Kategorija: Polnilna infrastruktura

Primerjava porabe e-vozil pri avtocestnih hitrostih

V sredo, 5. junija na prelep in vroč dan smo se zbrali člani DEMSa z namenom, da preizkusimo nova električna vozila in izvedemo primerjavo porabe pri avtocestnih hitrostih, seveda v skladu z omejitvami hitrosti.

Priprave na srečanje so se začele že precej pred zborom, saj je bilo potrebno na srečanje pripeljati najnovejša vozila, z večjimi baterijami, ki so sposobna brez polnjenja ali minimalnim polnjenjem opraviti pot iz Ljubljane do Izole in nazaj v Ljubljano.

Na štartu preizkusa je bilo 8 avtomobilov, večina njih, ki so danes dobavljivi na trgu:

Jaguar iPace 400 AWD
Audi eTron
Tesla model S 75D
Tesla model 3 LR
Hyundai Kona 64
Bmw i3 120 42
Nissan Leaf 40
VW eGolf

Na žalost na štartu nismo videli nekaterih električnih vozil, ki bi še dodatno popestrili dogodek, tu gre za Teslo X in pa Hyundai Ioniq, Kia Soul in Kia Niro. Ne glede na manjkajoča vozila, je bilo navdušenje ob udeleženih vozilih na štartu zelo obetajoče, predvsem, ker so bila na štartu vozila, ki so jih člani prvič videli v živo, predvsem Tesla 3, Jaguar iPace, Audi eTron in pa tudi Hyundai kona.

Pred uradnim štartom je bilo potrebno opraviti nekaj formalnosti. Najprej označevanje avtomobilov, da nas na poti kdo ne zamenja za merjenje fosilne porabe.

Glede na vroč dan, je bilo potrebno že pred štartom razdeliti vodo, da ne bi na poti kdo dehidriral. Redehidracijo je s Teslo 3 pripeljal kar predsednik društva Ignac Završnik in to v sprednjem prtljažniku, ki se vsem na ogled postavi.

Pred štartom je med popisovanjem števcev potekalo še kratko polnjenje, predvsem avtomobilov z manjšimi baterijami. Za polnjenje so skrbele 4 polnilnice AC 22 kW, Elektra Ljubljana, ki se nahajajo na parkirišču P+R Ljubljana Barje.

Po uradnem popisu kilometrov na vseh vozilih, se je ob 14h pričel skupinski štart. Pot je potekala po avtocesti do razgledne točke nad Izolo, kjer je bil planiran postanek za preverjanje porabe in slikanje. Vsi avtomobili so morali voziti z najvišjo dovoljeno hitrostjo, vendar je bila žal kot ponavadi gneča na avtocesti v smeri morja kar velika. Do Ravbar komande, je potekal test z relativno nizko hitrostjo, v povprečju okoli 110 km/h, nato se je cesta malo spraznila in omogočila testiranje porabe pri 130 km/h. Nekateri vozniki so imeli kar precej težko delo, saj voziti avto s 400 konji pri 130 km/h je kar nekako dolgočasno in prisiljeno.

Vsa vozila so srečno prispela na razgledno točko v Izolo, kjer je sledilo preverjanje kilometrov. Vozila so prispela skupaj, razen Nissan Leafa, kateri se je odločil postavljati rekord v nizki porabi in ne upoštevati zgornjih predpisanih hitrosti.

Po popisu kilometrov in porabe na relaciji Ljubljana – Izola, je sledil povratek v Ljubljano preko centra Izole.

Iz Izole smo se po avtocesti odpravili nazaj proti Ljubljani. Tokrat ni bilo toliko prometa, tako da so vozila lahko vozila po zgornjih omejitvah. Prvi postanek je bil na Kozini, saj je bilo potrebno dopolniti eGolfa, ki s 36 kwh baterijo ne more priti iz Ljubljane v Izolo in nazaj v Ljubljano.

Seveda je na Kozini čas za postanek izkoristila tudi Tesla S, čeprav za to ni bilo potrebe, vendar so na postajališču Kozina, v smeri Ljubljane nameščeni TESLA SUPERCHARGER polnilnice, ki so bile očitno preveč vabljive.

Ob 17:30 je karavana prispelja v Ljubljano na postajališče P+R Ljubljana Barje, 10 minut kasneje pa še Nissan Leaf in njegov voznik Marjan Božič, ki je postavljal rekord nizke porabe pri počasni vožnji po avtocesti, zato rezultati meritev porabe pri avtocestnih hitrostih niso primerljive.

Sledil je hiter popis števcev kilometrov in zapis porab posameznih vozil.

	Kilometri do Izole	Poraba do Izole v kWh/100 km	Skupni Kilometri	Skupna poraba v kWh/100 km	Polnjenje na DC v kw v kwh/100 km
Jaguar i-pace	110.4	25.4	220.8	25.6	/
Audi e-tron	110.3	24.6	220.6	24.9	/
Tesla model 3 LR	111.7	16.0	222.0	16.1	/
Tesla model S 75D	113.0	17.4	226.0	18.4	26
Hyundai Kona 64	111.1	15.5	222.8	15.9	/
Bmw I3 42	116.7	15.5	228.1	15.4	/
Nissan Leaf 40	111.2	12.6	221.0	12.1	/
Vw eGolf 36	114.0	14.2	228.0	14.2	13.7

Če pogledamo razultate in avtomobile po velikosti razdelimo na manjše, večje in SUV, hitro vidimo tudi vzorec porabe:

manjši avtomobili porabijo od 14.2 kwh/100 km do 15.9 kwh/100 km,
srednji segment sta predstavljali Tesli s porabo 16.1 kwh/100 km do 18.4 kwh/100 km
SUV segment 24.9 kwh/100 km do 25.6 kwh/100 km

Poraba je seveda povezana s težo avtomobila in aerodinamiko, kjer se lepo vidi uspešnost Teslinega dizajna, SUV vozila pa imajo najvišjo porabo na račun neaerodinamičnosti in seveda izjemno velike teže.

Na cilju smo se vsi razveselili okrepčila, ki je dobro delo po napornem in vročem dnevu.

Na cilju so se nam pridužili tudi ostali člani DEMSa, ki pri testu niso sodelovali in si ogledali testna vozila, se z njimi zapeljali in skovali načrte za prihodnost.

Simon Zgonc

12. junija 2019

Predlog dopolnitve Energetskega zakona (EZ-1)
Na predlog našega člana Marko Logonderja, ki je navezal stike z Norveškim klubom smo v društvu DeMS na 16. seji upravnega odbora za dne 24.4.2019 sprejeli sklep o ustanovitvi delovne skupine za področje polnilne infrastrukture v večstanovanjskih zgradbah. Člana delovne skupine sta Marko Logonder in Alenka Kržan. Naloga delovne skupine je bila uskladitev predloga dopolnitve Energetskega zakona (EZ-1). Podlage za predlog so bile narejene na osnovi rešitev, ki že obstajajo na Norveškem, Kaliforniji in Kanadi.
https://lovdata.no/lov/2017-06-16-65/%C2%A725
https://www.plugndrive.ca/condo-charging/
http://condolawguru.com/2017/08/electric-vehicle-charging-stations-in-condos-and-hoas/
Predlog spodnje dopolnitve Energetskega zakona (EZ-1) bo predstavljen na Ministrstvu za infrastrukturo.
Predlog dopolnitve Energetskega zakona (EZ-1)
Etažni lastnik ima pravico podati pisno zahtevo upravniku objekta ali etažnim lastnikom, v primeru da upravnik za objekt ni določen, da na lastne stroške postavi polnilno mesto za električno vozilo na svojem delu etažne lastnine.
Zahteva za postavitev polnilnega mesta za električna vozila mora vsebovati načrt električne napeljave in tehnološko rešitev polnilnice z navedenimi posegi v skupno lastnino, ki jo v skladu z veljavnimi in tehničnimi predpisi pripravi strokovno usposobljena oseba elektro stroke. Ob zahtevi se etažni lastnik zaveže, da bo sam kril stroške energije, stroške vzdrževanja in odstranitvijo postavljenega polnilnega mesta za električna vozila.
Upravnik oziroma etažni lastnik, v primeru, da upravnik za objekt ni določen, objavi zahtevo z načrtom in opisom posega na oglasni deski objekta oziroma na drugem skupnem javno vidnem mestu. Etažni lastniki lahko v roku 30 dni od objave zahteve podajo predlagatelju zahteve pisni ugovor k nameravani postavitvi polnilnega mesta za električna vozila, izključno na podlagi naslednjih razlogov:
- postavitev polnilne infrastrukture je poseg za katerega je potrebna pridobitev dovoljenj ali soglasij v skladu z veljavno gradbeno zakonodajo;
- predlagana postavitev polnilne infrastrukture ne izpolnjuje predpisanih varnostnih predpisov ali standardov;
- projekt elektro inštalacij ni pripravljen v skladu z veljavno zakonodajo;
- etažni lastnik ne razpolaga s soglasjem elektro operaterja za priklop – novo merilno mesto.
V kolikor ne pride do dogovorne rešitve lahko o zahtevi odloči sodišče v nepravdnem postopku.
Etažni lastnik, ki je lastnik registriranega električnega vozila in ne razpolaga z lastniškim parkirnim mestom na katerem bi lahko na lastne stroške postavi polnilno mesto, ima pravico podati zahtevo za postavitev polnilnega mesta na lokalno skupnost, ki mora v roku 180 dni od podane zahteve zagotoviti javno polnilno polnilno mesto za počasno polnjenje, vsaj 3,6 kW, v oddaljenosti največ 500 metrov zračne linije od stalnega prebivališča dajalca zahteve. Javna polnilno mesto mora zagotavljati tržne cene storitve polnjenja.
Marko Logonder, Alenka Kržan
21. maja 2019
BERLIN ENERGY TRANSITION DIALOGUE 2019
Na povabilo nemškega zvezne vlade smo obiskali dogodek v Berlinu, kjer se je vse vrtelo okoli energetskega prehoda iz fosilnih virov v večji delež obnovljivih virov energije. Statistika udeležencev govori sama zase. Več kot 2.000 udeležencev iz 90 držav, med drugim tudi 50 ministrov in državnih sekretarjev in več kot 100 uglednih predavateljev so številke, ki so nam dale vpogled kakšna prihodnost nas čaka. Glavne teme pa so bile naslednje; integriran energetski prehod, geopolitika, digitalizacija, strukturne spremembe. Dogodek so podprli in gostili:
Na 1000 kilometrsko pot od Ljubljane do Berlina smo se odpravili z električnim vozilom, saj je pomemben tudi lastni zgled za širšo javnost. Enostavna uporaba Teslinih hitrih polnilnih postaj naredi pot uporabniku prijazno. Nekaj kar se morajo ostali ponudniki naučiti, če želimo široko vpeljavo eMobilnosti v Evropi. EU pa vpeljati jasna pravila, ki bodo omogočala enostavno uporabo. O tem smo že pisali pred časom v zapisu »Kakšna polnilna infrastruktura je primerna za široko vpeljavo e-Mobilnosti«.
Pred samim uradnim začetkom 9-10.4.2019 smo bili s strani “Nemškega zveznega ministrstva za ekonomijo in energijo” z dnem 8.4.2019 povabljeni na kratke predstavite in mreženje. Dogodek je bil zanimiv, vzpostavljeni stiki prav tako. Nastala je spominska fotografija za govorniškim odrom. Andrej Pečjak, Jasna Pečjak in Ignac Završnik. Naslednji dan pa se je začelo še uradno.
Dogodek se je odvijal v zgradbi, ki ima zanimivo zgodovino. Zgrajena je bila v letih 1934-38 kot banka tretjega rajha (Reichsbank), preživela je propad tretjega rajha, kasneje služila socializmu v DDR, sedaj pa je postala del zunanjega ministrstva Nemške zvezne vlade.
Po čakanju na temeljit varnostni pregled, končno v dvorani in uradna otvoritev. Dogodek sta uradno začela Heiko Maas (Nemški zunanji minister) in Peter Altmaier (Nemški minister za ekonomijo in energijo).
Energetski prehod ne pomeni zgolj prehoda iz fosilnih goriv na obnovljive vire energije. Z uporabo obnovljivih virov energije lahko države izboljšajo svojo energetsko varnost. Torej energija ne bo več geopolitični inštrument, ki smo ga poznali desetletja. S prehodom na obnovljive vire energije bodo države bolj neodvisne v doseganju lastnih strateških ciljev. Sama kombinacija ekologije in ekonomije je trajnostno naravnana in obnovljivi viri so ključ do prehoda. In del tega prehoda je tudi širša vpeljava eMobilnosti. Ob tem velja poudariti dejstvo, da ima več kot polovica članov Društva e-Mobilnost Slovenija doma že fotovoltaično elektrarno, kar pomeni da vse omenjeno vidimo že v praksi.
Problem predstavlja tudi subvencioniranje fosilnega energetskega sektorja, ki predstavlja 6,5 svetovnega BDPja. Za energetski prehod v čistejše tehnologije bo potrebno zagotoviti večja vlaganja. Oceno so, da bi morali letno vložiti 3.5000 milijard. Upam, da nisem pozabil kakšne ničle, ker je številka prav neverjetna.

Predavanja so z različnimi temami eno izmed njih je PTX »Power to X«. Točno kaj pomeni je opisano v povezavi. https://en.wikipedia.org/wiki/Power-to-X
Nemčija se sooča z viški energije iz OVE, ki se morajo uporabiti ali shraniti. Shranjevanje te energije s primeri, pa je bila tema zgoraj navedenega omizja. Za nekaj dnevno shranjevanje so baterijski zalogovniki primerni, kaj pa če moramo energijo shraniti za daljši čas ? Tehnologija je fazi razvoja, projektov je veliko, vendar zaostajajo v primerjavi z razvojem OVE.
Zanimivo dejstvo je bilo podano s strani g.Lin Shanqing. Cena kWh iz OVE je že sedaj cenajša v primerjavi z drugimi viri energije. V praksi pa to pomeni, da Kitajska ne bo več s subvencijami podpirali OVE, ker to ni več potrebno.
Pri vseh različnih dogodkov sem pogrešal vprašanje električnih vozil in uporaba le teh, kot hranilnikov energije. Ob dejstvu, da imajo v Nemčiji 1.700.000 proizvajalcev električne energije, bo vprašanje shranjevanja te energije več kot aktualno. Že sedaj se ocenjuje, da je v uporabi preko 100.000 hišnih zalogovnikov električne energije. Naslednji logičen korak bo uporaba električnih vozil v ta namen.
Zapisal
Ignac Završnik
24. aprila 2019
Širjenje polnilne infrastrukture v Sloveniji
Volčji Potok postaja stalni kraj za izmenjave mnenj članov DeMS. Po prednovoletnem srečanju in marčevskem letnem zboru smo se člani Dems, kar 29 nas, srečali še na predavanju o javni polnilni infrastrukturi.
Trije naši aktivni člani, Aleš Vodičar, Tomaž Fuss in Blaž Horvat so predstavili vsak svoje izkušnje pri postavljanju polnilnih postaj, tako da smo na njihovih primerih dobrih praks izvedeli zelo veliko stvari, ki nam lahko pridejo prav pri postavljanju novih polnilnic.
Aleš Vodičar
https://www.plugshare.com/location/153831,
https://www.plugshare.com/location/175725,
https://www.plugshare.com/location/126524
Tomaž Fuss
https://dems.si/tesla-destination-charger-dole-pri-litiji/
Blaž Hrovat
https://dems.si/tesla-destination-charger-radisson-blu-plaza-hotel-ljubljana/
Skupni imenovalec je, da je potrebno v svojih lokalnih okoljih premagovati predvsem predsodke in pomisleke, nato najti ugodno rešitev, da se lokalni odločevalci ne bi ustrašili stroškov, in potem povezati zainteresirane za realizacijo nekega izbranega modela ali načina postavitve polnilnice.
Zelo pogosto uspešna postavitev temelji na prizadevanjih prav naših članov (ali pa drugih že izkušenih uporabnikov e-mobilnosti), ki dajo pobudo lokalnim skupnostim, ponudnikom storitev ipd.
Živahna razprava se je nadaljevala tudi v neformalnih pogovorih. Tako srečanje oz. predavanje pa gotovo ne bo osamljeno – že na prejšnjih srečanjih se je videlo, da se imamo pogovoriti precej, zato bo kmalu sledil nov posvet na prav to temo, pa še kak drug!
Upamo tudi, da bo to kroženje znanja še koga spodbudilo, da v še kakem lokalnem okolju postavimo kako dobro rešitev.

Zapisal
Stanislav Rozman
19618|https://dems.si/wp-content/uploads/2019/03/293925.jpg|fullhttps://dems.si/wp-content/themes/handyman-services/framework/admin/inc/img/image.png
1. aprila 2019
II. zbor članov Društva e-Mobilnost Slovenija
Od več kot 200 trenutno registriranih članov si jih je 55 minuli četrtek vzelo čas in se podalo na pot do Volčjega Potoka, najbolj zagnana sta prišla prav iz Finske, naravnost s poti!
Zbori v sredini marca so, kot je to v Sloveniji, deželi številnih društev in neomejene birokracije, namenjeni letnim poročilom, ki jih je potrebno predložiti ustreznim organom. Tako smo tudi prisotni člani (soglasno, če ne štejemo kakega skromnega, a prizadevnega člana, ki se je vzdržal glasovanja o “svoji” funkciji ali poročilu) sprejeli oz. potrdili poročilo o delu upravnega in nadzornega odbora ter Letno poročilo Društva za leto 2018 ter seveda program dela za leto 2019, kar nam je vse podrobno predstavil predsednik društva, Ignac Završnik.
Že med samimi predstavitvami, pa tudi kasneje v razpravi, najbolj pa pod točko razno pa se je izkazalo, da imamo poleg teh rutinskih opravil člani povedati in postoriti veliko konkretnih, vsebinskih zadev na teme, ki nas zadevajo.
Prva priložnost, da se spet izkažemo, tako z močno udeležbo kot bogato razpravo, bo že konec 29.3.2019 na posvetu na temo javne polnilne infrastrukture.
Že naslednja priložnost za druženje in delo pa bo od 12. do 14. aprila v Moravskih toplicah, na 6. mednarodnem srečanju društva, kar bo tudi naš osrednji letošnji dogodek.
Med pomembnejšimi lahko omenimo še volilni zbor članov v začetku septembra.
Ob krajši, a prijetni pogostitvi v restavraciji golf kluba Arboretum, ki se je po uspelem prednovoletnem srečanju že drugič izvrstno obnesla, so prisotni člani društva izmenjali še precej mnenj in zamisli.
Stanislav Rozman
15. marca 2019
1000 kilometrov z električnim vozilom v zimskih razmerah
… in uporaba EU javne polnilne infrastrukture.
Vir: Nissan “Plan my route”
V primeru planiranja poti smo uporabili Nissanov »Plan my route«. Razdalje med posameznimi polnilnimi postajami smo določili do 200 kilometrov, razen v prvem primeru, kjer smo, zaradi premagovanja višine in vremenskih razlogov, dodali varnostni faktor. Višina snežne odeje je bila v Avstriji rekordna in realnost je bila takšna, da so bile hitre polnilne postaje zasute s snegom.
Večina hitrih polnilnih postaj ob avtocesti plačljivih. Kljub plačljivosti pa še vedno niso v cenovnem razredu, ki ga imamo na voljo na domačem omrežju hitrih polnilnih postaj. Uporabili smo dve možnosti Maingau (0,05 € na minuto) in Deutsche Telekom (0,02 € na minuto).
V praksi je pot potekala seveda malo drugače, saj smo sproti preverjali, kako lahko polnimo in s kakšno močjo.
Vir: Nissan “Plan my route”
19302|https://dems.si/wp-content/uploads/2019/01/20190117_175928.mp4
Nevihta s sodro, upočasni vožnjo in poveča porabo EV
Postanki:
ASFINAG Raststation Eisentratten (breplačno)
Bar Hochfelln – Nord (0,02 € minuta)
Rasthof Köschinger Forst Ost (brezplačno)
Rasthaus Würzburg Nord (0,02 € minuta)
Rastanlage Medenbach Ost (0,02 € minuta)
+ zaradi nevihte s sodro se je poraba povečala in zato dodaten postanek
Tank and Rastanlage Heiligenroth (0,02 € minuta)
Zunanje temperature so se gibale od -10 °C do 4 °C. V idealnem vremenu bi uporaben domet znašala okoli 250 kilometrov. Temperatura baterije je bila od 13,4 °C na začetku poti do 50,9 °C po koncu tretjega hitrega polnjenja. Na koncu poti po 1047 kilometrih se je temperatura baterije spustila na 44,6 °C. Prvo opazno znižanje polnilne moči se je zgodilo po tretjem polnjenju (495 kilometrov), na koncu pa se je hitrost ustalila na 25 kW polnilne moči. Povprečna poraba je bila 15 kWh/100 kilometrov.
V Nemčiji gneče še ni.
Leaf ima omejitve glede polnjenja, vendar te težave pridejo na plano po daljši poti in večkratnih zaporednih hitrih polnitvah. Ob vožnji na avtocesti med 95-100 km/h se po cca. 200 kilometrov baterija tudi ohladi. Na vidiku je rešitev te težave in sicer, glede na spletne novice, bo/je na voljo programska nadgradnja, ki težavo odpravi.
Še eno stvar moram poudariti, kar se bo v prihodnosti izkazalo za obvezno opremo vseh električnih vozil. V primeru Leafa se to imenuje ProPilot, pri kakšnem drugem vozilu pa ima drugačno komercialno ime. Vožnjo po avtocesti bo v glavnem opravljal avtopilot in razbremenitev voznika je velika. V mojem primeru so praktično vse razdalje po avtocesti opravljene s pomočjo ProPilota.
Na cilju pred hotelom stoji polnilna postaja. Destinacijsko polnjenje omogoča, da nas zjutraj pričaka polna baterija in ogreto vozilo.
Polna baterija in ogreto vozilo
Landhotel Laudersbach, ročke zamedene s snegom
ASFINAG Raststation Eben Sud, ne deluje spletna povezava in posledično ni možno polnjenje
Na poti nazaj smo preizkusili tudi nedelovanje polnilne infrastrukture. Nedelujoča spletna povezava do DC polnilnice ASFINAG Raststation Eben Sud, nam je onemogočila DC polnjenje. Aktivacija namreč ni bila možna. Druga alternativa je bila DC polnilnica poleg Landhotel Laudersbach, ki pa tudi ni delovala. Ročke so bile polne snega in ob zunanji temperaturi -13 °C ni bilo druge možnosti kot nadaljevati pot čez prelaz do DC polnilnice na ASFINAG Raststation Eisentratten. Na srečo je ta delovala.
Električno vozilo je tudi v zimskih razmerah sposobno odpeljati omenjeno razdaljo. V treh dneh smo prevozili 2.600 kilometrov. Javna polnilna infrastruktura načeloma deluje, vendar je še vedno treba imeti rezervni načrt. V Nemčiji je gostota polnilne infrastrukture ob avtocesti sedaj že tako dobra, da tudi ob spremembi načrta poti ni problema za hitro polnilno postajo.
Zapisal
Ignac Završnik
27. januarja 2019
Energetska samozadostnost in eMobilnost
Na področju lastne energetske samozadostnosti imamo v Sloveniji mnoge možnosti, ki jih v praksi že izkoriščamo. Zaradi naravnih pogojev in ugodnosti, se v zadnjem času večinoma postavljajo hišne fotovoltaične elektrarne, namenjene samooskrbi z električno energijo oziroma uporablja se sistem »net-metering«.
Omenjen način ima svoje pomanjkljivosti, ki se bodo pokazale s širitvijo hišnih fotovoltaičnih elektrarn. Sistem bi moral biti vezan na hranjenje viškov električne energije v hišne zalogovnike, omenjen sistem pa obremenjuje obstoječe elektroenergetsko omrežje. V tem trenutku je še vzdržen, v prihodnosti pa se bo to spremenilo. Rešitev so torej zalogovniki električne energije, ki jih že postavljajo energetska podjetja oziroma posamezniki.
eMobilnost je ključno povezana z vzpostavitvijo lastne energetske samozadostnosti, ker ima električno vozilo lastnost, ki se premalokrat izpostavlja. Postane lahko prenosni zalogovnik električne energije.
Tri glavne točke lastne energetske samozadostnosti
Vir električne energije
S prehodom na eMobilnost se bo vzporedno povečevalo število fotovoltaičnih elektrarn, ki bodo postale hišni vir električneenergije. V Društvu e-Mobilnost Slovenija ima preko polovica članov že postavljene hišne fotovoltaične elektrarne.
eMobilnost
eMobilnost ima mnogo pozitivnih učinkov na okolje in zdravje posameznikov. Zmanjševanje odvisnosti od uvoza naftnih derivatov pa prinaša pozitiven politični in ekonomski rezultat.
Hišni zalogovnik električne energije
Viški hišne proizvodnje električne energije se iz fotovoltaične elektrarne shranjujejo v hišni/prenosni zalogovnik. Proizvodnja, poraba in hranjenje te energije je na istem mestu. V ta sklop sodi tudi električno vozilo, v vlogi prenosnega zalogovnika električne energije.

zgoraj zapisane alineje lastne energetske samozadostnosti so uresničene tudi v praksi. Ena izmed lokacij postavitve je v Ljubljani in je prikazana v spodnjem video prispevku.
Vir električne energije
Dve fotovoltaični elektrarni 8 kW+9kW.
eMobilnost
Električno vozilo 40 kWh, ki hkrati deluje kot prenosni zalogovnik in s tem dopolnjuje hišni zalogovnik električne energije.
Hišni zalogovnik električne energije
Hišni zalogovnik električne energije se polni preko hibridnih razsmernikov. Električno vozilo preko vmesnika V2H omogoča funkcijo prenosnega zalogovnika električne energije.
Prihodnost razvoja
V prihodnosti se bodo v Sloveniji razvila pametna omrežja, kjer se bo z električno energijo trgovalo na mikro nivoju. V praksi to pomeni, da se bodo viški električne energije shranjevali v hišni zalogovnik oziroma prenosni zalogovnik (električno vozilo), ko pa bo potreba energetskega omrežja večja, se bodo viški shranjene energije lahko prodali na trgu. Velika energetska podjetja se že pripravljajo na to.
Namen tega zapisa je deliti znanje in izkušnje članov društva tudi z drugim. Če citiram člana Društva e-Mobilnost Slovenija »Dobro je potrebno deliti«. Držimo se tega načela in vsem v tej družbi nam bo bolje.

Zapisal
Ignac Završnik
6. januarja 2019
TESLA DESTINATION CHARGER – Radisson Blu Plaza Hotel Ljubljana
S pomočjo naših članov Blaža in Sebastijana je hotel Radisson Blu Plaza Ljubljana bogatejši za tri električne polnilnice, ki so nameščene na parkirišču v kleti hotela. Polnilne postaje delujejo po principu “priključi in polni”. Zaradi zagnanosti entuziastov so se polnilnice postavile v zelo kratkem času.
Investicija je bila izpeljana s pomočjo Teslinega programa, na podlagi katerega se, na osnovi določenih pogojev, polnilne postaje podarijo. Ob tem pa se lokacija postavi tudi na svetovni zemljevid polnilnic znamke Tesla. Prepoznavnost hotela je tako dosežena na preprost način.
Z nagovorom ob otvoritvi polnilnih postaj je zbrane člane društva DeMS nagovoril Blaž Hrovat, ki je predstavil, kako je potekalo delo na tem uspešno zaključenem projektu.
Otvoritev smo zaključili s pogostitvijo, kjer je pogovor potekal o temah s področja eMobilnosti.
Zapisal
Ignac Završnik
19. decembra 2018
Preverili smo 112 polnilnih postaj po Sloveniji
Društvo e-Mobilnost Slovenija je v sodelovanju z Eko skladom izvedlo preverjanje 112 polnilnih postaj za električna vozila po Sloveniji. Prvih 60 polnilnih postaj smo preverjali v spomladanskem času, 52 polnilnih postaj pa v jesenskem delu leta 2018.
Stanje se izboljšuje, vendar za opis stanja lahko uporabimo enak stavek, kot smo ga zapisali pred časom. Večina polnilnih postaj za električna vozila ni v skladu z razpisnimi pogoji po javnem pozivu 44SUB-EVPOL16 oziroma z drugim javnim razpisom 53SUB-EVPOL16 . Komisijski zapisniki o preverjanju tehnične ustreznosti ter zaključno poročilo so bili, v skladu s pogodbo, predani Eko skladu. Vse investitorje bi želeli opozoriti na enaka pogoja iz obeh razpisov. Istočasno polnjenje dveh električnih vozil in oznake v skladu s pravilniki o prometni signalizaciji.
Pred časom smo zapisali naslednje:
“Verjamemo, da bo Eko sklad na podlagi naših ugotovitev ukrepal za izboljšanje stanja in omogočil nove rešitve na področju polnilne infrastrukture, ki bodo zagotovile uporabnikom električnih vozil nemoteno uporabo javne polnilne infrastrukture, financirane iz javnih sredstev.”
Glede na stanje na terenu so se besede stopile kot spomladanski sneg. Naloga in poslanstvo Društva e-Mobilnost Slovenija je opozarjati na polnilno infrastrukturo, ki ne ustreza razpisnim pogojem. Naloga Eko sklada pa je, da ustrezno z ugotovitvami ukrepa za izboljšanje stanja na tem področju.
Korenček imamo, kje pa je palica?
Zapisal
Ignac Završnik
29. novembra 2018
Problem zaparkiranih polnilnih mest, drugi del
Društvo DeMS ima v svojem poslanstvu zapisano tudi splošno promocijo e-mobilnosti, ki jo lahko dosežemo z ozaveščanjem širše javnosti. Eden izmed problemov, o katerih smo že pisali v zapisu “Problem zaparkiranih polnilnih mest “ je zasedenost polnilnih postaj z vozili, ki tja ne sodijo oziroma so električna vozila in ne polnijo.
Obstaja pregovor »lepa beseda lepo mesto najde«, zato smo se odločili, da natisnemo vljudnostna opozorila, ki jih bomo podelili svojim članom, kasneje pa še širšemu krogu uporabnikov.
Natisnjeni vljudnostni opozorili sta trenutno zapisani v slovenščini, v prihodnje pride na vrsto tudi verzija v angleškem jeziku. Spodaj je primer prve in zadnje strani.
Zapisal
Ignac Završnik
23. oktobra 2018