, posledično je pogled iz avtomobila na zadnjih sedežih precej omejen.
    • Poraba je 50–80 % višja od Modela Y/3 (okoli 250 Wh/km); doseg je slabih 300 milj (~480 km) na polnjenje — pri načrtovanju »enkrat napolnim in grem čez pol države« boste razočarani, ne zaradi Tesle, ampak zaradi fizike.
    • Cooler v frunku je primeren samo za vodoodporno embalažo, saj stvari plavajo v vodi, ko led staja.
    • Vozilo privablja izjemno veliko pozornosti javnosti — večinoma pozitivne, občasno pa tudi negativne reakcije mimoidočih.

    Zaključek

    Električni roadtrip po ameriškem Jugu ni bil eksperiment z negotovim izidom. Bilo je normalno, sproščeno potovanje.

    Turo deluje, a nekoliko drugače od običajnih agencij za najem vozil. Ne glede na to, je njegova uporaba zelo enostavna.

    Polnjenje na Tesla Superchargerjih na naši poti ni bilo ozko grlo. Adapter J1772 in javne AC polnilnice so pot le še olajšale. Cooler v frunku je iz »gimmicka« postal del rutine. FSD pa je — tudi za sopotnike, ki ga prej niso poznali — v nekaj dneh prešel iz znanstvene fantastike v nekaj, čemur so pripravljeni popolnoma zaupati.

    Vsi štirje smo bili mnenja, da bi takšen roadtrip še ponovili. Vsak daljši roadtrip brez te ravni asistence se mi zdi zdaj nepotrebno naporen.

    Če načrtujete podoben roadtrip: rezervirajte vozilo vsaj dva tedna vnaprej in pri lastniku pred najemom preverite razpoložljivost adapterja J1772 — to je razlika med tekočo potjo in nepotrebnim iskanjem polnilnic.

    Zadnja stran Cybertruck-a
    Zadnja stran Cybertruck-a

    Zapisal Janez Urevc

  • DEMS – Julijsko nadaljevanje

    DEMS – Julijsko nadaljevanje

    Avgustovski napad

    Če smo v junijskih podatkih videli Blitzkrieg, smo v julijskih lahko prepoznali Barbarosso, saj je končni delež še malo narasel.

    Julij in avgust praviloma nista močna meseca v prodaji avtomobilov, a pri električnih praktično ni bilo predaha. Čeprav so trgovci julija spravili na ceste manj vozil kot mesec prej (1519 napram 1689), se je skupni delež (delež BEV v prodaji vseh novih vozil) vseeno povečal na 26,4 %, saj je prodaja ostalih bolj padla. Avgust zna biti na račun negotovosti in črpanja zadnjih sredstev iz obstoječega razpisa subvencij prav tako zelo močan, septembra pa lahko upamo, da se ne bo zgodil Kursk ali invazija na Normandijo — da do konca izkoristimo analogijo z neko drugo dobo.

    Zmagovalci in presenečenja meseca

    Poglejmo številke še malo bolj podrobno. Na prvem mestu se je tokrat znašel Renault Twingo, kar je, glede na to, da je narejen v Sloveniji, še posebej spodbudno. Sledi Škoda Elroq in presenetljivo VW ID.7, med slednjim in tretjim vozilom iz VAG skupine, ID.4, pa se je vrinil še drug malček, Leapmotor T03. Med presenečenja lahko štejemo Opel Frontero in Toyoto BZ4X, prav tako preseneča ID.Buzz, katerega prodaja je skokovito narasla.

    Negativna presenečenja

    Poglejmo si še negativna presenečenja: Tesla Model 3 se prodaja v valovih glede na ladijske dobave in v absolutnih številkah še vedno krepko vodi, po drugi strani pa Model Y z le petimi prodanimi primerki beleži konkreten padec v primerjavi z junijem.

    Kitajski proizvajalci pridobivajo teren

    Novinec na slovenskem trgu, Deepal, je na račun odlične cene prodal 15 vozil, prav tako se dobro prodaja Zeekr, medtem ko je Leapmotor daleč pred ostalimi kitajskimi proizvajalci. Dobra prodajna mreža in privlačna cena sta dobra razloga za nakup in premagovanje strahu pred za nas neznanimi avtomobilskimi znamkami.

    Julijska prodaja po modelih

    #

    Proizvajalec

    Model

    Količina

    1

    RENAULT

    TWINGO (ev)

    209

    2

    ŠKODA

    ELROQ (ev)

    108

    3

    VOLKSWAGEN

    ID.7 (ev)

    97

    4

    LEAPMOTOR

    T03 (ev)

    75

    5

    VOLKSWAGEN

    ID.4 (ev)

    65

    6

    LEAPMOTOR

    C10 (ev)

    55

    7

    CUPRA

    BORN (ev)

    50

    8

    OPEL

    FRONTERA (ev)

    44

    9

    TOYOTA

    BZ4X (ev)

    43

    10

    CUPRA

    TAVASCAN (ev)

    41

    11

    KIA

    E-NIRO (ev)

    38

    12

    LEAPMOTOR

    B10 (ev)

    35

    13

    CITROEN

    C3 (ev)

    34

    14

    DONGFENG

    BOX (ev)

    33

    15

    OMODA

    5 (ev)

    33

    16

    VOLKSWAGEN

    ID.BUZZ (ev)

    27

    17

    KIA

    EV2 (ev)

    27

    18

    AUDI

    Q6 E-TRON (ev)

    25

    19

    ŠKODA

    ENYAQ (ev)

    20

    20

    BMW

    IX1 (ev)

    19

    21

    HYUNDAI

    KONA (ev)

    17

    22

    ZEEKR

    7GT (ev)

    17

    23

    CITROEN

    C3 AIRCROSS (ev)

    16

    24

    AUDI

    Q4 (ev)

    16

    25

    KIA

    EV3 (ev)

    15

    26

    BMW

    IX3 (ev)

    15

    27

    DEEPAL

    S07 (ev)

    15

    28

    TOYOTA

    C-HR (ev)

    14

    29

    RENAULT

    RENAULT 5 (ev)

    13

    30

    MG

    S5 EV (ev)

    13

    Kaj prinaša jesen

    Julijske številke so vsekakor pozitivno presenečenje in ne dvomimo, da bi se lahko ta trend nadaljeval do konca leta, če bo vlada našla sredstva za subvencije. Slednje kažejo dober trend pri manjših, mestnih vozilih in vozilih cenejšega/srednjega razreda, kar je bil tudi namen zadnjega razpisa. Vsekakor upamo, da ne bo večjih negativnih presenečenj v prihodnjih mesecih in da bomo na slovenskih cestah videvali čedalje več električnih vozil.

    Zapisal Alan Orlič

  • Še 5.000 km garancije – je z mojim električnim avtom vse v redu?

    Še 5.000 km garancije – je z mojim električnim avtom vse v redu?

    Ko se avtomobil približuje koncu tovarniške garancije, se marsikateremu lastniku porodi vprašanje: je z vozilom res vse tako, kot mora biti? Pri električnem avtomobilu je ob tem posebno zanimivo tudi stanje visokonapetostne baterije, ki je eden najpomembnejših in najdražjih sestavnih delov vozila. Pri mojem modelu zanjo sicer velja daljša garancija – 8 let oziroma 160.000 kilometrov –, vendar sem želela ob tej priložnosti preveriti tudi njeno trenutno stanje.

    Do izteka uradne garancije mojega avtomobila je ostalo le še približno 5.000 kilometrov. Avto sicer ni kazal nobenih težav, opozorilnih sporočil ali drugih znakov, zaradi katerih bi morala obiskati servis in to je bil njegov prvi preventivni servisni pregled. Prav zato me je zanimalo nekaj drugega: ali lahko strokovni pregled odkrije težavo, še preden jo opazi voznik?

    Odločila sem se za preventivni pregled pri EV Clinic. Želela sem dobiti neodvisno sliko dejanskega stanja vozila, dokler je avtomobil še v garancijskem obdobju. Če bi pregled pokazal nepravilnost ali sestavni del, ki kaže znake prezgodnje obrabe, bi bilo še dovolj časa, da se ugotovitev preveri in po potrebi pravočasno uveljavlja v okviru garancije.

    Pri električnih vozilih je tak pregled zanimiv tudi zato, ker voznik stanja nekaterih pomembnih komponent ne more oceniti zgolj med vsakodnevno uporabo.

    Kaj so pregledali?

    Storitev je obsegala diagnostiko vozila in optični pregled, pri katerem so preverili več ključnih področij. Posebna pozornost je bila namenjena visokonapetostni bateriji in njenemu State of Health (SoH) oziroma oceni njenega trenutnega stanja.

    (Stanje baterije glede na primerljiva vozila)

    Pregledali so tudi podvozje in vzmetenje ter čistost hladilnika (radiatorja), saj lahko umazanija in druge nečistoče, ki se nabirajo na njegovih rebrih, zmanjšujejo pretok zraka skozi hladilni sklop.

    Pri takšnem pregledu torej ne gre samo za vprašanje, ali vozilo zazna napako in voznika nanjo opozori. Namen je pogledati nekoliko globlje in preveriti stanje komponent, ki lahko veliko povedo o tem, kako se je vozilo staralo in kako je bilo uporabljano.

    In rezultat?

    Pravzaprav najboljši možen: pri moji Tesli Model 3 RWD, letnik 2024, ki ima trenutno prevoženih 74.411 kilometrov ni bilo odkritih nobenih napak ali nepravilnosti.

    Stanje visokonapetostne baterije je bilo preverjeno z AVILOO FLASH testom ter ocenjeno kot odlično, za baterijo pa sem prejela tudi potrdilo o njenem stanju.

    (Potrdilo o stanju visokonapetostne baterije)

    Tudi pregled drugih komponent ni pokazal razlogov za skrb. Hladilnik je bil čist in brez nesnage, na vzmetenju pa ni bilo zaznati znakov obrabe.

    (Vzmetenje)

    Avto je torej pregled prestal brez pripomb.

    Morda se komu ob takšnem rezultatu zastavi vprašanje: ali je bil pregled potem sploh potreben?

    Po mojem mnenju – da, saj ima tudi ugotovitev, da je vse v redu, svojo vrednost in je to dobrodošel podatek tudi za prihodnja leta lastništva.

    Če bi pregled odkril težavo, bi jo lahko začela reševati še pred iztekom garancije. Če je ne odkrije, pa dobimo precej več zaupanja v tehnično stanje avtomobila, s katerim bomo po izteku garancije stroške morebitnih popravil praviloma prevzemali sami.

    Kaj pa cena?

    Cena preventivnega pregleda znaša 100 € + DDV, oziroma 122€ , vendar je za člane DEMS – Društva e-mobilnost Slovenije pregled še nekoliko ugodnejši, saj imajo člani društva pri tej storitvi 10 % popusta.

    Pridruži se društvu DEMS

    V mojem primeru težav niso našli. Baterija je v odličnem stanju, vzmetenje ne kaže znakov obrabe in pregledane komponente so brez posebnosti.

    In prav tak rezultat sem si pred zadnjimi 5.000 kilometri garancije najbolj želela.

    Zapisala: Saša Odlazek

     

  • Tesla Model 3: kralj prodaje v Sloveniji 06/2026

    Tesla Model 3: kralj prodaje v Sloveniji 06/2026

    in kaj pokaže naš test porabe

    Po podatkih o registracijah vozil je bilo v Sloveniji junija 2026 registriranih 485 novih Tesel Model 3 – največ med vsemi modeli, ne le med električnimi. Drugouvrščeni Renault Clio je zabeležil 301 registracijo, torej 184 manj. (Vir: zurnal24.si)

    To je statistika prodaje. V nadaljevanju so naši lastni, neodvisno izmerjeni rezultati porabe – z enim vozilom, na dveh različnih testih.

    Test 1: Ljubljanska obvoznica v prometu

    Začetek kroga na počivališču Barje

    Teslo Model 3 smo peljali na tri kroge po ljubljanski obvoznici v običajnih prometnih razmerah (gost promet, priključevanja, spremenljiva hitrost) – brez laboratorijskih ali idealiziranih pogojev.

    Krog Temperatura Razdalja Čas Povp. hitrost Poraba
    1 23 °C 28,9 km 21 min 82,6 km/h 9,56 kWh/100 km
    2 23 °C 28,9 km 21 min 82,6 km/h 9,60 kWh/100 km
    3 24 °C 28,9 km 21 min 82,6 km/h 9,22 kWh/100 km

    Skupno: 86,7 km v uri in treh minutah, povprečna hitrost 82,6 km/h, povprečna poraba 9,46 kWh/100 km.

    Tretji krog

    Izmerjena poraba 9,46 kWh/100 km je za 12 % nižja od uradne vrednosti WLTP (10,8 kWh/100 km) za Model 3 RWD. To se je zgodilo predvsem zato, ker je bila temperatura zraka idealna (23–24 °C), povprečna hitrost pa zaradi prometa nekoliko nižja od tiste v uradnem testnem ciklu.

    Dela na cesti

    Pogoji testa: Tovarniški tlak v pnevmatikah, ena oseba v vozilu, izklopljena klimatska naprava, letne pnevmatike.

    Test 2: 771,5 km v enem dnevu, brez polnjenja in ostalo je 4 %

    Pot ob Savi

    Drugi test ni ciljal na hitrost, temveč na odgovor na vprašanje: »Kolikšen je maksimalni doseg vozila ob ekstremno varčni vožnji (t. i. hypermiling)?« Želeli smo preveriti, kje so realne fizikalne meje avtomobila, ko vožnjo popolnoma prilagodimo porabi.

    Vozilo je bilo doma napolnjeno do 100 %, start iz Ljubljane ob 6.20, oblačno, 19 °C.

    Postaja Temperatura Skupna razdalja Ura Povp. hitrost Poraba na odseku
    Ljubljana 20 °C 100 km 08.54 38,96 km/h 7,47 kWh/100 km
    Sp. Pijavško 24 °C 200 km 11.01 47,24 km/h 7,37 kWh/100 km
    Bizeljsko 29 °C 300 km 13.15 44,12 km/h 7,05 kWh/100 km
    Spuhlja 31 °C 400 km 15.35 42,55 km/h 7,65 kWh/100 km
    Pince 30 °C 500 km 17.54 43,24 km/h 6,55 kWh/100 km
    Ptuj 26 °C 600 km 20.06 45,16 km/h 7,10 kWh/100 km
    Vransko 20 °C 700 km 22.27 42,55 km/h 7,85 kWh/100 km
    Ljubljana (cilj) 21 °C 771,5 km 00.11 41,25 km/h 7,55 kWh/100 km

    Sama vožnja je trajala kar 17 ur in 33 minut (plus 18 minut postankov), kar pomeni, da je šlo za pravi vozniški maraton, ki je od voznika zahteval ogromno potrpežljivosti. Nizka povprečna hitrost (43,9 km/h) je posledica izogibanja avtocestam, voženj skozi številna naselja in striktnega upoštevanja omejitev z namenom doseganja čim nižje porabe. Pot nas je vodila po Dolenjski, Štajerski in Prekmurju ter čez mejo na Madžarsko in nazaj – vse brez vmesnega polnjenja.

    Rezultat: 771,5 km ob povprečni porabi 7,31 kWh/100 km, ob prihodu je v bateriji ostalo še 4 % kapacitete. Povprečna hitrost 43,9 km/h.

    Vozilo je opremljeno z baterijo tipa litij-železo-fosfatno (LFP) baterijo, ki je bolj temperaturno občutljiva od klasičnih litij-ionskih baterij. Pri 20 °C se poraba nekoliko poveča, nad 30 °C pa opazno pade. To nazorno kažejo tudi naši podatki: odsek skozi Pince (pri 30 °C) je postregel z najnižjo porabo 6,55 kWh/100 km, medtem ko je ob vrnitvi proti Vranskemu (pri 20 °C) poraba narasla na 7,85 kWh/100 km. V zimskih mesecih bi bila minimalna poraba pri takšnem tempu po naši oceni okoli 8,5 do 9,0 kWh/100 km.

    Poraba 7,31 kWh/100 km

    Stroški poti (771,5 km)

    Izračun temelji na povprečni ceni elektrike za slovenska gospodinjstva (0,212 €/kWh) in ceni elektrike iz lastne fotovoltaične elektrarne (0,066 €/kWh).

    Način polnjenja Cena elektrike Strošek na 100 km Skupni strošek poti
    Gospodinjska tarifa 0,212 €/kWh 1,55 € 11,95 €
    Domača fotovoltaika 0,066 €/kWh 0,48 € 3,72 €

    Ob polnjenju iz lastnega sonca je 771,5 km dolga pot – od Slovenije čez Madžarsko in nazaj – stala 3,72 €, kar znese celo 0,48 € na 100 kilometrov.

    Dolenjska

    Omejitve testa

    Da lahko bralec sam presodi, koliko rezultati veljajo zanj:

    • Meritve izhajajo iz enega vozila in enega voznika (na delu poti sta bili v vozilu dve osebi) in ne predstavljajo statističnega povprečja.
    • Rezultati so močno odvisni od idealnih temperatur in specifičnega vozniškega sloga tistega dne. Pri zahtevnejših pogojih (zimski mraz, avtocesta pri 130 km/h) bo poraba seveda višja.
    Dobri, kraj na Madžarskem

    Sklep

    Tesla Model 3 ni brez razloga kraljevala na slovenski prodajni lestvici junija 2026. Naš test na obvoznici je pokazal izjemno nizko realno porabo 9,46 kWh/100 km, medtem ko je ekstremni preizkus dosega dokazal, da se z enim polnjenjem ob maksimalnem varčevanju da prevoziti teoretičnih 800 kilometrov (ob upoštevanju preostalih 4 % baterije).

    Praktičen zaključek

    Letna vožnja: pričakujte 9–10 kWh/100 km
    Zimska vožnja: 11–13 kWh/100 km (temperature, klimatizacija)
    Avtocesta (130 km/h): 12–14 kWh/100 km
    Stroški: 1,55 €/100 km (elektrika) vs. 9,50 €/100 km (bencin) – elektrika je 6× cenejša

    • Stroški bencina so izračunani na podlagi regulirane cene bencina v Sloveniji ob objavi (julij 2026: 1,588 €/L). Dejanski stroški se razlikujejo glede na obdobje in izbiro bencinske črpalke.

    Zapisal
    Ignac Završnik

    Metodologija: Meritve so bile opravljene z enim vozilom, ob določenih vremenskih in prometnih pogojih navedenega dne. Rezultati se lahko razlikujejo glede na slog vožnje, temperaturo, obremenjenost vozila in stanje pnevmatik. 

  • Slovenija na sončni strani Alp: kaj smo povedali svetu o električni mobilnosti

    Slovenija na sončni strani Alp: kaj smo povedali svetu o električni mobilnosti

    Drugi junij 2026, večer. Na zaslonu se v oknu Zooma izmenjujejo obrazi kolegov z vseh koncev sveta. Srečanje organizacije GEVA – Global EV Drivers’ Alliance – poteka tako kot že nekaj let: na daljavo. Brez letov, brez hotelov, brez terminalov. Samo ljudje, podatki in pogovor.

    Včasih se zdi, da je prav ta oblika srečanja najbolj iskrena. Ko izgine logistika, ostane vsebina.

    Slovenija 2025: leto, ki je spremenilo tempo

    Preden smo sploh začeli s predstavitvijo, nas je ustavil en podatek.

    V letu 2025 smo v Sloveniji registrirali 6419 novih BEV, kar pomeni 103,9-odstotno rast glede na prejšnje leto. Tržni delež je dosegel 11,2 %.

    Slovenija še vedno zaostaja za evropskimi vodilnimi trgi — Avstrija je pri 21,5 %, evropsko povprečje pri 17,4 %. A smer gibanja ni več vprašanje interpretacije. Je statistika.

    Električna mobilnost ni več nišni pojav. Postaja del standardnega avtomobilskega trga.

    Marec 2026: trenutek, ki ga ni mogoče prezreti

    Potem je prišel marec 2026.

    V tem mesecu je bil v Sloveniji najbolje prodajani avtomobil Tesla Model 3 – 352 registracij, pred vsemi klasičnimi modeli, vključno z Nissanom Qashqaijem in Škodo Octavio.

    Ko sem ta podatek predstavil na srečanju, je za trenutek nastala tišina. Nato so se v klepetu pojavili kratki odzivi kolegov v obliki pozitivnih emodžijev. 👏🔥⚡🙌

    Ta trenutek ni pomemben zaradi enega modela ali ene znamke. Pomemben je, ker kaže premik v strukturi povpraševanja.

    Aprila 2026 je tržni delež BEV dosegel 17,1 %, delež dizla pa je prvič padel pod 12 %. Trend je jasen in konsistenten.

    Polnilna infrastruktura: problem ni več količina

    V DeMS-u že tretje leto zapored izvajamo neodvisno terensko ocenjevanje javne polnilne infrastrukture. Ne na papirju – v praksi: z lastnimi vozili, na realnih poteh. Lani 81 lokacij, več kot 6000 km, 200+ ur prostovoljnega dela, 10 različnih modelov EV.

    Slovenija ima danes več kot 3200 javnih polnilnih mest, približno tretjina je ultra-hitrih DC-polnilnikov nad 150 kW. To je solidna osnova.

    A izkušnja uporabnika pokaže kaj drugega. Danes vprašanje ni več, ali polnilnica obstaja. Vprašanje je, ali deluje, ko jo potrebuješ. Zanesljivost, interoperabilnost, plačilna enostavnost, transparentnost cen, signalizacija – to postajajo ključni dejavniki, ki odločajo o tem, ali se bo voznik naslednjič mirno odpravil na pot.

    Na srečanju smo to povzeli preprosto:

    Mreža ni več glavno vprašanje. Konsistentnost je.

    Večstanovanjske stavbe: sistemski problem zadnjega kilometra

    To je tema, ki ostaja ena najbolj vztrajnih ovir že vrsto let.

    Velik del prebivalcev živi v večstanovanjskih stavbah, kjer je polnjenje pogosto onemogočeno ne zaradi tehničnih omejitev, temveč zaradi administrativne previdnosti, nejasnih pravil in pomanjkanja standardiziranih pristopov.

    Paradoks je očiten: kjer se prepove urejeno polnjenje, se pogosto pojavi neurejeno – improvizacije z gospodinjskimi vtičnicami in podaljški, ki povečujejo varnostna tveganja, ne zmanjšujejo.

    Rešitve pa že obstajajo. Sistemi dinamičnega upravljanja obremenitev omogočajo varno in skalabilno polnjenje tudi v obstoječih objektih, pogosto brez večjih posegov v omrežje. Standard IEC 60364-7-722 to jasno definira, evropska direktiva EPBD 2024/1275 pa od držav članic zahteva aktivno prilagoditev regulative.

    Izziv torej ni tehničen. Je implementacijski.

    Laboratorij meri obljube. Mi merimo realnost.

    Na srečanju smo predstavili tudi projekt, ki v DeMS-u zavzema posebno mesto.

    Jeseni 2026 bo deset ekip z desetimi električnimi vozili prevozilo relacijo Ljubljana–Maroko–Ljubljana. Skupaj približno 80.000 km popolnoma električne vožnje.

    Razlog za Maroko ni simboličen – je metodološki. Sahara, vročina, dolge razdalje in omejena infrastruktura predstavljajo pogoje, ki jih laboratorij ne more simulirati. Deset vozil na isti relaciji omogoča primerljive podatke in zmanjšuje anekdotičnost rezultatov.

    To ni prva taka izkušnja. Lani smo z devetimi vozili prevozili pot do Severnega rta – več kot 70.000 km skozi Skandinavijo in čez arktični krog. Brez goriva.

    Tri prioritete naslednje faze

    Ob zaključku smo izpostavili tri ključne pogoje za pospešitev elektrifikacije v Sloveniji.

    Stabilno in predvidljivo regulativno okolje. Investicije v vozila in infrastrukturo zahtevajo dolgoročno zaupanje. Nenadne spremembe spodbud ali pravil neposredno zavirajo trg – na obeh straneh: pri kupcih in pri operaterjih.

    Uporabniška izkušnja kot osnovni standard. Kartično plačilo, jasne cene in zanesljivo delovanje ne smejo biti konkurenčna prednost. Morajo biti minimum sistema.

    Transparentno in neodvisno merjenje kakovosti. Le merljive razlike ustvarjajo odgovornost. V kombinaciji z inteligentnim upravljanjem obremenitev to omogoča učinkovitejšo rabo obstoječega omrežja – tudi tam, kjer je nadgradnja predraga ali prepočasna.

    Ko sem po srečanju zaprl računalnik, sem še nekaj trenutkov ostal pri mizi.

    Slovenija je majhen trg. A prav v majhnosti je prednost: spremembe se hitreje pokažejo, hitreje preverijo in hitreje popravijo.

    V DeMS-u to počnemo brez institucionalnega laboratorija – pogosto prostovoljno, na terenu, z lastnimi vozili.

    In dokler bo treba, bomo nadaljevali.

    Povzel in zapisal
    Ignac Završnik

     

  • DEMS varna vožnja Logatec

    DEMS varna vožnja Logatec

    Preizkušanje mej na varen način

    Kako se je vse začelo

    Ko sem pred leti naredil izpit za avto, ni bilo še nobenih poligonov varne vožnje niti kazenskih točk. Dobil si izpit in postal voznik.

    Od takrat je minilo že vrsto let in približno milijon kilometrov, da o manjših bližnjih srečanjih niti ne govorim. Kljub temu nisem prav veliko okleval, ko je iz društva prišla pobuda za obisk tečaja varne vožnje. Za izvajalca je bil izbran Blago-mix iz Logatca, kjer imajo na tem področju dolgoletne izkušnje.

    Nas je prišlo le malo — a se je izkazalo za prednost

    Manjše število

    Kljub dobremu začetnemu odzivu članov smo na koncu prišli trije. Bolezni in druge nenadne težave so konkretno zredčile naše vrste. A to se je izkazalo za prednost, saj smo imeli več časa za preizkušanje svojih meja.

    Najprej teorija

    Začeli smo v predavalnici, kjer smo s pomočjo inštruktorja Sama ponovili teorijo — tehnični del: od pravilnega sedenja in drže volana do reakcijskih časov, zaviranja in vsega, kar sodi zraven.

    Na poligon

    Po tem smo se odpravili na poligon, ki je sestavljen iz več sklopov. Imeli smo tri različna vozila: Teslo Model Y Premium druge in tretje generacije RWD modela z manjšo LFP baterijo ter Hyundai Kono 64 kWh druge generacije.

    Zaviranje v sili

    Najprej smo se preizkusili v tehniki vrtenja volana, nato je sledilo zaviranje v sili pri 30, 50 in 60 km/h. Praktično takoj se je pokazala razlika med vozili — Kona je daleč najlažja, za skoraj 200 kg v primerjavi z obema teslama. Zaradi tega je bila njena zavorna pot krajša. Obenem se je že tu izkazalo, da ima dobro nastavljeno podvozje.

    Izogibanje oviri

     

    Sledila je vaja izogibanja oviri in zaviranja. Povzročala nam je največ težav, saj smo v zadnjem trenutku iskali pot, po kateri se ji lahko izognemo — in jo velikokrat tudi zgrešili.

    Neskončni ovinek

    Nato je prišla na vrsto zabava z neskončnim ovinkom, kjer smo preizkušali mejo, kdaj avto »odnese« iz smeri vožnje. Dobesedno je bilo slišati kričanje asistenčnih sistemov, ki so se trudili na vso moč ohraniti avto na poti.

    Bočno zdrsavanje zadka

    Zadnja vaja je bila bočno zdrsavanje zadka pri hitrosti 50 km/h. Sicer nekoliko neresnična situacija v primerjavi z vsakodnevno vožnjo, a vseeno daje misliti, kaj vse se lahko zgodi na cesti.

    Kaj smo se naučili

    Ker nas je bilo malo, smo večino vaj opravili bistveno večkrat in nekajkrat konkretno prestopili meje — a brez skrbi: poligon je varno mesto, kjer so napake dovoljene in brez posledic za druge udeležence ali nas same.

    Tečaj ni namenjen temu, da bomo naslednjič hitreje vozili skozi ovinke, temveč da znamo oceniti nevarnosti, vozimo previdneje in — kar je najpomembneje — spoznamo svoje vozilo ter njegovo obnašanje v kritičnih trenutkih.

    Tu velja še enkrat poudariti: električna vozila so praviloma težja in potrebujejo daljšo zavorno pot. Res je, da je rekuperacija določena oblika zaviranja — avto začne zavirati takoj, ko dvignemo nogo s pospeševalnika, še preden pritisnemo na zavoro — a na to se ne smemo zanašati. Prav tako ne na gume ali asistenčne sisteme, ki sicer zelo pomagajo, a v kritičnih situacijah lahko tudi odpovedo. Na koncu je namreč voznik tisti, ki se mora odločiti, kako in kaj.

    Diplome

    Priporočamo

    Mnenje vseh treh udeležencev je enotno: tečaj je smiseln in ga toplo priporočamo vsem voznikom — predvsem starejšim in tistim, ki tečaja varne vožnje še niso opravili.

    Zapisal
    Alan Orlič

  • 80.000 km v Maroko – dvakrat okoli sveta, a vsi v isto smer

    80.000 km v Maroko – dvakrat okoli sveta, a vsi v isto smer

    Ta teden je odmevala novica: Tobias Wagner z električnim vlačilcem Mercedes eActros 600 načrtuje 40.000 km čez 38 držav. Impresivno.

    Vir: https://electrek.co/2026/05/11/this-electric-semi-truck-will-drive-around-the-world-in-80-charges/

    Mi gremo drugače. Letos jeseni bo ekipa DeMS skupaj prevozila 80.000 km na relaciji Ljubljana–Maroko–Ljubljana. Deset ekip, deset vozil, en neizprosen cilj. 

    Projekt: Beduinska DeMS avantura 2026.

    Nismo začetniki

    Lani smo se ob petih zjutraj — z Vesninim domačim štrudljem v želodcu — odpravili proti Severnemu rtu. 14 članov, 9 vozil, več kot 70.000 skupnih kilometrov. Prišli smo do Nordkappa, izvedli najsevernejši Tesla lightshow na planetu in pod polarno svetlobo dočakali severni sij. Vse brez kapljice nafte. Celotno zgodbo preberite tukaj.

    Tik pred Severnim rtom

    Letos zamenjujemo arktični mraz za saharsko vročino

    Namesto polarnega sija nas čaka zvezdnato nebo nad puščavo. Namesto finskega dežja puščavski pesek in prelazi Atlasa.

    To ni road trip. To je test.

    En test je naključje. Deset testov je statistika.

    Primer zbiranja podatkov na dogodku Povezujemo e-Slovenijo

    Z različnimi vozili, različnimi vozniki in popolnoma enako zahtevno potjo bomo zbrali podatke, ki jih noben laboratorij ne more ponoviti:

    kako baterije zdržijo ekstremno vročino,
    kako deluje infrastruktura tam, kjer je redka,
    kaj se zgodi, ko stvari ne gredo po načrtu.

    Vtičnica 2 ne deluje

    Ko baterija ne bo delala po prospektu — to pokažemo. Ko polnilnica odpove — to tudi pokažemo. Lani smo preverili 81 lokacij po Sloveniji in vemo, da se realnost ne ujema vedno s teorijo.

    Tobias dokazuje, da elektrika deluje v ekstremih z ogromnim tovornjakom. Mi bomo dokazali, da to velja tudi za običajna električna vozila — brez spremljevalne logistike in brez rezervnega polnilnika v prtljažniku.

    Laboratorij meri obljube. Mi merimo resničnost.

    80.000 km, en cilj

    Tobias bo za svojih 40.000 km porabil večji del leta. Mi bomo dvakrat toliko prevozili v nekaj tednih — kot ekipa. Naše poti se ne bodo križale. Cilj pa ostaja enak: dokazati, da električna mobilnost deluje tudi tam, kjer bencinska črpalka še vedno velja za edino rešitev.

    Si zraven?

    Postani član DeMS.

    Če si član DeMS in te mika resna avantura z namenom, so prijave odprte. Število ekip je omejeno. Drugače pa postani član in se prijavi.

    →  Postani član

  • Kdo je kdo: nazivna moč slovenske e-mobilnosti

    Kdo je kdo: nazivna moč slovenske e-mobilnosti

    Infrastrukturni rentgen

    Slovenija se rada prikaže kot zelena tranzitna oaza. A kdor res vozi na elektriko, ve, da PR-razglednice ne polnijo baterij. Ko odpreš uradni register na www.nap.si, se hitro pokaže prava slika: sistem, ki je na videz razširjen, v resnici pa funkcionalno neuravnotežen, regionalno razcepljen in ujet v past statističnega olepševanja.

    Vsaka točka predstavlja polnilno mesto.

    Gospodarji vtičnic: nazivna moč (kW) je najpomembnejša operativna metrika

    Pozabite na število priključkov. Za voznika je pomembno samo, koliko energije sistem v danem trenutku zmore oddati.

    Upravljalec

    Skupna moč (kW)

    Št. polnilnih mest

    Profil in vloga

    PETROL

    41.337

    729

    Hrbtenica tranzita – močan DC

    Tesla Energy

    26.423

    77

    Ultra-hitri ekosistem

    IONITY

    14.720

    32

    Koridorska ultra-hitra mreža

    Elektro Ljubljana

    11.507

    680

    Urbana AC-mreža (počasno)

    MEGA M

    7.347

    364

    Regionalni DC-most

    Lidl Slovenija

    6.757

    171

    Trgovinski DC-pospešek

    Paradoks počasnih točk: Elektro Ljubljana ima skoraj toliko priključkov kot Petrol, a le četrtino njegove moči. V središču mesta te točke pogosto postanejo draga parkirišča namesto uporabnih polnilnic.

    Novi igralci, kot je Eleport, z bistveno manjšim številom polnilnih mest dosegajo primerljiv velikostni razred  … (npr. Implera s 381 pretežno AC-točkami).

    Petrol trenutno vodi.

    Dve hitrosti polnjenja

    • 77,6 % AC – počasne polnilnice za domače in delovno okolje.
    • 22,4 % DC – hitre polnilnice za tiste, ki prečkajo državo.

    Delitev ni slaba sama po sebi. Problem je v tem, kje in kdaj so te polnilnice na voljo.

    Regionalni rentgen: Kje sistem poka po šivih

    Ob približno ocenjenih 32.000 električnih vozilih (maj 2026) postane slika boleče jasna:

    Regija

    EV / 100 polnilnih mest

    Težava

    Osrednjeslovenska

    1400–1700

    Žrtev lastnega uspeha. Ljubljana je ozko grlo – premalo hitrih točk, veliko ljudi brez domačega polnjenja.

    Obalno-kraška & Savinjska

    ~1200

    Sezonska iluzija. Pozimi OK, poleti sistem kolapsira zaradi tranzita in turistov.

    Zasavje & Primorsko-notranjska

    700–800

    Infrastrukturna puščava. EV-jev je malo, ker pogojev praktično ni.

    Faktor izrabe: mrtvi kapital in žive konice

    • Avtocestni koridorji: povprečna izraba 15–20 %, ob petkovih in sobotnih konicah pa 100 %. Takrat e-mobilnost izgublja podpornike.
    • Lokalne AC-točke: pod 5 % izrabe. Večino časa samevajo kot rezervirana parkirišča.

    K fizičnim omejitvam pa moramo prišteti še ekonomski absurd. Leta 2026 voznik ne plačuje le energije, temveč pristaja na netransparentno igro posrednikov. Cena na isti polnilnici se lahko razlikuje tudi do 40 %, odvisno od uporabljene aplikacije ali RFID-kartice. Razlika med domačim ponudnikom in tujim roaming partnerjem je pogosto večja od marže, ki jo plačujemo pri fosilnih gorivih.

    Slovenija nima pomanjkanja vtičnic. Ima kronično krizo razporeditve moči in odsotnost cenovne etike.

    Kaj moramo spremeniti?

    1. Prioriteto dati močnim DC-polnilnicam na ključnih koridorjih (Ljubljana–Koper, Ljubljana–Maribor, obala).
    2. Energetsko sanacijo šibkejših regij (Zasavje, Koroška, Notranjska) – brez tega zeleni prehod tam ne bo stekel.
    3. Popolno transparentnost:  javni podatki o zasedenosti v realnem času na preprost način.

    Sklep

    Slovenija nima pomanjkanja vtičnic. Ima kronično krizo razporeditve moči in odsotnost cenovne etike. Dokler bo edino merilo uspeha »število novih polnilnih mest«, bomo še naprej stali v vrstah. Leto 2026 bi moralo biti leto, ko nehamo šteti vtičnice in začnemo meriti razpoložljivo moč, pretočnost in poštenost.

    Slovenska e-mobilnost ni ujeta v zastoj zaradi avtomobilov. Ujeta je zaradi napačne arhitekture sistema.

    Ignac Završnik (maj 2026)
    Viri: www.nap.si + lastne izkušnje
    Opomba: ocene load factorja temeljijo na strukturi PM in prometnih tokov ter lastni izkušnji.

  • Slovenija od panonskih ravnic do morja: Potovanje s Volkswagnom ID.7

    Slovenija od panonskih ravnic do morja: Potovanje s Volkswagnom ID.7

    Jutro v Prekmurju se začne počasi, z meglico, ki se dviga nad vinogradi. Na vrhu stolpa Vinarium v Lendavi se odpre razgled, ki ga ne ponuja nobena druga točka v Sloveniji – pogled na kar štiri države hkrati. S 53,5 metra visokega razgledišča seže pogled čez ravnice in gričevje Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Avstrije. To je popoln izhodiščni trenutek za daljše potovanje.

    Pod stolpom nas čaka sodobni električni sopotnik – Volkswagen ID.7 Pro z neto baterijo 77 kilovatnih ur. Po uradnem ciklu WLTP zmore do 618 kilometrov dosega, kar pomeni, da lahko na poti do Kopra, dolgi dobrih 310 kilometrov, uživamo popolnoma brezskrbno in brez vmesnega postanka na polnilnici.

    Stolp Vinarium

    Meditacija med griči in ravnico

    Ko zapustimo Lendavske gorice, se pokrajina počasi spreminja. Ravnice Prekmurja se umikajo gričem Štajerske. Cesta proti Mariboru ponuja mirno vožnjo, kjer električni motor ID.7 pokaže svojo največjo prednost – popolno tišino. Brez vibracij in z gladkim pospeševanjem vožnja postane skoraj meditativna, k čemur pripomore tudi odlična zvočna izolacija kabine.

    Po avtocesti nadaljujemo proti Ljubljani. Tu se pokaže prednost regenerativnega zaviranja, ki v gostejšem prometu in pri spuščanju z vrhov (kot so Trojane) energijo vrača v baterijo. Ravno ta učinkovitost omogoča, da doseg upada počasneje, kot bi pričakovali.

    Ključni podatki o vožnji:

    Parameter

    Vrednost

    Razdalja

    310 km

    Čas vožnje

    3 ure in 7 minut

    Povprečna hitrost

    99 km/h

    Povprečna poraba

    14,2 kWh/100 km

    Opomba k porabi: Tako nizka poraba je rezultat tekoče in umirjene vožnje z uporabo tempomata (med 110 in 120 km/h) ter ugodnih vremenskih pogojev. Pri konstantni hitrosti 130 km/h bi se realna poraba gibala med 19 in 21 kWh/100 km.
     
     
    Poraba

    Proti morskemu zraku

    Pot se nadaljuje proti Primorski. Pokrajina se znova spremeni – gozdovi in hribi osrednje Slovenije preidejo v kraški svet. Ko se spuščamo proti obali, postane svetloba bolj mediteranska, temperatura naraste, ID.7 pa z uporabo gravitacije in rekuperacije praktično »pridobiva« kilometre.

    Prihod v Koper je nagrada sama po sebi. Ozke ulice starega mestnega jedra, pogled na Jadransko morje in občutek, da si v enem dnevu prevozil celo državo – od panonskih ravnic do slanega zraka – brez ene same emisije izpušnih plinov.

    Kratek vtis o vozilu: Volkswagen ID.7 Pro

    Izkaže se kot izjemen dolgoprogaš. Čeprav je avtomobil velik, je njegova poraba zaradi vrhunske aerodinamike presenetljivo nizka.

    • Glavne prednosti:
      • Doseg: Tudi v realnih pogojih z lahkoto prevozi med 550 in 600 km.
      • Udobje: Sedeži in podvozje so prilagojeni dolgim uram za volanom.
      • Tehnologija: Head-up zaslon z razširjeno resničnostjo (AR) močno olajša navigacijo.
    • Slabosti:
      • Cena: Pro S z bogato opremo se hitro približa meji 65.000 €.
      • Digitalizacija: Upravljanje klimatske naprave prek zaslona zahteva nekaj privajanja.
      • Polnjenje: Čeprav podpira 200 kW, krivulja polnjenja po 50 % napolnjenosti začne opazno padati.

    Sklep

    Potovanje z ID.7 ni le premik od točke A do točke B. Je izkušnja prihodnosti mobilnosti: tiha, učinkovita in presenetljivo udobna. Slovenija se s svojo raznolikostjo pokaže kot idealna država za električna potovanja – razdalje so ravno pravšnje, infrastruktura pa vse bolj zanesljiva. Če iščete električno limuzino, kjer sta udobje in doseg prioriteti, je ID.7 trenutno eden najboljših odgovorov na trgu.

    Zapisal
    Robi Irgl

     

  • FORTHING S7: Prostorna električna limuzina v najbolj občutljivem cenovnem razredu

    FORTHING S7: Prostorna električna limuzina v najbolj občutljivem cenovnem razredu

    Na letošnjem dogodku Povezujemo e-Slovenijo, ki ga organizira DeMS, sem imel priložnost preizkusiti električno limuzino Forthing S7 na relaciji od stolpa Vinarium v Lendavi do Kopra, dolgi 307 kilometrov.

    Gre za model kitajske avtomobilske industrije, ki se umešča v enega trenutno najbolj konkurenčnih segmentov električne mobilnosti v Evropi – srednji razred električnih limuzin okoli 30.000 evrov (po subvencijah). S7 ne nastopa kot tehnološki pionir, temveč kot prostorsko in cenovno uravnotežena alternativa uveljavljenim evropskim in azijskim tekmecem.

    Realna poraba in učinkovitost

    Vožnja se je začela s 95-odstotno napolnjenostjo baterije. Po 3 urah in 10 minutah vožnje je na cilju ostalo še 13 % energije.

    Povprečna poraba na celotni relaciji je znašala 13,1 kWh/100 km, kar je glede na velikost in maso vozila dober rezultat v realnih pogojih mešane vožnje.

    13,1 kWh/100 km

    V bolj umirjenem regionalnem režimu je poraba padla na približno 7,3 kWh/100 km, kar potrjuje dobro učinkovitost pri nižjih hitrostih.

    7,3 kWh/100 km

    Aerodinamika in energetska slika

    Proizvajalec navaja količnik zračnega upora Cd 0,191, kar S7 uvršča med bolj aerodinamično učinkovita vozila v svojem segmentu.

    Podatek je treba razumeti kot proizvajalčevo navedbo, saj neodvisne meritve niso javno potrjene.

    Pogon, zmogljivost in doseg

    Testno vozilo je bilo opremljeno z elektromotorjem moči 160 kW (218 KM), ki poganja zadnji kolesni par (RWD, testna izvedba). Takšna zasnova prispeva k uravnoteženi vozni dinamiki in predvidljivemu obnašanju vozila.

    Baterija s kapaciteto 56,8 kWh (LFP) zagotavlja dobro termično stabilnost in dolgo življenjsko dobo.

    Pospešek od 0 do 100 km/h znaša približno 6,7 sekunde, kar je povsem zadostno za vsakodnevno uporabo.

    Proizvajalec navaja doseg do 555 km (CLTC), medtem ko je po evropskem standardu WLTP realno pričakovati približno 400–420 km, kar se ujema tudi z izračuni glede na doseženo porabo.

    Udobje in prostornost

    Z dolžino tik pod 4,9 metra S7 sodi med večje limuzine v svojem segmentu.

    Kabina je prostorna in zračna, sedeži so električno nastavljivi ter ponujajo ogrevanje in prezračevanje. Prtljažnik s prostornino 540 litrov brez težav zadosti družinskim potrebam.

    Dodatno uporabnost prinaša sprednji prtljažnik (frunk), namenjen predvsem shranjevanju polnilnih kablov in manjših predmetov.

    Zvočna izolacija je na dobri ravni, vozilo pa ostaja umirjeno tudi pri avtocestnih hitrostih.

    Infotainment in uporabniška izkušnja

    Osrednji 15,6-palčni zaslon je odziven in grafično sodoben. Sistem podpira Android Auto in Apple CarPlay, ki delujeta stabilno.

    Uporabniški vmesnik v določenih delih ostaja manj intuitiven, predvsem pri strukturi menijev in dostopu do nekaterih funkcij. Gre za področje, kjer bi dodatna programska optimizacija lahko še izboljšala celotno uporabniško izkušnjo.

    Polnjenje

    Forthing S7 podpira dve vrsti polnjenja:

    • Izmenično polnjenje (AC): z vgrajenim polnilnikom moči 6,6 kW, kar pomeni, da se baterija na domači stenski polnilnici ali javni AC-infrastrukturi napolni v približno 8 do 9 urah
    • Hitro enosmerno polnjenje (DC): do 120 kW, pri čemer polnjenje od 20 % do 80 % traja približno 28 minut

    AC-polnilna moč 6,6 kW je nekoliko nižja od danes pogostejšega 11-kilovatnega standarda v Evropi, vendar za tipičen scenarij nočnega polnjenja ostaja povsem zadostna.

    Moč DC-polnjenja se pri višjem stanju napolnjenosti postopoma znižuje, kar je značilnost baterij LFP.

    Cena in pozicioniranje

    Osnovna cena vozila na slovenskem trgu znaša približno 34.990 evrov.

    Ob upoštevanju najvišje predvidene državne spodbude se končna cena za fizične osebe lahko zniža na približno 27.790 evrov, odvisno od pogojev upravičenosti.

    V tem cenovnem razredu se S7 neposredno primerja z modeli, kot sta Tesla Model 3 ali BYD Seal.

    Razlike se ne kažejo več predvsem v ceni, temveč v pristopu:

    • Tesla Model 3 izstopa po programski dovršenosti in učinkovitosti
    • BYD Seal ponuja uravnotežen paket tehnologije in voznih lastnosti

    Forthing S7 pa stavi predvsem na prostornost, opremo in preprosto konfiguracijo brez doplačilnih paketov.

    Ključne tehnične lastnosti

    Lastnost

    Podatek

     

    Baterija

    56,8 kWh (LFP)

     

    Moč

    160 kW (218 KM)

     

    Pogon

    zadnji (RWD – testna izvedba)

     

    Pospešek 0–100 km/h

    6,7 s

     

    Največja hitrost

    165 km/h

     

    Doseg (CLTC / WLTP)

    do 555 km / ~400–420 km

     

    Količnik zračnega upora

    Cd 0,191 (po navedbah proizvajalca)

     

    Dolžina

    ~4940 mm

     

    Medosna razdalja

    2915 mm

     

    Prtljažnik

    540 l (+ frunk)

     

    AC-polnjenje

    6,6 kW (0–100 %: ~8–9 h)

     

    DC-polnjenje

    120 kW (20–80 %: ~28 min)

     

    Sklep

    Forthing S7 se na testni relaciji od Lendave do Kopra izkaže kot prostoren, učinkovit in cenovno konkurenčen električni avtomobil.

    Vožnja je stabilna in predvidljiva, poraba v realnih pogojih nizka, udobje na daljših relacijah pa na dobri ravni. Glavna omejitev ostaja uporabniški vmesnik infotainment sistema, ki bi lahko bil bolj intuitiven, vendar gre za področje, kjer so izboljšave možne s posodobitvami.

    V kontekstu trenutnega trga S7 ne predstavlja prelomnice, temveč racionalno alternativo v segmentu, kjer postajajo ključni dejavniki prostor, oprema in skupni strošek lastništva.

    Zapisal
    Boštjan Završnik