Čas pred počitnicami je tudi čas prireditev in občinskih praznikov. Društvo DeMS je v zadnjih 10 dnevih sodelovalo na dveh takšnih prireditvah. Prva prireditev je bila 38. festival idrijske čipke druga pa 22. praznik občine Kidričevo. Ne samo lokacije, tudi vreme je bilo čisto nasprotje. Od jasnega in vročega dneva v Idriji, do hladnega in deževnega v Kidričevem.
Idrija
Naši člani predvsem pa članice so bile navdušene nad festivalom. Zanimanje za električna vozila je bilo precejšnje in deljenje osebnih izkušenj članic in članov z obiskovalci festivala je popestrilo festival še z vidika e-mobilnosti. Aktivnost se vidi iz priloženih fotografij, kjer Marjan naredi tudi nadgradnjo Leafa.
Kidričevo
Drugi konec Slovenije in popolnoma drugačno vreme. V okviru praznika občine Kidričevo smo članice in člani društva predstavili svoja električna vozila in podelili izkušnje z obiskovalci. V vmesnem času je potekal kulturni program. Po kulturnem dogodku pa je na srečo prenehalo deževati in zanimanje obiskovalcev se v je trenutku povečalo. Po dogodku pa pogostitev s pečenim volom in pijačo ter zabavnim programom.
Vsaka predstavitev društva je tudi splošna promocija emobilnosti, ki ima za cilj ozaveščanje širše javnosti ter pospešiti prehod na nizkoogljično družbo na področju prometa. Po mojem osebnem mnenju nam to tudi uspeva, saj se število električnih vozil eksponentno povečuje iz leta v leto.
Dne 5.6. 2019 ob 5:48, s 100 % napolnjeno baterijo sva se odpravila iz Rač. Računskih km kaže 281, dejanskih postavimo na nič. V Zagreb prispeva ob 8:20 z 59 % in še 153 računskimi km. Kljub temu, da imava kartico Puni.hr, s katero bi naj polnila, ni šlo, ker ni bila aktivirana. Vsaj tako mi izpiše na zaslonu. Po telefonu je bilo zagotovljeno, da bodo kartico aktivirali in poklicali nazaj. Vendar tega niso storili, po ponovnem poskusu sva ob 8.50 lahko napolnila na 92 % in 243 računskih km.
Naslednje polnjenje je bilo v Slavonskem brodu ob 11.05 in s 14 % na kabel typ 2 in ob 14.35 s 77 % baterijo nadaljevala pot. Na mejo s Srbijo v bližini mesta Šid, kjer je na cestninski postaji polnilnica »putevi Srbije«, sva prispela ob 16:08 s 25 % baterijo in napolnila s 18 kwh do 16:45 ure. Nato sva krenila proti BG in s 79% prispela do Bg, kjer sva prenočila. Soba 35 € + 5,- polnjenje na vtičnici v garaži.
6.6. 2019 ob 9. uri s 100 % in 256 računskimi km nadaljujeva proti Makedoniji. Ob 10.25 prispeva do Velike Plane, s 67 %, kjer na BS Gasprom dopolniva na 96 % in ob 11 uri nadaljujeva. Pripomba: ta polnilnica ima prekratek kabel!!! Potrebna telovadba, da parkiraš vzvratno in rahlo poševno. V Niš sva prispela ob 13:22 s 32 % in pri hotelu Zeleni vir napolnila do 91 % in za 229 računskih km. Tukaj je bilo časa do 16.35, zato sva s taxijem šla v mesto Niš in si ga tudi bolje ogledala. Prednosti potovanja z EV. Nadaljujeva proti Makedoniji. Ob 18.50 je baterija že na 20 % in zato v Preševu na koncu AC dopolniva. Pozor, polnilnica je na drugi strani AC. Pri nas bi se vsi čudili takšnemu postopku. Torej plačaš cestnino, na drugi strani se obrneš nazaj proti Beogradu, plačaš cestnino in si že ob polnilnici. Ko napolniš, pokličeš mojstra v hiški ob cestninski postaji, ki ti umakne vmesne prepreke na AC in se obrneš proti Skopju. Seveda sva morala plačati cestnino pri vsakem prehodu. Sicer ni veliko 3X80 din. Napolnila sva na 79 % in ob 19.45 nadaljujeva pot . V Skopje prispeva ob 21:16 s 52% in dejanskimi 956 km , do hotela Living, kjer tudi prenočiva in dopolniva. Po dogovoru na šuko vtičnico in dogovorjenih 5 €. Želela sva polniti v centru Skopja, pa nisva mogla brez njihove kartice.
Čez dva dni se vračava domov ob 8:15, s 90 % in 237 računskimi km, po isti poti in polniva na istih polnilnicah. V Kumanovem sva želela napolniti in nisva mogla brez njihove kartice. Nadaljujeva do AC Preševo, kjer sva dopolnila na 94 % oz. 11.5 kwh.
Ob 14. uri sva polnila v Nišu pri hotelu Zeleni vir in spet morala v mesto s taxijem, ker je počasna polnilnica, tako sva ob 17. uri z 92 % zapustila Niš in ob 20:35 s 21 % prišla v Veliko Plano. Seveda je polnilnica na drugi strani AC. Do cestnega priključka, preko katerega bi se vrnila po drugi strani AC je bilo 40 km. Torej 40 km tja in nazaj, je bilo več kot je bilo energije v naši bateriji. S pomočjo hotela, ki je na tej BS in njihovo elektriko sva napolnila baterijo, da sva se pripeljala v Beograd, kjer sva si rezervirala sobo v centru BG, katero priporočam vsem, ki potujejo v tej smeri. Apartmaji so tik ob glavni beograjski ulici, ki vodi direktno na Terazije. Možnost parkiranje ob »hiši«, zraven je večnadstropna garaža s 5 polnilnicami typ 2. V kolikor polniš, je parkiranje 20 % ceneje in možnost brezplačne izposoje kolesa. Po krajšem ogledu centra in polnjenja Ev nadaljujeva pot proti Hrvaški. Tik pred mejo je polnilnica ob cestninski postaji Šid. Seveda je na drugi strani ceste. Ta postopek seveda poznamo in takoj po tem ko plačamo cestnino, se za cestninsko postajo obrnemo na drugo stran in nadaljujemo pot proti Beogradu. Seveda je polnilnica takoj na desni ob CP. Napolniva, se peljeva cca km nazaj, kjer je izvoz in nas po plačilo cestnine, ki je zopet minimalna 40 din, prijazen uslužbenec pouči da dvakrat zavijemo levo, se peljeva cca 400 m po nasprotni strani cestnega priključka in sva zopet obrnjena v smer Zagreb, plačava cestnino in sva že na poti do meje. V Slavonskem Brodu v garažni hiši Supernovi, kamor sva prispela ob 16:35 in 47 %. Naju pričaka ioniq z ZG registracijo. Ker pri njih ne poznajo kakšne urce s katero bi označili kako dolgo bodo polnili, ter mogoče dodali kakšno telefonsko, sva morala poiskati drugo na Vukovarski 1 A, kjer sva ob 20.40 napolnila na 100 % s 19 kwh.
V Zg. Pri Kauflandu, Jaruščica 16 polnilnica ni delala oz. ni delovala kartica Puni.hr, zato sva s 16 % polnila ob 23:38 pri dvorani Vatroslav Lisinski in napolnila ob 0:25 na 68 %. Na tej lokaciji sta sicer dve polnilnici. Ena od HEP, na kateri je obvestilo, da ne deluje, ter druga od mesta Zagreb, ki deluje brez kartice. Tako sva prispela do doma v Račah ob 1:50 s 15 % baterijo in 37 računskimi km, ter skupnimi km 1.913.
Zapisala Mojca, dne 16.6.2019
Korigiral in dopolnil Miran, dne 17.6.2019
Povzetek!
Takšna pot ni nemogoča, vendar moraš imeti malo več časa in ne moreš natančno določiti kdaj prispeš. Imela sva manj težav s karticami in aplikacijami, kot lani v Nemčiji. Polnilnice vedno delovale, ni še veliko obiskovalcev, tako da se običajno ne čaka. So brezplačne. Moraš pa biti iznajdljiv, posebej pri obračanju na AC. Za Makedonijo in pot dalje si je potrebno urediti kartico od EVN Makedonija, imajo že nekaj polnilnic typ 2. DC še ne poznajo. Mogoče je potrebno izbrati primernejši čas, kajti naju je že našla temperatura preko 32 st. kar ni najboljše za EV. Sicer klima ne porabi veliko. Razdalje med polnilnicami po Srbiji so primerno daleč, tako da lahko prijetno planiraš. Hitro iz Beograda v smeri Niša je še ena polnilnica od »putevi Srbije«. Ja tudi ta je samo na desni strani AC, so pa blizu priključki, tako, da se lahko hitro »obrneš«. Je na lokaciji, kjer je bila prej cestninska postaja. Aktivacija polnilnic na AC se da s »charge map«, verjetno gre tudi s kakšnimi podobnimi. Če vam ne uspe, vam uslužbenci pomagajo s svojo.
Razbijanje mitov o eMobilnost je eno izmed poslanstev današnjih uporabnikov električnih vozil. V lanskem letu sva se z Marjanom odpravila na kavo v Dubrovnik. Letos pa sva si zadala novo nalogo, brez polnjenja na jug Jadrana. Točen cilj ni bil določen, ker je bil skrajni domet Tesle 3 Long Range AWD še neznanka. Računala sva na porabo od 100-120 Wh za kilometer.
sva se zjutraj ob polnilni postaji v Postojni. Poskušal sem polniti, ampak se je polnjenje po prvem poskusu prekinilo. Šla sva naprej do Ilirske Bistrice in tam želela napolniti do 100%. Priključila sva se v Petrol sistem in zopet nič. Napaka na polnilnici. Ponovila sva vajo na drugi vtičnici in imela srečo, polnilna postaja je delovala. Odšla sva na kavo in stalno preverjala, če se je morda prekinilo polnjenje. Po kakšni uri sva se vrnila, vozilo je bilo 100% napolnjeno in odpravila sva se na pot proti jugu Jadrana. Enostavnost planiranja in najine želje sva posnela tudi na video posnetek.
Temperatura ozračja je bila že zjutraj idealna za delanje rekordov. Po prevoženih 200 kilometrih, je bila povprečna poraba 92 Wh/km. Neverjetno, lani sva z Lefom imela na isti relaciji porabo čez 100Wh /km. Boljša aerodinamika in izkoristki imajo boljši rezultat. Kaj se bo zgodilo naslednje leto, pa bomo še videli.
Na poti po Jadranski magistrali sva se ustavila zgolj za nekaj posnetkov iz zraka, nato pa sva nadaljevala do Obrovca, kjer sva v prijetni senci imela odmor za malico. Pri Šibeniku sva začela z avtocestno vožnjo, poraba je naraščala in najin cilj, Albanska meja, se je odmikal. Padla je odločitev, cilj bo v Črni Gori in hotel naj ima možnost polnjenja. Prvi tak motel se imenuje Motel Jugoslavija.
Prečkanje mej s Hrvaško, Bosno in Hercegovino in Črno goro je potekalo praktično brez problemov, kar si lahko ogledate tudi v video posnetku. Ležerno preverjanje dokumentov.
Končno ob 21. uri prispeva na cilj, motel Jugoslavija. Poraba neverjetna 103 Wh/km. Resnici na ljubo, je bila par 100 metrov nazaj 102 Wh/km pa je žal narasla na 103 Wh/km. Ostalo nama je še 72 kilometrov oziroma 12 %. Če bila ura bolj zgodna, bi verjetno nadaljevala do Budve.
Ponoči se ob Tesli dogaja marsikaj, »Sentry mode« pa posname vse nočne prijatelje in prijateljice. Tukaj diskriminacije ni.
Prespala sva po ceni 15 € na osebo, doplačala še 10 € za uporabo polnilnice (priključni hibridi imajo nižjo ceno) in se zjutraj odpravila proti Kotorju. Obvezna kava v restavraciji Veriga. Skrajna južna točka je dosežena in obrnila sva se nazaj proti domu.
Na poti nazaj nisva vozila varčno, ampak po omejitvah 130 km/h, kar je pomenilo povprečje porabe 160 Wh/km. Obisk rojstnega kraja Nikole Tesle je bil obvezen postanek na poti nazaj. Prispela sva ob 17:30 in organiziranih obiskovalcev ni bilo več. Kraj ima svoj čar in cilj Nikole Tesle naj bo cilj vseh nas. Brezplačna energija za vse.
Problem javno delujoče polnilne infrastrukture je med najinim potovanjem do Črne Gore po poročilih uporabnikov povzročal težave mnogim uporabnikom. Pot do hrvaškega morja zagrenijo mnogi dogodki, ki so povezani s polnjenjem. Med vožnjo do Črne Gore in nazaj sva dobivala klice, srečala uporabnike, … vsi so imeli isti problem. Nedelovanje hitrih polnilnih postaj v Otočcu, Zadru in Šibeniku. Pomagala sva jim z nasveti oziroma z alternativnimi mesti za polnjenje. Preprosta pot je trenutno žal možna edino z uporabo Tesla hitrih polnilnih postaj, vse ostalo je čedalje bolj nezanesljivo. Primer lanske poti do Dubrovnika, letos ne bi bil možen, ker polnilna postaja v NP Krka ne deluje več.
Na poslovne poti se vozim z različnimi električnimi vozili. Od Leafa obeh generacij, eGolfa, Zoe, Tesle S in končno z zadnjo pridobitvijo Tesle 3. Pregovor o Tesli 3 pravi, dalj jo imaš, večje možnosti ti ponuja. To se nekako sovpada z nadgradnjami programske opreme, ki sproti izboljšujejo sposobnost vozila. Npr. ob nakupu je bilo možnost DC polnjenja 120 kW, po programski nadgradnji pa 200 kW. In to se je zgodilo v 10 dnevih po prevzemu vozila.
Po WLTP nudi Tesla Model 3 LR AWD domet 560 kilometrov. Za odpravo dvoma se je najbolje odpeljati na daljšo pot in v praksi preveriti domet.
Vnesem cilj (Tilburg, Nizozemska) počakam minuto in celotna pot z ustreznimi postanki na polnilnih postajah je začrtana. Pri Tesli velja sistem priključi in polni. Brez aplikacije, brez RFID kartic, telefonskega klica, … ali pa tretje rešitve, do katere bomo še prišli z EU sredstvi. Preprost model javne polnilne infrastrukture je ključ do splošne vpeljave e-mobilnosti. Tesla to ima, kaj pa čakajo drugi, pa ne vem.
19939|https://dems.si/wp-content/uploads/2019/06/Tilburg04.jpg|fullIzračun se je izkazal za pesimističen, saj sem v praksi izpeljal pot dolžine 491,2 kilometrov in ostalo je še 14% energije. Hitrost okoli 110 km/h, poraba 12,8 kWh/100 km
navada je železna srajca. Na prvem cilju Köschinger Forst Ost [E.ON] je postavljena Ionity polnilna postaja moči 350 kW, kjer lahko neomejeno polniš za 7,6 €. Sliši se dobro, za ta denar dobiš cca 65 kWh energije (0,11 € kWh). Problem pa je nastal, ker se je, iz meni neznanih razlogov, polnjenje predčasno prekinilo. Nisem še enkrat za 7,6 € preveril kako bi polnilnica delovala, časa za brezplodne pogovore s podporo pa tudi nisem imel. Skok do naslednjega SC Tesla in zadrega z EU javno polnilno infrastrukturo je rešena. V prihodnje sem se odpovedal preverjanju Ionity, saj če si v stiski s časom, se s tem nimaš časa ukvarjat. Planiram pa test polnilne postaje Ionity v Ilirski Bistrici, baje sedaj dela z 200 kW. Poročam v naslednjih dneh.
je pot potekala hitreje, nemške avtoceste nimajo omejitve. Torej so tudi hitrosti preko 200 kilometrov na uro dovoljene hitrosti. Tesla pa omogoča te hitrosti, problem je edino pri avtopilotu, ki deluje do 150 km/h.
je bil dosežen po 1173 kilometrih. Povprečna poraba 14,8 kWh / 100 km je posledica avtocestne hitrosti 130-150 km/h in občasnih pospeškov preko 200 km/h. Maksimalne hitrosti nisem dosegal, žal preveč prometa. Na cilju pa Teslina destinacijska polnilna postaja, priključi in polni. Zopet brez nepotrebnih komplikacij.
Video posnetek prometne nesreče je bil narejen z »DashCam«. Ta funkcija je bila dodana z programsko nadgradnjo. Na srečo je bila zgolj materialna škoda.
V sredo, 5. junija na prelep in vroč dan smo se zbrali člani DEMSa z namenom, da preizkusimo nova električna vozila in izvedemo primerjavo porabe pri avtocestnih hitrostih, seveda v skladu z omejitvami hitrosti.
Priprave na srečanje so se začele že precej pred zborom, saj je bilo potrebno na srečanje pripeljati najnovejša vozila, z večjimi baterijami, ki so sposobna brez polnjenja ali minimalnim polnjenjem opraviti pot iz Ljubljane do Izole in nazaj v Ljubljano.
Na štartu preizkusa je bilo 8 avtomobilov, večina njih, ki so danes dobavljivi na trgu:
Jaguar iPace 400 AWD
Audi eTron
Tesla model S 75D
Tesla model 3 LR
Hyundai Kona 64
Bmw i3 120 42
Nissan Leaf 40
VW eGolf
Na žalost na štartu nismo videli nekaterih električnih vozil, ki bi še dodatno popestrili dogodek, tu gre za Teslo X in pa Hyundai Ioniq, Kia Soul in Kia Niro. Ne glede na manjkajoča vozila, je bilo navdušenje ob udeleženih vozilih na štartu zelo obetajoče, predvsem, ker so bila na štartu vozila, ki so jih člani prvič videli v živo, predvsem Tesla 3, Jaguar iPace, Audi eTron in pa tudi Hyundai kona.
Pred uradnim štartom je bilo potrebno opraviti nekaj formalnosti. Najprej označevanje avtomobilov, da nas na poti kdo ne zamenja za merjenje fosilne porabe.
Glede na vroč dan, je bilo potrebno že pred štartom razdeliti vodo, da ne bi na poti kdo dehidriral. Redehidracijo je s Teslo 3 pripeljal kar predsednik društva Ignac Završnik in to v sprednjem prtljažniku, ki se vsem na ogled postavi.
Pred štartom je med popisovanjem števcev potekalo še kratko polnjenje, predvsem avtomobilov z manjšimi baterijami. Za polnjenje so skrbele 4 polnilnice AC 22 kW, Elektra Ljubljana, ki se nahajajo na parkirišču P+R Ljubljana Barje.
Po uradnem popisu kilometrov na vseh vozilih, se je ob 14h pričel skupinski štart. Pot je potekala po avtocesti do razgledne točke nad Izolo, kjer je bil planiran postanek za preverjanje porabe in slikanje. Vsi avtomobili so morali voziti z najvišjo dovoljeno hitrostjo, vendar je bila žal kot ponavadi gneča na avtocesti v smeri morja kar velika. Do Ravbar komande, je potekal test z relativno nizko hitrostjo, v povprečju okoli 110 km/h, nato se je cesta malo spraznila in omogočila testiranje porabe pri 130 km/h. Nekateri vozniki so imeli kar precej težko delo, saj voziti avto s 400 konji pri 130 km/h je kar nekako dolgočasno in prisiljeno.
Vsa vozila so srečno prispela na razgledno točko v Izolo, kjer je sledilo preverjanje kilometrov. Vozila so prispela skupaj, razen Nissan Leafa, kateri se je odločil postavljati rekord v nizki porabi in ne upoštevati zgornjih predpisanih hitrosti.
Po popisu kilometrov in porabe na relaciji Ljubljana – Izola, je sledil povratek v Ljubljano preko centra Izole.
Iz Izole smo se po avtocesti odpravili nazaj proti Ljubljani. Tokrat ni bilo toliko prometa, tako da so vozila lahko vozila po zgornjih omejitvah. Prvi postanek je bil na Kozini, saj je bilo potrebno dopolniti eGolfa, ki s 36 kwh baterijo ne more priti iz Ljubljane v Izolo in nazaj v Ljubljano.
Seveda je na Kozini čas za postanek izkoristila tudi Tesla S, čeprav za to ni bilo potrebe, vendar so na postajališču Kozina, v smeri Ljubljane nameščeni TESLA SUPERCHARGER polnilnice, ki so bile očitno preveč vabljive.
Ob 17:30 je karavana prispelja v Ljubljano na postajališče P+R Ljubljana Barje, 10 minut kasneje pa še Nissan Leaf in njegov voznik Marjan Božič, ki je postavljal rekord nizke porabe pri počasni vožnji po avtocesti, zato rezultati meritev porabe pri avtocestnih hitrostih niso primerljive.
Sledil je hiter popis števcev kilometrov in zapis porab posameznih vozil.
Kilometri do Izole
Poraba do Izole
v kWh/100 km
Skupni Kilometri
Skupna poraba
v kWh/100 km
Polnjenje na DC v kw v kwh/100 km
Jaguar i-pace
110.4
25.4
220.8
25.6
/
Audi e-tron
110.3
24.6
220.6
24.9
/
Tesla model 3 LR
111.7
16.0
222.0
16.1
/
Tesla model S 75D
113.0
17.4
226.0
18.4
*26*
Hyundai Kona 64
111.1
15.5
222.8
15.9
/
Bmw I3 42
116.7
15.5
228.1
15.4
/
Nissan Leaf 40
111.2
12.6
221.0
12.1
/
Vw eGolf 36
114.0
14.2
228.0
14.2
13.7
Če pogledamo razultate in avtomobile po velikosti razdelimo na manjše, večje in SUV, hitro vidimo tudi vzorec porabe:
manjši avtomobili porabijo od 14.2 kwh/100 km do 15.9 kwh/100 km,
srednji segment sta predstavljali Tesli s porabo 16.1 kwh/100 km do 18.4 kwh/100 km
SUV segment 24.9 kwh/100 km do 25.6 kwh/100 km
Poraba je seveda povezana s težo avtomobila in aerodinamiko, kjer se lepo vidi uspešnost Teslinega dizajna, SUV vozila pa imajo najvišjo porabo na račun neaerodinamičnosti in seveda izjemno velike teže.
Na cilju smo se vsi razveselili okrepčila, ki je dobro delo po napornem in vročem dnevu.
Na cilju so se nam pridužili tudi ostali člani DEMSa, ki pri testu niso sodelovali in si ogledali testna vozila, se z njimi zapeljali in skovali načrte za prihodnost.
Na povabilo nemškega zvezne vlade smo obiskali dogodek v Berlinu, kjer se je vse vrtelo okoli energetskega prehoda iz fosilnih virov v večji delež obnovljivih virov energije. Statistika udeležencev govori sama zase. Več kot 2.000 udeležencev iz 90 držav, med drugim tudi 50 ministrov in državnih sekretarjev in več kot 100 uglednih predavateljev so številke, ki so nam dale vpogled kakšna prihodnost nas čaka. Glavne teme pa so bile naslednje; integriran energetski prehod, geopolitika, digitalizacija, strukturne spremembe. Dogodek so podprli in gostili:
Na 1000 kilometrsko pot od Ljubljane do Berlina smo se odpravili z električnim vozilom, saj je pomemben tudi lastni zgled za širšo javnost. Enostavna uporaba Teslinih hitrih polnilnih postaj naredi pot uporabniku prijazno. Nekaj kar se morajo ostali ponudniki naučiti, če želimo široko vpeljavo eMobilnosti v Evropi. EU pa vpeljati jasna pravila, ki bodo omogočala enostavno uporabo. O tem smo že pisali pred časom v zapisu »Kakšna polnilna infrastruktura je primerna za široko vpeljavo e-Mobilnosti«.
Pred samim uradnim začetkom 9-10.4.2019 smo bili s strani “Nemškega zveznega ministrstva za ekonomijo in energijo” z dnem 8.4.2019 povabljeni na kratke predstavite in mreženje. Dogodek je bil zanimiv, vzpostavljeni stiki prav tako. Nastala je spominska fotografija za govorniškim odrom. Andrej Pečjak, Jasna Pečjak in Ignac Završnik. Naslednji dan pa se je začelo še uradno.
Dogodek se je odvijal v zgradbi, ki ima zanimivo zgodovino. Zgrajena je bila v letih 1934-38 kot banka tretjega rajha (Reichsbank), preživela je propad tretjega rajha, kasneje služila socializmu v DDR, sedaj pa je postala del zunanjega ministrstva Nemške zvezne vlade.
Po čakanju na temeljit varnostni pregled, končno v dvorani in uradna otvoritev. Dogodek sta uradno začela Heiko Maas (Nemški zunanji minister) in Peter Altmaier (Nemški minister za ekonomijo in energijo).
Energetski prehod ne pomeni zgolj prehoda iz fosilnih goriv na obnovljive vire energije. Z uporabo obnovljivih virov energije lahko države izboljšajo svojo energetsko varnost. Torej energija ne bo več geopolitični inštrument, ki smo ga poznali desetletja. S prehodom na obnovljive vire energije bodo države bolj neodvisne v doseganju lastnih strateških ciljev. Sama kombinacija ekologije in ekonomije je trajnostno naravnana in obnovljivi viri so ključ do prehoda. In del tega prehoda je tudi širša vpeljava eMobilnosti. Ob tem velja poudariti dejstvo, da ima več kot polovica članov Društva e-Mobilnost Slovenija doma že fotovoltaično elektrarno, kar pomeni da vse omenjeno vidimo že v praksi.
Problem predstavlja tudi subvencioniranje fosilnega energetskega sektorja, ki predstavlja 6,5 svetovnega BDPja. Za energetski prehod v čistejše tehnologije bo potrebno zagotoviti večja vlaganja. Oceno so, da bi morali letno vložiti 3.5000 milijard. Upam, da nisem pozabil kakšne ničle, ker je številka prav neverjetna.
Nemčija se sooča z viški energije iz OVE, ki se morajo uporabiti ali shraniti. Shranjevanje te energije s primeri, pa je bila tema zgoraj navedenega omizja. Za nekaj dnevno shranjevanje so baterijski zalogovniki primerni, kaj pa če moramo energijo shraniti za daljši čas ? Tehnologija je fazi razvoja, projektov je veliko, vendar zaostajajo v primerjavi z razvojem OVE.
Zanimivo dejstvo je bilo podano s strani g.Lin Shanqing. Cena kWh iz OVE je že sedaj cenajša v primerjavi z drugimi viri energije. V praksi pa to pomeni, da Kitajska ne bo več s subvencijami podpirali OVE, ker to ni več potrebno.
Pri vseh različnih dogodkov sem pogrešal vprašanje električnih vozil in uporaba le teh, kot hranilnikov energije. Ob dejstvu, da imajo v Nemčiji 1.700.000 proizvajalcev električne energije, bo vprašanje shranjevanja te energije več kot aktualno. Že sedaj se ocenjuje, da je v uporabi preko 100.000 hišnih zalogovnikov električne energije. Naslednji logičen korak bo uporaba električnih vozil v ta namen.
Najbolj aktivni člani društva DeMS smo Prekmurje dodobra spoznali že jeseni na ekološkem rallyju e-Via v okviru avstrijsko-slovenskega čezmejnega sodelovanja. Odločitev, da se kmalu spet vrnemo in tudi svoj osrednji letni dogodek, že 6. mednarodno srečanje ljubiteljev električnih vozil, organiziramo prav tu, tako ni bila težka. Ponovno se je z odličnim sodelovanjem izkazal Razvojni center Murska Sobota, ki je srečanje tudi izdatno podprl.
Glede na rastoče zanimanje za e-mobilnost vedno številčnejša udeležba na srečanjih ni nobeno presenečenje. Tokrat pa je še posebej izstopalo, da je bilo na shodu moč videti tudi nekaj dražjih ter najnovejših modelov električnih avtomobilov in precejšnjo zasedbo prejšnja leta redko zastopanih ameriških Tesl. Zgodovinski mejnik tega srečanja, ki pa je vreden največ, pa je v tem, da se je zanesenjakom in inovatorjem, zbranim v društvu, kot gonilo razvoja pridružil nabor vseh ključnih deležnikov: občina, regijska razvojna agencija, javni sklad in seveda predstavniki gospodarstva, ki so prepoznali izzive prihodnosti in na pravilen način razumejo trajnostno mobilnost.
6. mednarodno srečanje Društva elektro-mobilnost Slovenija, pod delovnim geslom “Skupaj za prihodnost” se je uradno pričelo v soboto, 13. aprila, z do sedaj največjo skupinsko fotografijo članov pred hotelom Livada.
Konvoj udeležencev v 60 vozilih je krožno vožnjo po Pomurju pričel z obiskom regijskega promocijskega centra Expano. Župan Mestne občine Murske Sobote, dr. Aleksander Jevšek in predsednik DeMS Ignac Završnik sta svečano odprla Tesla destinacijske polnilnice pred prav tako ravnokar uradno odprtim Expanom. Župan je v kratkem nagovoru odlično strnil vsa prizadevanja mestne občine in regije na področjih turizma, varovanja okolja, trajnostnega razvoja in kakovosti življenja, kjer električno mobilnost vidi kot enega ključnih dejavnikov, opaža veliko zanimanja ter spodbuja napredek, tako da je pogumno napovedal prihodnost: “Danes vas je tu sto petdeset, čez pet let nas bo milijon!”
Danes odprte tri destinacijske polnilnice in polnilni mesti Avant2Go pred Expanom so posebej pomembne kot primer dobre prakse, saj so odprte, torej namenjene vsem uporabnikom različnih električnih avtomobilov. Še več. Tesla polnilnice je občina prejela brezplačno!
Nato pa so se voznice in vozniki električnih vozil besede o prekmurskem gostoljubju in prizadevanjih za nadaljnji razvoj turizma preizkusili v praksi. Od kratkega spoznavanja Expana so se podali v Panonsko vas na bograč. Po kosilu se je neslišna, a zelo opazna povorka električnih vozil, od domačih izvirnikov in predelav, s številnimi BMWji, Volkswagni, Nissani, Teslami, Kiami, Renaulti, Hyundai, vse tja do najnovejšega modela, Kone, odpeljala do razglednega stolpa Vinarium nad Lendavo. Tudi tu so udeleženci seveda dobro pregledali ponudbo lokalnih in tradicionalnih izdelkov na stojnicah, veliko zanimanja pa je požela razstava velikonočnih pirhov štirih dežel.
Najbolj pomemben del srečanja pa je sledil v soboto zvečer. Peter Pikl je predstavil zgodovino elektromobilnosti v Sloveniji, Andrej Pečjak izkušnje z evropsko javno polnilno infrastrukturo, Martin Demin pa tehnične rešitve za izboljšanje samooskrbe z elektriko iz sončne energije. Poleg naštetih tem, ki so jih predstavili člani društva, pa je bilo veliko, predvsem o prihodnosti, moč izvedeti ob nastopih častnih gostov in pokroviteljev, ki so imeli svoje krajše predstavitve: EKO sklad (Mojca Vendramin) , MOP (dr. Darja Piciga), AvantCar (Matej Čer), MOL Slovenija (Boštjan Bertalanič), Gen-I Sonce (Dejan Paravan),GreenLine Yachts (Armand Zavec).
Prisotni smo tokrat izvedeli res veliko. Slovenci smo bili na področju elektromobilnosti pionirji v kar nekaj pogledih, slišali smo tudi, da so v danes najbolj razširjenih ter atraktivnih vozilih tudi gradniki, ki jim je botrovala slovenska pamet. Po dveh desetletjih redkih primerov, odkar so že prisotna na naših cestah, najprej predvsem predelana električna vozila, v zadnjih nekaj letih pa stopajo na trg velikoserijska, ravno letos prihaja do vrtoglave rasti. Uporabniki električnih vozil smo posebej pozorno prisluhnili g. Bertalaniču iz MOL Slovenija, ki ambiciozno nastopa s celostno ponudbo na področju trajnostne mobilnosti, se veseli dialoga z uporabniki – člani DeMS in želi dati poudarek tudi kakovostni uporabniški izkušnji ter primerni cenovni politiki.
Šesto mednarodno srečanje kot osrednji letni dogodek si bomo zapomnili kot prelomen trenutek, ko so prizadevanja za prodor električne mobilnosti postala jasen cilj javnega in zasebnega sektorja, društvo DeMS pa kot ključen predstavnik civilne družbe in resen sogovornik oz. partner institucijam ter ponudnikom storitev
Druženje članov se je zaključilo v nedeljo, z vožnjo do Dobrovnika in obiskom Tropskega vrta.
Spoštovani člani, simpatizerji in vsi drugi, ki vas zanimajo vozila s pogonom na elektriko,
vabimo vas na tradicionalno 6. mednarodno srečanje društva DeMS v Moravskih Toplicah
Srečanje bo dvodnevno in se bo uradno začelo v soboto, 13. 4. 2019 in zaključilo v nedeljo, 14. 4. 2019. Vabimo vas, da se nam pridružite že v petek, 12. 4. 2019, v poznih popoldanskih urah.
Električna vozila se organizirano polnijo v Kamp Terme 3000. Prijavnina oz. prostovoljni prispevek znaša 30 € (otroci brezplačno), za člane društva DeMS je znesek 10 € in vključuje stroške polnjenja električnih vozil, vstopnin, parkiranj, vodenja in prehrane (enolončnica in večerja).
Za prijavo na srečanje prosim potrditev do 5.4. 2019 na elektronski naslov drustvodems@gmail.com
Potopis · Trbovlje → Rovaniemi in nazaj · zima 2019
Aurora EV roadtrip
Planiranje za najin dopust sva začela že pred novim letom. Pregled ponudbe letalskih kart, različnih aranžmajev, časovno uskladiti vse skupaj, prestopanja in prenočitve…
z električnim BMW-jem do polarnega kroga
24 kartic in aplikacij
severni sij
3839 kmskupaj, do doma v Trbovljah
18,7 kWhpovprečna poraba na 100 km do Rovaniemija
24kartic, ključkov in aplikacij za polnjenje
–25 °Cob opazovanju severnega sija
Priprava: dva meseca za kartice in aplikacije
Odločila sva se za najinga BMWčka, na podlagi prejšnjega dopusta in prevožene razdalje v enem dnevu. Ker je vožnja z EV razdeljena na etape, se nisva počutila utrujeno na taki daljši razdalji. Seveda sva postavila Pando na preizkušnjo: zaporedna hitra DC polnjenja, ter prenočevanje na AC.
Raziskava na Plugshare-u in funkcija TripPlanner je bistvena, saj omogoča shranjevanje polnilnic na določeni poti in filtrira polnilnice z oddaljenostjo od glavne poti, tako nisva delala prevelikih krogov.
Dobiti vse RFID kartice in aplikacije in ”ključke” je trajala dva meseca, prvo raziskava kateri ponudniki so na poti, nato pogooglat vse ponudnike, izločit tiste z ”naročnino”, se registrirat, poslat zahtevke za kartice/ključke, naložit aplikacije, EV zemljevide, počakat da kartice prispejo po pošti, Deutche Telekomu je ravno takrat zmanjkalo kartic, tako so poslali, da je račun sicer aktiven in lahko uporabljam z aplikacijo, kartica pa pride z zamudo ko dobijo nove.
Vse skupaj je prišlo na številko 24:
Gremo na elektriko – Elektro Ljubljana (SLO) *RFID+app
e-mobilnost Petrol (SLO) *RFID
Smatrics (AUT) *RFID+app
Lebensland (AUT) *RFID
EVN (AUT) *RFID+app
Energie Steiermark (AUT) *RFID+app
Tanke Wien Energie (AUT) *app
New Motion (NL) *RFID+app
Plugsurfing (NEM) *key+app
Einfach strom laden – Maingau (NEM) *RFID+app
Deutche Telekom (NEM) *RFID+app
Clever/BEE (SWE) *key + RFID predplačniška na bencinskih/hotelu
Charge&Drive – Fortum (SWE) *key+app
Charge&Drive – Umea Energi(SWE) *key+app
VIRTA (FIN) *RFID+key+app
Charge&Drive – Fortum (FIN) *key+app
VoimaPiste (FIN) *key+app
EasyPark – Zeleno mesto (SLO) *app za aktivacijo danskega e.On
InCharge/Vattenfall (SWE) *app
Parking Energy (Parkkisähkö) (FIN) *app
Fastned (NL) *app
Chargemap ( ? ) *app
intercharge ( ? ) *app
eCharge ( ?)*app
možnost plačevanja s plačilnimi karticami preko POS terminalov direktno na polnilnici – NE DELA – ena polnilnica še brezplačna, drugo uspelo aktivirat z aplikacijo Plugsurfing po izgubi 1 ure ravnanja po original navodilih dveh plačilih dragega pavšala, in neodziva polnilnice, klicanja AMZS in njihovega posredovanja pri ADAC – dejansko nimajo pravega supporta za polnilnice ampak samo prevoz do naslednje točke…
Načrt: pet dni do Rovaniemija
Za prvi dan sem planirala enako razdaljo kot jeseni, do Leipzig-a. Ker sva 14 dni prej imela podaljšan vikend v Moravskih Toplicah, sva preizkusila zimsko vožnjo po avtocesti, tako sem računala na 100-130km dosega pri temperaturi 0°C pri hitrosti 110km/h.
1. DAN do Leipziga NEMČIJA čez SLOVENIJO in AVSTRIJO
2. DAN do Malmö ŠVEDSKA via Rostock NEMČIJA – Gedser DANSKA s trajektom.
3. DAN do Stockholma ŠVEDSKA
4. DAN do Umea ŠVEDSKA
5. DAN do Rovaniemi FINSKA
Splanirano s Plugshare, nato preverjeno z Google maps in skopirano na USB v BMW ROUTES datotekah razdeljeno po dnevih.
1. dan · sobota
Trbovlje (SLO) – Leipzig (NEM)
Že prvi dan ni šlo po planu, a nisva obupala; na prvi polnilnici SODO (Hitro polnjenje=HP #1) je polnilo z zmanjšano močjo kot bi moralo, zato je bil daljši postanek od načrtovanjega. Na drugi polnilnici v St. Michaelu(HP #2), je bila napaka na strežniku in se je vklopilo šele po tretjem poskusu in klicu na helpline – prijazna gospa je pogledala v računalnik, na njeni strani ni bilo zabeležene napake, a se je med pogovorom polnilnica le zagnala s kartico, izguba 5 min. Nato je šlo po planu do polnilnice na postajališču Raststätte Waldnaabtal Ost. Ker je dostop do polnilnice speljan čez celotno parkirišče sva že na uvozu zagledala 2 Golfa parkirana pri polnilnici. Na najino srečo je eden ravnokar odpeljal, drugi se je medtem priklopil na CSS. BMWjčka sva priklopila na AC, polnilnica je bila še zmeraj brezplačna. Zamuda 20min in sva se malce poklepetala z novim lastnikom eGolfa. Ko je odklopil sva preklopila na CSS in napolnila le toliko da prideva do naslednje polnilnice, ki je zadnja na planu pred hotelom. Ko sva pripeljala na zadnjo polnilnico na Raststätte Frankenwald Ost (HP #9) se je zakompliciralo…
Polnilnica zahteva aktivacijo z aplikacijo E.on (DE), ki je ni na voljo v Sloveniji ker je google lokacijsko ”zaščitil”. Kartice RFID ni možno naročiti oz. je nimajo, ampak je mogoče plačilo s kreditno kartico. OK, po original navodilih s skenom QR kode se odpre spletna stran E.on kjer vneseš podatke za plačilo pavšala 10EUR in še nekaj drobiža… Vredu, saj mava skoraj prazno baterijo bova nafilala do full in maximalno izkoristila plačilo pavšala. NE DELA, na polnilnici se prižge modra lučka – znak da se nekaj dogaja, na spletni strani se mi prikaže začetek polnjenja, na avtu pa še zmeraj komunicira in komunicira in NIČ… in tako še enkrat… NIČ. Medtem pripelje isti par z e-Golfom, in vprašata kako pa ta dela je tudi brezplačna in poveva da imava težave z aktivacijo pa sta najbrž preračunala in šla naprej. Mal velik sva se ustrašla, ker polnilnica ni in ni začela polnit, kljub plačilu, zato klic na helpline; NIČ takoj ven vrže. Klic na AMZS kaj zdej? Najbližja DC polnilnica na drugi strani počivališča ampak je precej velik obvoz, naslednja pa 16 km naprej, od katere nimava prave kartice za aktivacijo oz. če bi tu napolnila je naslednja postaja že cilj v hotelu. AMZS posreduje številko ADAC-a, kjer nimajo druge podpore kot prevoz vozila na naslednjo polnilnico – nimajo nič kontakta z dobavitelji/skrbniki polnilnic, hočejo pa zagotovilo za plačilo oz. posredovanje zahtevka iz baze AMZSja, spet klic na AMZS naj sprožijo pomoč naprej na ADAC. Nasplošno razočarana s ponudeno pomočjo organov, kateri bi morali poskrbeti za voznike v težavah. Načeloma je bilo kot da bi bila s fosilcom na avtomatični 24/7 bencinski črpalki in da ne bi delovala, midva pa bi ostala brez goriva. ADAC bi prnesu kantico in problem rešen… Na srečo sem šla čez vse aplikacije in na Plugsurfingu je bil možen vklop preko aplikacije in je zalaufal v prvo. Po eni uri in pol zmrzovanja, in spraševanja mimoidočih če se jim sanja kaj o tej polnilnici oz. če bi nama kateri priskočil na pomoč z original aplikacijo na njihovem telefonu – jim tudi plačam stroške polnjenja ni problema, a brez uspeha – sva le napolnila in šla naprej. Še prej takoj po začetku polnjenja sem spet klicala na AMZS, da prekličejo zahtevek za pomoč. Po nekih 20km dobim klic najbrž voznika avtovleke. Hvala, ampak ne, sva rešila problem in se peljeva dalje. V hotel Marriott Leipzig. Ker sva že bila tukaj, se prijaviva, dobiva RFID kartico in zapeljeva v garažo h polnilnici – neki ne dela prav, loputa je odklenjena avto se ne poveže. Reset varovalk in dela tako kot mora. Polnjenje čez noč in naštiman odhod, ker bova natempirana, da popoldne ujameva trajekt.
Polnilnica Frankenwaald Ost – e.On – Pripravljen POS terminal a ne dela, RFID možnosti ni…
2. dan · nedelja
Leipzig – Rostock – trajekt Scandlines – Gedser – Kopenhagen – most Øresund – Malmö
Drugi dan je šlo vse po planu, na prvi polnilnici Rasthof Fläming Ost (HP#10) je bila baterija že ogreta zaradi prednastavljenega časa odhoda ob odhodu iz hotela. Še zaenkrat brezplačno polnjenje, napolnila skoraj do konca, da bo na naslednji točki manj za dopolnit. Naslednja polnilnica ob nekakšnem zabaviščnem parku, odlično sicer za navadno polnilnico, ne toliko za hitro polnilnico. A lepo označeno s tablo in zelenimi pikami na tleh in tako prazni polnilni mesti.
Hiter 15 minutni postanek in že sva šibala naprej po zunanji obvoznici mimo Berlina do Rostocka. Še pred pristaniščem sva se ustavila na polnilnici (HP#13) aktivirala preko aplikacije že v avtu, nato skočila ven in prilopila kabel in spet nazaj v avto na toplo. V Rostock prišla po planu v času za vkrcanje na hibridni trajekt Scandlines M/V Berlin.
Mirno prečkanje v uri in petinštirideset, malce čakanja na meji zaradi kontrole vstopa, nato pa spet naprej čez Dansko. Ustavila sva se že malce prej kot pa zaradi čisto prazne baterije zaradi razgleda na otoku Far∅ tik pod mostom.
Lahko bi šla čez celo Dansko a sva se odločila ustaviti še pred Kopenhagnom na večerji, Fish&Chips je bil neverjetno sočen in okusen. Spet naprej čez most na Švedsko. Pri hotelu na obrobju Malma, je kar 6 AC priključkov na parkingu, a v hotelu nimajo na voljo ”hotelske” kartice, prodajajo pa katice Clever (oz. BEE) za 150SEK z naloženimi 100SEK in z registracijo kartice na spletni strani bonus 50SEK. Lahko pa kartico registriraš iz ”predplačniške” v naročniško navoljo v treh paketih.
Zaradi dolge poti in spremenljivega vremena, se je plan po Švedski kar konkretno spremenil, a bi se morala večinoma polniti na njihovih hitrih polnilnicah, tako sem vzela malce preveč teh predplačniških kartic, ker naj bi preračunano napolnile samo 20kWh po njihovem ceniku na plugsheru…
3. dan · ponedeljek
Malmö (ŠVE) – Stockholm (ŠVE)
Avto je se čez noč napolnil 100% plus ogreta kabina in baterija ob odhodu. Na poti do Štokholma sva se ustavila tudi pri Lidlu, kjer je postavljena solarna streha nad hitro polnilnico, ter na hitro pofirbcala njihovo ponudbo, ki je res večinoma lokalna.
V mestu Husqvarna pa nisva zasledila trgovine Husqvarna 😦 … V Štokholm sva prišla še pred šesto uro zvečer zato je bila še v veljavi taksa na ”gužvo” ti. Congestion taxes.V hotelu so sicer imeli v času bookiranja in na bookingu še zmeraj zabeleženo polnilnico oz. možnost polnjenja, v hotelu so receptorke povedale, da so polnilnice v garaži v privatni lasti drugih partnerjev in dejansko niso hotelske in ker so označene z napisom da lahko parkirajo samo imetniki z dovolilnico in da tvegava obvestilo redarstva z nagradno položnico, ter jeznega lastnika/najemnika parkirnega prostora. Priklopila sva do pol enih zjutraj, ter preparkirala.
4. dan · torek
Stockholm (ŠVE) – Umeå (ŠVE)
V razdalji treh ulic je bila hitra polnilnica in parkirišče z AC polnilnicami, a ker sva že plačala garažo, nisva komplicirala in napolnila nekaj malega, da sva se zjutraj odpravila na pot, medtem pa poiskala hito polnilnico v najinem maximalnem dosegu. Pripeljeva na polnilnico Max Uppsala (Vattenfall/InCharge) v času ko se je okrepil sneg, veter in minus. Polnilnica je kazala na ekranu, da je še zmeraj nekdo priklopljen in da še zmeraj polni. V aplikaciji pa mi je kazal Server error in težava da se polnilnica ne poveže z aplikacijo. Pokličem na help line, in povem, da nimam RFID ampak samo InCharge aplikacijo, katera mi kaže tako napako in ne aktivira polnilnice. Gospa je polnilnico najbrž resetirala, saj se je ekran spremenil, nato pa vklopila na daljavo. To polnjenje je bilo brezplačno zaradi napake na njihovi strani.
Kasneje sem pred odločitvijo na katero polnilnico bova šla, na srečo sta bile dve zelo blizu, še enkrat poizkusila s ponovnim vpisom kreditne kartice v aplikacijo in aktiviranje polnilnice kateri sva se bližala a je aplikacija še zmeraj kazala isto napako. Tako sva polnila na drugi polnilnici katere sem imela ključek za aktivacjio in aplikacijo, naslednji dan je bila aplikacija že posodobljena, a ker ni bilo več njihovih polnilnic gor na severu je potem nisem sprobala ponovno. Nekih 20 km pred hotelom se je konkretno ohladilo na -20°C in so kilometri na GOMu kar kopneli, za 1 km so šli 3je. Pred hotel sva prišla že na rezervi. Čez cesto javna garažna hiša s tremi AC polnilnicami Umea Energi s kablom in ročko ter Plug&Charge brez aktivacije. Na levi in desni polnilnici sta že bila parkirana dva Volva XC40 hibrida, na srednjem pa je bil kabel ravno prav dolg da se je raztegnil do konca in priklopil v BMWjčka.
5. dan · sreda
Umeå (ŠVE) – Rovaniemi (FIN)
Ob štartu pri -15°C je bila lepo ogreta baterija in kabina pravi luksuz. Res, da imajo na severu Švedske na voljo več schuko 16A vtičnic na vsakem parkirišču za potrebe gretja avtov – ventilatorček ali vebasto varianta za gretje akumulatorja, kabine, motorja, filtra goriva ali pa hladinle tekočine. Najina pot se je nadaljevala kar hitro in na polnilnici pri Solbacken Restaurang och Cafe (Charge&Drive) (HP#29) je že bila priklopljena Kia Niro a na srečo na AC. Na žalost pa je bila polnilnica zaparkirana s prikolicami za izposojo, tako je že Niro grdo parkiral na počez, midva sva pa zaparkirala njega, da sva se lahko sploh priklopila, ter sva bila nato v bližini avta, če bi bilo potrebno umaknit. Zaradi priklopljenega Nira, in nizkih temperatur je bilo polnjenje tu kar počasno. 50 minut za 80% baterije (iz 8% na 88%).
Vmes sva eno polnilnico zgrešila, za obrnit ni bilo, ker je bila ”avtocesta” in sva peljala naprej na Finsko v mesto Kemi kamor sva prišla tudi z rezervo 12,5% baterije in 15km na GOM-u. Polnilnica pri bencinski Neste Tupasvilla finskega Fortum Charge&Drive (HP#32) je označena z veternico – 100% zelena energija in v tistem okolišu sva res opazila 4 vetrnice, ki so se aktivno vrtele.
Še 110km vožnje do cilja in se nama je naslikal prelep sončni zahod v ogledalih, a sva hotela čim prej priti do hotela, še po svetlem zato se nisva ustavljala. Na srečo na celotni poti nisva srečala divjadi na cesti, le na travnikih ob gozdu za ograjo.
Cilj
Rovaniemi (FIN) – Hotel: Scandic Rovaniemi City
Uradno hotel nima polnilne postaje. Zunanji parkirni prostor je javno parkirišče, za katerega se plača parkirnina preko aplikacije, avtomata, lahko pa plačate tudi na recepciji hotela. Na tem parkirišču je 6×2 schuko vtičnic za predgretje vozil in Virta 2xAC polnilna postaja, ki jo aktiviraš z aplikacijo/RFID kartico/ključkom, ter v garaži 1xAC Virta priključek s tablo za kratkotrajno parkiranje, AC polnjenje po ceniku, za schuko plug&charge oz. se zaklene s ključem. Čez cesto pod streho v nakupovalnem središču pa edina hitra polnilna postaja v mestu in 2xAC priključek.
3344 kmprevoženih do Rovaniemija
40:45ur vožnje z nekaj postanki
18,7 kWhskupna povprečna poraba na 100 km
84,8 km/hpovprečna hitrost
Prevoženih 3344km, vožnje z nekaj postanki 40:45 (edini napaki, ki sva ju doživela s strani avta: zaradi prenizkega stanja baterije in ker v prvo polnilnica ni zagnala nekje na švedskem ni hotel vklopit gretja na mestu ob ugasnjenem avtu, zato sva pustila prižganega tudi ob polnjenju, zato čas skupne vožnje ni čisto realen; senzor za nivo tekočine za pranje stekel javil prazno, čeprav je bila posoda še dokaj polna, pri -20°C). Skupna povprečna poraba 18.7kWh/100km, in povprečna hitrost 84.8km/h.
6. dan · četrtek
Lehtojärvi: Aurora Emotion
Lep sončen dan, pri samo -9°C sva se šla vozit z električnimi sankami eSLED finskega proizvajalca Aurora Powertrains. Ponudnik elektrinega safarija je Aurora Emotion, z vodičema Frodo in Ossi. Sanke so nas že čakale napolnjene, medtem pa smo se oblekli v kombinezone in posebne čevlje ter dobili na glavo čelade. Za lažjo komunikacijo smo se razdelili v dve skupini po 5 sank = vodič + 4 sanke. Ker sva oba hotela izkusit vožnjo z električnimi sankami sem vzela malce dražji paket doživetja in sva peljala vsak svoje sanke, ostali so bili pa po 2 na sankah. Na žalost je bila proga zelo ledena, sanke pa sledijo že pripravljeni poti, ki je bila takrat ledena in v slabšem stanju zato me je malce premetavalo levo in desno. Tomaž je uspel sanke zvozit ven iz ledene proge, tako je imel mirnejšo vožnjo. V ledenih pogojih se pa gosenica slabo hladi in zna zaštekat zaradi pregretja metalnih sponk med posameznimi deli, takrat jih je treba ohladiti v svežem snegu izven poti ali pa nametat sneg gor z lopato. Enostavna vožnja s stikalom, safety linijo/zajlo če padeš dol, gumbek za kontakt, balanco in nagibanjem kot pri motorju, signali z rokami za opozaranje, da gremo, na ustavitev kolone, oster ovinek / prečkanje ceste,… in že smo peljali čez zaledenelo jezero Lehtojarvi. Nato naprej v gozd in na razgledno točko. Prelep pogled na zasneženo pokrajino in priložnost za fotkanje ter selfije. Na polovici poti smo se ustavili pri njihovi okrogli leseni koči kot jo poimejujejo Kota. Lesen tipi, s kuriščem na sredini in klopjo okoli in okoli ob steni. Na strehi strešna okna obrnjena na sever – če se ponoči vidi severni sij, ga lahko opazujejo na toplem. Malico sta vodiča prinesla s seboj, tako sta nam pripravila palačinke, ter jelenovo klobaso na ognju. Vožnjo smo nadaljevali po klancu navzdol, in s primerno varnostno razdaljo ni bilo potrebno zavirat, samo manj štroma, tako kot pri avtu z e-pedalom. Nato pa s polno hitrostjo (programsko omejena na 45km/h, vodičev do 90km/h), čez jezero nazaj do izhodiščne točke. Program je trajal dobre tri ure. Trenutno imajo 20 eSled-ov, cena enega je okoli 40k evrov, vodič ima aplikacijo s katero sledi vsem sankam, kje so, koliko so napolnjene, s kakšno hitrostjo se pelje… Pred kratkim so peljali 10 sank na svetovno smučarsko prvestvo v Are na Švedsko, saj promovirajo emobilnost, tam pa so prevažali smučarje, osebje in obiskovalce po območju tekmovanja.
20električnih sank eSled
~40.000 €cena ene sanke
45 km/homejitev za goste (vodič do 90 km/h)
3 uretrajanje programa
Severni sij
Rovaniemi – Sodankylä – pa še mal naprej
Z lokalnim novinarjem in fotografom Alexom sem bila na vezi že kakšen mesec pred odhodom. Z njim sva se dogovorila, da če bo vreme dopuščalo, gremo skupaj iskat pogled na severni sij. Ker je Alex uspešen pri tem in ima profesionalno kamero in video kamero sem se ob takih in drugačnih ponudbah odločila za njega. Redno spremlja napoved in podatke iz raznih spletnih strani med drugim tudi od Nase, ve in pozna dinamiko zakaj se to pojavi in kje se bo najbolje videlo. Ker so se bližali oblaki iz juga, za naslednje dni pa napovedane snežne plohe, smo se na hitro odpravli z njegovim avtom na sever preden bi oblaki zakrili nebo. Na prvem postanku se še ni dobro zmračilo in na prvi pogled še ni bilo nič za videt. Alex je pograbil njegov fotoaparat in preklopil v live view in že je bila bleda zelena sled na obzorju. Neki pa bo za videt, ampak je še zgodnja ura in gremo naprej na sever. Šli smo nekje 150km severno od mesta Rovaniemi, mimo mesta Sodankylä. Za hrbtom je bilo še videti luči od mesta na sever pa čista tema. V tistem se je na nebu začela pojavljati zelena svetloba v loku daleč stran proti horizontu. In nato še drugi lok in tretji lok. Na tretjem loku so se začele pojavljati rebra, pokončne črte… waw in je počasi svetloba začela plesati, barve spreminjat, zelena, rumena, plava, malce temno vijolične… Prčudovit severni sij, se je počasi razijal pred najinimi očmi, Alex je pa slikal, snemal, naju usmerjal v katero stran naj gledava močnješe sunke svetlobe. Ker so na isto postajališče prišli še drugi ”turisti” smo ravno med pavzo spakirali in šli še kakšnih 10km naprej in se ustavili v manj prometnem križišču. Temperatura se je spustila na -25°C in sva bila oblečena v kombinezone čez to pa še najine bunde, tako sva lažje zdržala v polarnem mrazu. Ker je bila ravno pavza med sunki je Alex pričel pripravljat malico ter čaj. V tistem se je pa začelo. In kolikor hitro je prišlo na nebo tudi izginilo, pravi ognjemet na nebu, še močna roza barva na robu je bila dobro vidna. Po eksploziji barv, se je vse umirilo in smo lahko šli domov ob pol enih zjutraj.
★
Severni sij pri –25 °CPribližno 150 km severno od Rovaniemija, mimo Sodankyläja
7. dan · petek
Snežna nevihta
Po napornem dnevu sva malce poležala in komaj še ujela zajtrk. Zaradi snežne nevihte sva obstala v sobi in počivala. Le na pozno kosilo.
8. dan · sobota
Arktikum in Božičkova dežela
Do Arktikuma sva se kar zapeljala. Arktikum je med drugim projekt za ohranjanje naravne in kulturne dediščine v polarnem krogu.
Nato je le napočil čas da sva z BMWjčkom zapeljala čez polarni krog 66°32’35” v Božičkovi deželi. Vožnja z severnimi jeleni in malce sprehoda naokoli in že je bila ura 17 ko se vse zapira.
Zapeljala sva se nazaj do hotela in parkirala v garažo. V mesto sva se odpravila na večerjo v lokalno high-end restavracijo Nili. Brez rezervacije težko dobiš mizo, a sva le dobila majhno mizico na prehodu. Podprla sva se z okusi Laponske lokalnega izvora, pozdrav iz kuhinje, lososova juha z dnevnim ulovom, medved (Tender Bear RoastUrsus Arctos, overnight braised Savukoski bear roast, parsnip purée and sautéed porcini) na Tomaževem krožniku in jelenov steak na dva načina (Fell Reindeer Prepared in Two Ways, grilled reindeer sirloin roast, overnight braised reindeer loin, nettle potatoes and rich smoked game sauce. A Nili classic since 2006) na mojem. Za sladico pa Saaga’s Chocolate Cakeza njega in Sea buckthorn crème brûlée, cloudberry sorbet and white chocolate rice zame. Res sva si privoščila odlično večerjo.
9. dan · nedelja
Rovaniemi – VR avtovlak
Po zajtrku sva avto v garaži prestavila na polnilnico da se napolni in pogreje medtem, ko pakirava. Imela sva še cel dan za pohajkovanje po mestu a je še vedno snežilo, zato se nisva odločila za kakšen daljši izlet ampak samo do Božičkove dežele, tokrat do Husky Parka. Počohat kužate in se peljati z vprego in dobiti uradni certifikat, da je BMWjček prečkal polarni krog. Nato pa kosilo in nakup spominkov. Še malo časa za poslovilno pijačo v mestu, da se pogrejeva v Bullbaru, nato pa na vlak. Garmin sicer ni imel pravih podatkov glede na naslov, tako sva raje sledila tablam za železniško postajo. Tam je že bila vrsta za avto vlak. Ker sva bila prvič sem mogla s kufrom nazaj do čakalnice, saj mora le voznik z avtom zapeljat v vagon in ni prostora, da se še sopotniki gužvajo iz avta… Avte naložijo v zaprt vagon, potniki pa v potniški/spalni vagon. Ker je pot dolga, in traja 12h čez celo noč, sem rezervirala spalnik. Odhod je bil z malce zamude a je v celi noči nadoknadil in smo prišli pravočasno v Helsinke.
10. dan · ponedeljek
Helsinki – Finnlines
Po prihodu na železniško postajo Pasila v Helsinkih, so že prej odklopili vagone z avti in smo šli peš nazaj h postaji za avte. Odpreljala sva se do glavne železniške postaje pod katero je garaža P-Eliel Helsinki povezana s supermarketom Sokos, v kateri sta 2 AC polnilnice Charge & Drive in vrsta schuko polnilnic – a za te potrebuješ kotni vtikač da pokriješ pokrovček in začne polnit po aktivaciji z aplikacijo/rfid/ključkom Parkkisähkö. V aplikaciji lahko povežeš Plugsurfing kluček za identifikacijo in uporabljaš pri polnilnicah, saj v garaži pod zemljo je malce težave s signalom za prenos podatkov. Na žalost AC polnilnice zasedene s hibridi (Mitsubishi in BMW), na schuko pa ni šlo ker ni bil kotni vtikač in je zaradi teže zgubljal stik in nisva mogla zapret vratc od polnilnice. No ja, saj sva imela dovolj štroma do trajekta, nato je pa pri izkrcanju zelo blizu hitra polnilnica za naprej.
Peš sva se odpravila po centru, do stare pokrite tržnice na kavico in brunch. Na parkirišču pred tržnico je polnilnica Helen v sodelovanju z Virta. Kavico in nekaj sladkega sva si privoščila v Robert’s Coffee družinski kavarni, s pražarno in svežo kavo. Ker je bil že čas za malico sva nato šla do E. Eriksson Oy. s 135. letno tradicijo ribolova na seveda ribji brunch. Najboljši hladno dimljeni losos, lepo marmoriran z maščobo, da se stopi v ustih kot maslo v dveh različicah, naravni in z rdečim poprom. Zraven je tudi toplo dimljen/prekajen losos, vložen sled, kozice v majonezi in rezini rženega kruha.
Zaradi strogega protokola pri vkrcanju na trajekt sva odšla kar zgodaj iz mesta proti luki. Check -je že 3 ure pred izplutjem, vkrcanje na trajekt je v spramstvu čez luko v koloni vozil… Kartice za kabino in restavracijo sva dobila že pri check-inu. Čeprav je bil to najdražji strošek potovanja sva prihranila čas in se malce ”spočila”. Čeprav sva prvič potovala na taki veliki razdalji z ladjo, se nama je zdelo da, ko smo zvečer prišli na ”odprto” morje začelo kar precej premetavat, a je drug redni potnik naslednji dan rekel, da je bila plovba normalna in mirna. Čeprav je ”drag” all inclusive paket za 600EUR, je hrane v izobilju, finsko-nemški buffet, pri večerji pivo in vino vključena, pri zajtrku kozarec penine; Wifi je za doplačilo, TV v sobi, tudi s svojim programom poteka plovbe in reklamami vmes.
11. dan · torek
Travemünde – Hamburg
V Travemunde smo prišli eno uro kasneje zaradi prometa, takoj sva našla hitro polnilnico na robu pristanišča v poslovni coni (HP#33), in aktivirala preko aplikacije. Na poti proti hotelu se nama je na razkrižju avtoceste zabliskala rumena luč, najbrž radar… 90km/h pri 60km/h zaradi ”križišča”. Ups… bo že po pošti pršla nagrada… Do hotela sva prišla v slabi uri, in naju je že ob prihodu fasciniral. Obnovljeni vodni stolp. Od vhoda do recepcije vodi dolg hodnik s tekočim trakom za lažje potovanje s kovčkom kot preko stopnic v nadstropje višje. V hodniku se je slišalo kapljanje vode in odmevanje. V garaži Type 2 AC polnilnica Mennekes s kablom, parkirnina pa 15EUR z vnaprejšnjo rezervacijo in 25EUR brez rezervacije. Ker je bila večerja že na ladji, sva šla samo spat.
12. dan · sreda
Hamburg – Altona
Dopoldne sva si privoščila daljši počitek in pozen zajtrk. Nato sva šla s podzemno železnico v center mesta. Ker je pihalo in padal dež, nama velik dežnik ni kaj prida pomagal… Na srečo sva bila toplo oblečena še od Finske. Zanimiv sklop starega dela, z novejšimi zgradbami. Stare zgradbe so opečnate z manjšimi odprtinami za okna, novejše zgradbe pa vklučujejo moderne oblike in konstrukcije iz jekla ter prekrite s steklom. Na južnem delu centra je v starem kompleksu Miniatur Wunderland. Največja maketa železnice na svetu. Primerna vse starosti, saj je tudi interaktivna in ogromna razstava na 1490m2. Zadržala sva se kar preko 3 ure.
Nato šla nazaj v center, s podzemno do hotela, in z BMWjčkom na železniško postajo Altona, v vrsto za avtovlak. Na srečo/na žalost sva bila prva, eno uro pred začetkom vkrcanja. Tako sva opravila s chek-inom za avto in ga parkirala v prvo vrsto. Imela sva še čas za hitro večerjo, katero sva naročila v restavraciji nasproti železniške. Šnicl in steak na hitro, sicer pa zelo okusno, lepo pečeno. NIč se nisva zamudila, in bila še pravočasno nazaj pri avtu. Vlak je pripeljal točno na postajo za vkrcanje avtov, a se je malce zavleklo pri pripravi vagonov in odstranitvi vseh ovir, zatičev. BMWjček je tako pristal prvi na čelu na zgornjem štuku vagona… Saj temeljito ga je opralo čez noč. Vlak je odpeljal točno ob 20:14.
13. dan · četrtek
Dunaj – Trbovlje
Zelo nemirna noč, čisto drugačna vožnja kot pri finskem vlaku, premetavalo naju je po postelji v spalniku, vsak ovinek in kretnico se je čutilo, še to da je bila postelja v smeri vožnje in je ob zaviranju vlaka skoraj vrglo naprej iz postelje je bil čuden občutek, kljub varnostnemu pasu na koncu postelje. No ja preživeli smo vsi trije z BMWjčkom vred. Raztovarjanje je še eno postajo naprej od glavne Hbf Vienna, nato pa še 15 minut da vagone posebaj pripeljejo do mesta za izvoz.
Hitro sva se napakirala in šla naprej, garmin naju je vodil po najhitrejši poti domov, čez predmestje in direkt na avtocesto brez da bi videla kakšno bencinsko, saj nama je avstrijska vinjeta že pretekla. Čeprav sva se ustavila na prvi bencinski ob avtocesti in kupila vinjeto, je bilo mimo že 15km. Upam da ne bo še kakšne nagrade po pošti. En postanek v Avstriji (HP#34) in že je bila tu naša meja. Postanek na polnilnici Dobrenje Zahod (HP# 35) le toliko, da prideva zasigurno čez hrib v Trbovlje.
Volčji Potok postaja stalni kraj za izmenjave mnenj članov DeMS. Po prednovoletnem srečanju in marčevskem letnem zboru smo se člani Dems, kar 29 nas, srečali še na predavanju o javni polnilni infrastrukturi.
Trije naši aktivni člani, Aleš Vodičar, Tomaž Fuss in Blaž Horvat so predstavili vsak svoje izkušnje pri postavljanju polnilnih postaj, tako da smo na njihovih primerih dobrih praks izvedeli zelo veliko stvari, ki nam lahko pridejo prav pri postavljanju novih polnilnic.
Skupni imenovalec je, da je potrebno v svojih lokalnih okoljih premagovati predvsem predsodke in pomisleke, nato najti ugodno rešitev, da se lokalni odločevalci ne bi ustrašili stroškov, in potem povezati zainteresirane za realizacijo nekega izbranega modela ali načina postavitve polnilnice.
Zelo pogosto uspešna postavitev temelji na prizadevanjih prav naših članov (ali pa drugih že izkušenih uporabnikov e-mobilnosti), ki dajo pobudo lokalnim skupnostim, ponudnikom storitev ipd.
Živahna razprava se je nadaljevala tudi v neformalnih pogovorih. Tako srečanje oz. predavanje pa gotovo ne bo osamljeno – že na prejšnjih srečanjih se je videlo, da se imamo pogovoriti precej, zato bo kmalu sledil nov posvet na prav to temo, pa še kak drug!
Upamo tudi, da bo to kroženje znanja še koga spodbudilo, da v še kakem lokalnem okolju postavimo kako dobro rešitev.
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.