Kaj ministrstvo v resnici odgovarja poslancem o e-vozilih

Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko (MZIE) je odgovorilo na tri poslanska vprašanja oziroma pobude o subvencijah za električna vozila. Postavili so jih poslanka Janja Sluga (Gibanje Svoboda) ter poslanca Aleš Hojs (SDS) in Luka Goršek (SD). Odgovori nosijo datum 28. 8. 2026, minister Jernej Vrtovec pa jih je podpisal šele 17. 9. in 19. 9. 2026.

DeMS zagovarja e-mobilnost, zato je to stališče in ne nevtralno poročilo. Vsako številko, ki jo navaja ministrstvo, smo kljub temu preverili.

NA KRATKO

19,2 milijona evrov: za toliko je država med izvajanjem povečala letošnji poziv. Ministrstvo pa trdi, da na dinamiko porabe sredstev nima vpliva.

Do 143 proti 44,7 milijona evrov: toliko bi letos lahko stali ukrepi za cenejše gorivo in toliko sredstev ima celoten letošnji ukrep Podnebnega sklada za brezemisijska vozila in polnilnice.

0,14 %: toliko porabe elektrike v Sloveniji pomeni ena letna generacija subvencioniranih e-vozil.

41 dni: po toliko časa je najpočasnejši od treh odgovorov prišel v Državni zbor, rok pa je 30 dni.

Kaj ministrstvo sporoča

Denarja za e-vozila v Podnebnem skladu ni več. Po navedbah ministrstva so porabili vsa sredstva, namenjena e-vozilom za leta 2026–2028.
Sredstev iz integralnega proračuna za subvencije e-vozil ne bo, ne zdaj ne v prihodnje.
Sistem subvencij, kot smo ga poznali doslej, po oceni ministrstva »izkrivlja trg prodaje vozil in ne prinaša širše dobrobiti za prebivalstvo«.
Opredeljevanje časovnice novega poziva je »brezpredmetno«. Ministrstvo bo najprej »obrnilo strategijo prejšnje vlade« in širilo avtoceste.

Jernej Vrtovec

minister za infrastrukturo in energetiko

Vse tri odgovore poslancem je podpisal minister: dva 17. 9. 2026 in enega 19. 9. 2026.

Foto: Vlada Republike Slovenije, gov.si

Številke, ki jih ministrstvo samo spregleda

Postavka	Znesek
Izplačila za e-vozila 2025 (NOO in Podnebni sklad)	35,19 mio EUR
Subvencionirana e-vozila 2025	6781
Povprečje na vozilo 2025 (naš izračun)	≈ 5190 EUR
Poziv JP SUB-EV26 (Podnebni sklad)	33,60 mio EUR
od tega fizične osebe / pravne osebe	22,60 / 11,00 mio EUR
Ocenjena izplačila 2026 (vsi pozivi)	63,41 mio EUR
Skupaj 2025–2026	98,60 mio EUR

Vir: odgovor MZIE poslancu Luki Goršku, št. 370-5/2026-2440-4.

Ministrstvo trdi, da bi 33,6 milijona evrov »moralo zadostovati vsaj do konca leta 2026«. Preglednica se sešteje brez napake, zgodba okoli nje pa ne.

Prvič: poziv se je 18. 6. 2026 odprl s 14,4 milijona evrov, med izvajanjem pa so ga povečali za 19,2 milijona evrov (Lider). To je razvidno tudi iz preglednice ministrstva. Po navedbah ministrstva je bil s tem porabljen ves denar za e-vozila, namenjen letom 2026–2028.

Drugič: upravičena so bila vozila, kupljena in registrirana od 1. 1. 2026, vloge pa je bilo mogoče oddati šele od 18. 6. 2026. Prvi dan se je torej v vrsto postavilo skoraj pol leta registracij. Hitro izčrpanje ni bilo presenečenje, ampak preprosta aritmetika.

Tretjič: ministrstvo zapiše, da »nima vpliva na dinamiko porabljanja sredstev na odprtih javnih pozivih«. Ima ga. Datum upravičenosti, višino zneskov in model »do porabe sredstev« določi država sama, poziv pa je med izvajanjem tudi povečala.

Kje ima ministrstvo prav in kje ne

Nekateri pomisleki ministrstva so upravičeni. Javne finance so omejene. Enotna subvencija v veliki meri pomaga kupcem, ki bi si e-avto kupili tudi brez nje. Formalno ima prav tudi pri kupcih, ki čakajo na dobavo, saj so pogoji pozivov jasno določali, da se za sredstva lahko zaprosi šele po registraciji. Drži tudi, da je maja 2026 pošel evropski denar iz Načrta za okrevanje in odpornost, ki je leta 2025 prispeval 19,9 od 35,2 milijona evrov izplačil za e-vozila. A prav zato bi moral domači vir prevzeti večjo vlogo, ministrstvo pa se mu odpoveduje. Iz tega torej ne sledi, da je treba spodbude ukiniti.

Podnebni sklad ni integralni proračun. Polni se s prihodki od prodaje emisijskih kuponov, ki morajo biti po pravu EU v celoti namenjeni podnebnim ukrepom. Primanjkljaj v državnem proračunu zato ne pojasni, zakaj v skladu ni več denarja za e-vozila. Vlada je prilive v sklad za leto 2026 ocenila na 155 milijonov evrov, za leti 2027 in 2028 pa na po 165 milijonov evrov. Za subvencije e-vozil je iz sklada v dveh letih šlo 54,6 milijona evrov. Denar torej je, le v razrezu za e-vozila ga ni več. To je odločitev vlade, ne posledica praznega proračuna.

Pravičnost se rešuje z obliko, ne z ukinitvijo. Če subvencijo dobijo premožnejši, je rešitev dohodkovni prag, cenovna omejitev vozila ali podpora za rabljena e-vozila. Tako to počneta Nemčija in Francija, do letošnjega junija pa tudi Italija.

Argumenti, ki ne zdržijo

»… izkrivlja trg prodaje vozil …« Vsaka spodbuda spremeni odločitve kupcev, prav to je njen namen. Država je letos trošarino na dizel znižala na evropski minimum, začasno odpravila okoljsko dajatev CO₂ in prispevek za energetsko učinkovitost, marže pa ostajajo regulirane. Samo nižje trošarine so med marcem in majem pomenile okoli 39 milijonov evrov izpada prihodkov. Fiskalni svet ocenjuje, da bi lahko ukrepi letos skupaj dosegli do 0,2 % BDP (Forbes). Pri lanskem BDP v višini okoli 71,4 milijarde evrov je to do 143 milijonov evrov. To je lahko več kot trikrat toliko, kot ima letos v Podnebnem skladu celoten ukrep za brezemisijska vozila in polnilnice (44,7 milijona evrov). Prvo je izpad prihodkov državnega proračuna, drugo izdatek Podnebnega sklada, a v obeh primerih gre za javni denar. Tudi to je poseg v trg, le v nasprotno smer (pregled vseh mehanizmov).

»Ko bo tehnologija električnih vozil dostopna širšemu prebivalstvu, subvencije ne bodo potrebne.« Logika je obrnjena. Spodbude obstajajo prav zato, da tehnologija postane dostopna prej.

»V povprečju slovenski državljan danes kupi avtomobil starejši od 10 let.« Točno tako. Današnja nova e-vozila so jutrišnji dostopni rabljeni avtomobili. Ukinitev subvencij zato dolgoročno najbolj prizadene prav ljudi, na katere se sklicuje ministrstvo.

»Najprej pa je potrebno zagotoviti, da v Sloveniji proizvedemo dovolj električne energije …« Preverimo: če 6781 e-vozil prevozi po 15.000 km na leto s porabo 17 kWh/100 km, potrebujejo okoli 17 GWh elektrike. Končna raba elektrike je leta 2025 znašala 12,3 TWh. Ena letna generacija subvencioniranih e-vozil torej pomeni okoli 0,14 % porabe.

»Bistveno povečanje zanimanja … pomeni, da gre za povečano kupno moč prebivalstva …« Povpraševanje se ni povečalo, ker bi ljudje čez noč obogateli, ampak ker je bil poziv odprt in je segel pol leta nazaj. Ministrstvo povpraševanje, ki ga je sprožila subvencija, uporabi kot dokaz, da subvencija ni potrebna.

»… vedno več nakupa električnih avtomobilov, ki niso proizvedeni v Evropski uniji …« Nafta za promet je v celoti uvožena. Elektrike pa Slovenija na letni ravni proizvede več, kot je porabi, saj je bila leta 2025 neto izvoznica. Če je ministrstvo zaskrbljeno zaradi izvora vozil, lahko ravna kot Francija, ki za vozila z evropsko baterijo doda približno 1000 do 2000 evrov.

Kako to rešujejo drugod

Nemčija je subvencijo decembra 2023 ukinila z enodnevnim opozorilom, registracije baterijskih e-vozil pa so leta 2024 upadle za 27 %. Nemški minister za okolje Carsten Schneider je letos priznal, da je bila to napaka. Za vozila, registrirana od 1. 1. 2026, Nemčija gospodinjstvom pod dohodkovnim pragom znova daje od 1500 do 6000 evrov, za kar je do leta 2029 namenila 3 milijarde evrov. Prag (80.000 evrov obdavčljivega dohodka, z otroki do 90.000 evrov) je po besedah ministra mediana dohodka kupcev novih vozil. Za Slovenijo bi ga bilo treba določiti na podlagi domačih podatkov.

Francija spodbudo Coup de pouce od julija 2025 financira prek certifikatov za prihranke energije, ne neposredno iz proračuna. Francosko ministrstvo za leto 2026 navaja okvirne zneske od 3500 do 5700 evrov, odvisno od dohodka. Vozilo mora stati manj kot 47.000 evrov, kupec pa spodbudo uveljavi kar pri prodajalcu ali dobavitelju energije.

Italija je gospodinjstvom z nizkimi dohodki namenila do 11.000 evrov ob razgradnji starega vozila. Okoli 597 milijonov evrov je po nepotrjenih medijskih navedbah pošlo v približno enem dnevu. Nauk za Slovenijo: denar mora biti razporejen v letne tranše, kupec pa mora že ob naročilu vedeti, ali je spodbuda zanj rezervirana (več o Franciji in Italiji).

Protislovja med tremi odgovori

Prehodna ureditev brez poziva. Poslancu Hojsu ministrstvo pojasni, da bi bila vozila, kupljena in registrirana pred objavo novega poziva, lahko upravičena do subvencije. Poslancu Goršku pa odgovori, da je časovnica novega poziva brezpredmetna. Obljuba za čakajoče kupce je torej vezana na poziv brez časovnice.

Načrt da, časovnica ne. Na vprašanje št. 9 ministrstvo obljubi javni večletni načrt spodbud do konca leta 2026, na vprašanje št. 2 v istem dopisu pa zapiše, da je opredeljevanje časovnice brezpredmetno.

Rezervacija in popust pri prodajalcu. Ministrstvo prizna, da bi rezervacija sredstev ob naročilu, ki jo je predlagal poslanec Hojs, kupcem »zagotavljala dobro predvidljivost«. Zavrne jo, ker bi terjala nov sistem, čeprav Borzen že upravlja aplikacijo za vloge. Zavrne tudi popust pri prodajalcu, ki pa v Franciji deluje vsak dan.

Namenska dajatev, ki jo je omejila vlada sama. Vlada je z uredbo določila, da se za spodbujanje prehoda štejejo le letne dajatve od električnih vozil, leta 2025 skupaj 1,55 milijona evrov. Ministrstvo to navaja kot razlog, zakaj denarja ni, uredbo pa lahko vlada kadarkoli spremeni.

In podnebni cilji?

Poslanka Sluga je vprašala, kako bo vlada brez spodbujanja e-mobilnosti dosegla sektorski cilj zmanjšanja emisij iz prometa za 1 % do leta 2030 in 26-odstotni delež obnovljivih virov v prometu. Sektorski cilji NEPN so izraženi glede na leto 2005, ko je promet povzročil 4407 kt CO₂ ekvivalenta. Leta 2024 jih je povzročil 5743 kt, približno 30 % več. Izpusti iz prometa morajo torej do leta 2030 pasti za približno četrtino. Po projekciji ARSO se to zgodi le ob dodatnih ukrepih iz NEPN. Delež obnovljivih virov v prometu je leta 2024 znašal 9,2 % in je upadel, do cilja pa manjka skoraj 17 odstotnih točk.

V odgovoru ni nobene od teh številk. Ministrstvo našteje razpise za polnilnice in avtobuse ter prevoze na klic, ki naj bi se začeli konec leta 2027. Poslancu Goršku pa med prvimi koraki navede širitev avtocest. Polnilnice brez vozil ne zmanjšajo emisij, več avtocest pa praviloma prinese več prometa.

O obliki

Trije odgovori so v velikih delih dobesedno prepisani drug iz drugega. Poslovnik Državnega zbora (249. člen) določa rok 30 dni od prejema. Odgovor poslanki Slugi je v DZ prispel po 41 dneh, poslancu Hojsu po 36 in poslancu Goršku po 38 dneh. V odgovoru Hojsu minister zapiše, da s sistemom subvencij »v privilegiran položaj postavljam ljudi«. Verjamemo, da gre za tipkarsko napako, a od podpisanega uradnega dokumenta pričakujemo več skrbnosti.

Kaj predlagamo v DeMS

Prehodna ureditev za kupce, ki so vozilo naročili v času odprtega poziva, a ga še niso prejeli.
Sprememba uredbe o letni dajatvi, da se za spodbujanje prehoda nameni del dajatve od vseh vozil.
Objava »nabora predlogov«, ki ga omenja ministrstvo, in javna razprava o njem.
Pravičnejši model namesto ukinitve: dohodkovni prag na podlagi slovenskih podatkov, cenovna omejitev vozila, dodatek za evropsko proizvodnjo, podpora za rabljena e-vozila in za razgradnjo starega vozila.
Večletni okvir v novem programu porabe Podnebnega sklada 2026–2029, z letnimi tranšami in postopno padajočo lestvico subvencij (naš predlog).
Rezervacija ob naročilu in popust pri prodajalcu, da kupec ne nosi tveganja, da bo denar pošel pred dobavo.
Številke namesto ocen: kateri ukrepi bodo zapolnili razliko do ciljev NEPN v prometu.

Prehod na električno mobilnost se ne bo ustavil, ker ga ministrstvo ne financira. Upočasnil pa se bo, kot se je v Nemčiji. Plačali ga bomo z višjimi računi za uvoženo gorivo, slabšim zrakom v mestih in zamujenimi podnebnimi cilji.

Ignac Završnik

Predsednik DeMS – Društva e-Mobilnost Slovenija. V e-mobilnosti dejaven od leta 2003, deluje tudi kot neodvisni ocenjevalec polnilne infrastrukture. Za predstavitev na EVS37 v Seulu (2024) je prejel nagrado za najboljšo ustno predstavitev na temo polnilne infrastrukture; predaval je tudi na EVS38 v Göteborgu (2025).