Postani član

Kategorija: Nissan

  • Mangart 2679 nm

    Mangart 2679 nm

     

    Mangart
    Obisk koče

    Najvišje ležeča cesta v Sloveniji dosega višino 2055 nm in leži pod Mangartom (2679 nm). Cesto so, zaradi strateških interesov, zgradili Italijani tik pred drugo svetovno vojno v pičlih 8 mesecih. Neverjetno hitro, tudi za današnje čase. Sedaj je cesta asfaltirana in izredno razgledna. Idealna za testiranje električnih vozil.

    Že kakšen mesec sva z Marjanom planirala pot od Tolmina do Mangartskega sedla, z namenom primerjave porabe med Nissan Leaf  in Tesla Model 3. Vremenska napoved za 23. 10. 2019 je obetala sončno vreme in v kratkih besedah sva se dogovorila za test. Višinska razlika med Tolminom in Mangartskim sedlom je 1854 metrov, pot pa je dolžine 62,8 kilometra v eno stran. Že na poti od Ljubljane do zbornega mesta v Tolminu so se začeli odpirati pogledi, ki so obetali dan za prekrasne razglede.

    Dobila sva se pred polnilno postajo v Tolminu in napolnila električni vozili do 100 %. Polnjenje  z zaključnim balansiranjem baterijskih celic je trajalo 2 h 35 min. Dosedanje izkušnje s testi regeneracije so pokazale, da vsako vozilo prikaže podatke o porabi, kilometrih po nekih internih pravilih, ki jih ne moremo primerjati med seboj. Najbolj realni podatek je pretočena energija s polnilne postaje v vozilo. Zato sva morala napolniti vozila do 100 % in počakati, dokler  vozilo ni odklopilo polnilne postaje.

    Start iz Tolmina ob 11:20. Zunanja temperatura 13 ˚C, vreme megleno s posameznimi znaki razjasnitve. Vzdušje odlično.  Pot je potekala brez problemov  s postankom v Kobaridu, zaradi preverjanja polnilne postaje. Odprava problema v Kobaridu v nekaj minutah in nadaljevanje poti. Veličastni razgledi, jesenske barve pa so dodale svojo noto.

    Cesta do samega Mangartskega sedla (2055 m) je, zaradi nevarnosti skalnega podora,  odprta na lastno odgovornost. Poraba Nissan Leafa in Tesle Model 3 je dosegala porabo Audi eTrona po ravnini. Leaf 25 kWh/100 km Tesla M3 27,8 kWh/100 km. Razlika gre na večjo težo vozila Tesla Model 3 (1730 kg) v primerjavi Leaf II (1538 kg).

    Na koncu poti 2055 nm

    Obisk planinske koče. Oskrbnik pravi, da tukaj še ni videl tega modela Tesle. Očitno prva. Poleg avtomobilske debate smo pogovor nadaljevali z možnimi rešitvami za trajnostni vir energije v koči. Ob izmenjavi telefonskih številk smo ponudili pomoč društva pri iskanju rešitev za oskrbo koče z električno energijo.

    Končno pot navzdol proti Tolminu in prihaja čas resnice. Kolikšna je poraba energije in katero vozilo je boljše v izkoristku. Tesla Model 3 prikaže tudi energijo, ki jo pridobi nazaj v baterijo in ta je dosegla tudi 5 kWh. Prvi rezultati so čisto presenečenje, vendar še niso realni podatki, ker predstavljajo zgolj tisto, kar nam prikaže računalnik v vozilu. Povprečna poraba Nissan Leafa na poti dolžine 125,6 km in dviga za 1854 metrov je bila presenetljivo malo 10,8 kWh/ 100 km, kot da se nismo dvignili za 1854 metrov. Tesla Model 3 je po računalniku dosegla slabši rezultat 11,8 kWh/ 100 km.

    Na poti v dolino

    Ponoviva vajo iz dopoldanskega dela testa in napolniva vozili do 100 %. Rezultati so sedaj drugačni.

     

    Nissan Leaf II (1538 kg)                  16, 42 kWh          dolžina 125,6 km  = 13,07 kWh/ 100 km

    Pretočena energija

    Tesla Model 3 (1730 kg)                 17,26 kWh           dolžina 125,6 km  = 13,74 kWh/ 100 km

    Pretočena energija

    Zaključek.

    Nižja teža vozila, prinaša prednosti v manjši porabi. Vzpon in kasneje regeneracija omogoča električnim vozilom učinkovitost, ki je daleč pred klasičnimi vozili. Presenetilo pa naju je to, da je razlika v vožnji po ravnini v primerjavi s takšnimi vzponi minimalna, kajti dosežen rezultat je dober.  Pravilo pri takšnih testih pa mora biti to, da se poraba meri pri viru energije in ne preko različnih kazalnikov v vozilu.

    Zapisal

    Ignac Završnik

    Brezplačni Tesla Supercharger za 1.500 kilometrov

    Pogled na Mangart

     

  • 3. MAHLE Ecorally

    3. MAHLE Ecorally

    Dne 18. – 19. 9.2019 je v Novi Gorici in okolici potekal 3. Ecco Mahle rally v organizaciji AMD Gorica. Člani Društva e-Mobilnost Slovenija se že tradicionalno udeležujemo dogodka, pa tudi prva mesta nam niso neznana. Opis prvega in drugega rallya najdete na spodnjih povezavah.

    1.MAHLE  Ecorally https://dems.si/september-06th-2017/

    2. MAHLE EcoRally https://dems.si/2-mahle-eco-rally/

    Skupna dolžina dvodnevnega rally-ja je bila 423 km, od tega 152 km točnostnih preizkušenj.  Prijavljenih je bilo 26 ekip,  društvo DeMS je predstavljajo 6 ekip.

           Z vsako udeležbo se naše ekipe učijo FIA pravil in počasi začenjamo razumeti, kako funkcionirajo profesionalni rally vozniki, ki so bili tudi del 3. MAHLE Ecorally. Zato se tudi zaostanki zmanjšujejo.

    Prvi dan je bil planiran zbor udeležencev ob 8:00 uri.  Registracija, fotografiranje, tehnični pregled, posvet pred tekmo, vse to je del pravil, ki veljajo na takšnih dogodkih. Burja se je pokazala v svoji moči, vendar je teamsko delo uspelo in organizatorjem je uspelo postaviti start. Start je bil planiran ob 11:30,  predviden čas za pot 3:20.

    Pot nas je vodila Nova Gorica – Lokavec – Podkraj – Landol – Senadolice – Nova Gorica.

    Po opravljeni preizkušnji pa je čas za kosilo. Planinska koča Kekec, najnižje ležeča postojanka v Alpah je poskrbela za kulinaričen užitek, zaključen z legendarnimi palačinkami.

    Pogled iz planinske koče sega do Jadranskega morja. Po kosilu pa je sledil nov izziv, časovna preizkušnja, in vožnja v skupnem času 1:15 ure.

     

    Drugi dan se je prva posadka odpeljala že ob 8:00 uri zjutraj.  Med obveznimi postanki smo spoznali nekaj krajev. V Kanalu ob Soči smo spoznali simpatično županjo in prejeli darilo. Sledil je postanek v Kobarid in obisk muzeja, ki je posvečen ohranjanju miru s pogledom na prvo svetovno vojno.

    Odličen muzej, kamor, se bo treba vrniti in si vzeti več časa za ogled.

    Nova etapa,  borba za sekunde in pravilno usmerjanje skozi naselja. Odmor za kosilo, ogled Solkanskega mostu in kosilo v Žogici. Če poznate to gostišče, potem veste, da je to zopet kulinaričen presežek. Priporočamo.

    Še zadnja etapa po kosilu in na žalost so nekatere ekipe v naselju Vrtovče zašle na napačno pot. Seveda se je to poznalo na točnostnem rallyu in v končnem seštevku.  Bomo drugič bolj točno upoštevali navodila. Prihod v cilj, pozdrav s strani organizatorjev in sponzorjev. Še zadnja preizkušnja spretnostne vožnje in konec tekme.

     

    Večer se je zaključil  s podelitvijo pokalov. Naša najboljša ekipa je bila na 7. mestu – Andrej Fabjan/Špela Curk. Čestitke.

    Zahvala gre tudi organizatorju AMD Gorica, ki je odlično organiziral 3. MAHLE Ecorally in omogočil članom DeMS-a popust pri prijavi na dogodek.  Se vidimo na naslednjem rallyu.

    Zapisal

    Ignac Završnik

  • Idrija in Kidričevo, predstavitev društva DeMS

    Idrija in Kidričevo, predstavitev društva DeMS

    Čas pred počitnicami je tudi čas prireditev in občinskih praznikov. Društvo DeMS je v zadnjih 10 dnevih sodelovalo na dveh takšnih prireditvah. Prva prireditev je bila 38. festival idrijske čipke druga pa 22. praznik občine Kidričevo. Ne samo lokacije, tudi vreme je bilo čisto nasprotje. Od jasnega in vročega dneva v Idriji, do hladnega in deževnega v Kidričevem.

    Idrija

    Naši člani predvsem pa članice so bile navdušene nad festivalom. Zanimanje za električna vozila je bilo precejšnje in deljenje osebnih izkušenj članic in članov z obiskovalci festivala je popestrilo festival še z vidika e-mobilnosti. Aktivnost se vidi iz priloženih fotografij, kjer Marjan naredi tudi nadgradnjo Leafa.

    Kidričevo

    Drugi konec Slovenije in popolnoma drugačno vreme. V okviru praznika občine Kidričevo smo članice in člani društva predstavili svoja električna vozila in podelili izkušnje z obiskovalci. V vmesnem času je potekal kulturni program. Po kulturnem dogodku pa je na srečo prenehalo deževati in zanimanje obiskovalcev se v je trenutku povečalo. Po dogodku pa pogostitev s pečenim volom in pijačo ter zabavnim programom.

    Vsaka predstavitev društva je tudi splošna promocija emobilnosti, ki ima za cilj ozaveščanje širše javnosti ter pospešiti prehod na nizkoogljično družbo na področju prometa. Po mojem osebnem mnenju nam to tudi uspeva, saj se število električnih vozil eksponentno povečuje iz leta v leto.

    Zapisal
    Ignac Završnik

    20075|https://dems.si/wp-content/uploads/2019/06/20190623_162437.jpg|fullhttps://dems.si/wp-content/themes/handyman-services/framework/admin/inc/img/image.png

  • Raziskovanje polnilnic do Makedonije

    Raziskovanje polnilnic do Makedonije

    Dne 5.6. 2019 ob 5:48, s 100 % napolnjeno baterijo sva se odpravila iz Rač. Računskih km kaže 281, dejanskih postavimo na nič. V Zagreb prispeva ob 8:20 z 59 % in še 153 računskimi km. Kljub temu, da imava kartico Puni.hr, s katero bi naj polnila, ni šlo, ker ni bila aktivirana. Vsaj tako mi izpiše na zaslonu. Po telefonu je bilo zagotovljeno, da bodo kartico aktivirali in poklicali nazaj. Vendar tega niso storili, po ponovnem poskusu sva ob 8.50 lahko napolnila na 92 % in 243 računskih km.

    Naslednje polnjenje je bilo v Slavonskem brodu ob 11.05 in s 14 % na kabel typ 2 in ob 14.35 s 77 % baterijo nadaljevala pot. Na mejo s Srbijo v bližini mesta Šid, kjer je na cestninski postaji polnilnica »putevi Srbije«, sva prispela ob 16:08 s 25 % baterijo in napolnila s 18 kwh do 16:45 ure. Nato sva krenila proti BG in s 79% prispela do Bg, kjer sva prenočila. Soba 35 € + 5,- polnjenje na vtičnici v garaži.

    6.6. 2019 ob 9. uri s 100 % in 256 računskimi km nadaljujeva proti Makedoniji. Ob 10.25 prispeva do Velike Plane, s 67 %, kjer na BS Gasprom dopolniva na 96 % in ob 11 uri nadaljujeva. Pripomba: ta polnilnica ima prekratek kabel!!! Potrebna telovadba, da parkiraš vzvratno in rahlo poševno. V Niš sva prispela ob 13:22 s 32 % in pri hotelu Zeleni vir napolnila do 91 % in za 229 računskih  km. Tukaj je bilo časa do 16.35, zato sva s taxijem šla v mesto Niš in si ga tudi bolje ogledala. Prednosti potovanja z EV. Nadaljujeva proti Makedoniji. Ob 18.50 je baterija že na 20 % in zato v Preševu na koncu AC dopolniva. Pozor, polnilnica je na drugi strani AC. Pri nas bi se vsi čudili takšnemu postopku. Torej plačaš cestnino, na drugi strani se obrneš nazaj proti Beogradu, plačaš cestnino in si že ob polnilnici. Ko napolniš, pokličeš mojstra v hiški ob cestninski postaji, ki ti umakne vmesne prepreke na AC in se obrneš proti Skopju. Seveda sva morala plačati cestnino pri vsakem prehodu. Sicer ni veliko 3X80 din. Napolnila sva na 79 % in ob 19.45 nadaljujeva pot . V Skopje prispeva ob 21:16 s 52% in dejanskimi 956 km , do hotela Living, kjer tudi prenočiva in dopolniva. Po dogovoru na šuko vtičnico in dogovorjenih 5 €. Želela sva polniti v centru Skopja, pa nisva mogla brez njihove kartice.

    Čez dva dni se vračava domov ob 8:15, s 90 % in 237 računskimi km, po isti poti in polniva na istih polnilnicah. V Kumanovem sva želela napolniti in nisva mogla brez njihove kartice. Nadaljujeva do AC Preševo, kjer sva dopolnila na 94 % oz. 11.5 kwh.

    Ob 14. uri sva polnila v Nišu pri hotelu Zeleni vir in spet morala v mesto s taxijem, ker je počasna polnilnica, tako sva ob 17. uri z 92 % zapustila Niš in ob 20:35 s 21 % prišla v Veliko Plano. Seveda je polnilnica na drugi strani AC. Do cestnega priključka, preko katerega bi se vrnila po drugi strani AC je bilo 40 km. Torej 40 km tja in nazaj, je bilo več kot je bilo energije v naši bateriji. S pomočjo hotela, ki je na tej BS in njihovo elektriko sva napolnila baterijo, da sva se pripeljala v Beograd, kjer sva si rezervirala sobo v centru BG, katero priporočam vsem, ki potujejo v tej smeri. Apartmaji so tik ob glavni beograjski ulici, ki vodi direktno na Terazije. Možnost parkiranje ob »hiši«, zraven je večnadstropna garaža s 5 polnilnicami typ 2. V kolikor polniš, je parkiranje 20 % ceneje in možnost brezplačne izposoje kolesa.
    Po krajšem ogledu centra in polnjenja Ev nadaljujeva pot proti Hrvaški. Tik pred mejo je polnilnica ob cestninski postaji Šid. Seveda je na drugi strani ceste. Ta postopek seveda poznamo in takoj po tem ko plačamo cestnino, se za cestninsko postajo obrnemo na drugo stran in nadaljujemo pot proti Beogradu. Seveda je polnilnica takoj na desni ob CP. Napolniva, se peljeva cca km nazaj, kjer je izvoz in nas po plačilo cestnine, ki je zopet minimalna 40 din, prijazen uslužbenec pouči da dvakrat zavijemo levo, se peljeva cca 400 m po nasprotni strani cestnega priključka in sva zopet obrnjena v smer Zagreb, plačava cestnino in sva že na poti do meje.
    V Slavonskem Brodu v garažni hiši Supernovi, kamor sva prispela ob 16:35 in 47 %. Naju pričaka ioniq z ZG registracijo. Ker pri njih ne poznajo kakšne urce s katero bi označili kako dolgo bodo polnili, ter mogoče dodali kakšno telefonsko, sva morala poiskati drugo na Vukovarski 1 A, kjer sva ob 20.40 napolnila na 100 % s 19 kwh.

    V Zg. Pri Kauflandu, Jaruščica 16 polnilnica ni delala oz. ni delovala kartica Puni.hr, zato sva s 16 % polnila ob 23:38 pri dvorani Vatroslav Lisinski in napolnila ob 0:25 na 68 %. Na tej lokaciji sta sicer dve polnilnici. Ena od HEP, na kateri je obvestilo, da ne deluje, ter druga od mesta Zagreb, ki deluje brez kartice. Tako sva prispela do doma v Račah ob 1:50 s 15 % baterijo in 37 računskimi km, ter skupnimi km 1.913.

     

    Zapisala Mojca, dne 16.6.2019

    Korigiral in dopolnil Miran, dne 17.6.2019

    Povzetek!

    Takšna pot ni nemogoča, vendar moraš imeti malo več časa in ne moreš natančno določiti kdaj prispeš. Imela sva manj težav s karticami in aplikacijami, kot lani v Nemčiji. Polnilnice vedno delovale, ni še veliko obiskovalcev, tako da se običajno ne čaka. So brezplačne. Moraš pa biti iznajdljiv, posebej pri obračanju na AC. Za Makedonijo in pot dalje si je potrebno urediti kartico od EVN Makedonija, imajo že nekaj polnilnic typ 2. DC še ne poznajo. Mogoče je potrebno izbrati primernejši čas, kajti naju je že našla temperatura preko 32 st. kar ni najboljše za EV. Sicer klima ne porabi veliko. Razdalje med polnilnicami po Srbiji so primerno daleč, tako da lahko prijetno planiraš. Hitro iz Beograda v smeri Niša je še ena polnilnica od »putevi Srbije«. Ja tudi ta je samo na desni strani AC, so pa blizu priključki, tako, da se lahko hitro »obrneš«. Je na lokaciji, kjer je bila prej cestninska postaja.
    Aktivacija polnilnic na AC se da s »charge map«, verjetno gre tudi s kakšnimi podobnimi. Če vam ne uspe, vam uslužbenci pomagajo s svojo.

  • Primerjava porabe e-vozil pri avtocestnih hitrostih

    Primerjava porabe e-vozil pri avtocestnih hitrostih

    V sredo, 5. junija na prelep in vroč dan smo se zbrali člani DEMSa z namenom, da preizkusimo nova električna vozila in izvedemo primerjavo porabe pri avtocestnih hitrostih, seveda v skladu z omejitvami hitrosti.

    Priprave na srečanje so se začele že precej pred zborom, saj je bilo potrebno na srečanje pripeljati najnovejša vozila, z večjimi baterijami, ki so sposobna brez polnjenja ali minimalnim polnjenjem opraviti pot iz Ljubljane do Izole in nazaj v Ljubljano.

    Na štartu preizkusa je bilo 8 avtomobilov, večina njih, ki so danes dobavljivi na trgu:

    • Jaguar iPace 400 AWD
    • Audi eTron
    • Tesla model S 75D
    • Tesla model 3 LR
    • Hyundai Kona 64
    • Bmw i3 120 42
    • Nissan Leaf 40
    • VW eGolf

    Na žalost na štartu nismo videli nekaterih električnih vozil, ki bi še dodatno popestrili dogodek, tu gre za Teslo X in pa Hyundai Ioniq, Kia Soul in Kia Niro. Ne glede na manjkajoča vozila, je bilo navdušenje ob udeleženih vozilih na štartu zelo obetajoče, predvsem, ker so bila na štartu vozila, ki so jih člani prvič videli v živo, predvsem Tesla 3, Jaguar iPace, Audi eTron in pa tudi Hyundai kona.

    Pred uradnim štartom je bilo potrebno opraviti nekaj formalnosti. Najprej označevanje avtomobilov, da nas na poti kdo ne zamenja za merjenje fosilne porabe.

    Glede na vroč dan, je bilo potrebno že pred štartom razdeliti vodo, da ne bi na poti kdo dehidriral. Redehidracijo je s Teslo 3 pripeljal kar predsednik društva Ignac Završnik in to v sprednjem prtljažniku, ki se vsem na ogled postavi.

    Pred štartom je med popisovanjem števcev potekalo še kratko polnjenje, predvsem avtomobilov z manjšimi baterijami. Za polnjenje so skrbele 4 polnilnice AC 22 kW, Elektra Ljubljana, ki se nahajajo na parkirišču P+R Ljubljana Barje.

    Po uradnem popisu kilometrov na vseh vozilih, se je ob 14h pričel skupinski štart. Pot je potekala po avtocesti do razgledne točke nad Izolo, kjer je bil planiran postanek za preverjanje porabe in slikanje. Vsi avtomobili so morali voziti z najvišjo dovoljeno hitrostjo, vendar je bila žal kot ponavadi gneča na avtocesti v smeri morja kar velika. Do Ravbar komande, je potekal test z relativno nizko hitrostjo, v povprečju okoli 110 km/h, nato se je cesta malo spraznila in omogočila testiranje porabe pri 130 km/h. Nekateri vozniki so imeli kar precej težko delo, saj voziti avto s 400 konji pri 130 km/h je kar nekako dolgočasno in prisiljeno.

    Vsa vozila so srečno prispela na razgledno točko v Izolo, kjer je sledilo preverjanje kilometrov. Vozila so prispela skupaj, razen Nissan Leafa, kateri se je odločil postavljati rekord v nizki porabi in ne upoštevati zgornjih predpisanih hitrosti.

    Po popisu kilometrov in porabe na relaciji Ljubljana – Izola, je sledil povratek v Ljubljano preko centra Izole.

    Iz Izole smo se po avtocesti odpravili nazaj proti Ljubljani. Tokrat ni bilo toliko prometa, tako da so vozila lahko vozila po zgornjih omejitvah. Prvi postanek je bil na Kozini, saj je bilo potrebno dopolniti eGolfa, ki s 36 kwh baterijo ne more priti iz Ljubljane v Izolo in nazaj v Ljubljano.

    Seveda je na Kozini čas za postanek izkoristila tudi Tesla S, čeprav za to ni bilo potrebe, vendar so na postajališču Kozina, v smeri Ljubljane nameščeni TESLA SUPERCHARGER polnilnice, ki so bile očitno preveč vabljive.

    Ob 17:30 je karavana prispelja v Ljubljano na postajališče P+R Ljubljana Barje, 10 minut kasneje pa še Nissan Leaf in njegov voznik Marjan Božič, ki je postavljal rekord nizke porabe pri počasni vožnji po avtocesti, zato rezultati meritev porabe pri avtocestnih hitrostih niso primerljive.

    Sledil je hiter popis števcev kilometrov in zapis porab posameznih vozil.

     Kilometri do IzolePoraba do  Izole

    v kWh/100 km

    		Skupni KilometriSkupna poraba

    v kWh/100 km

    		Polnjenje na DC v kw v kwh/100 km
    Jaguar i-pace110.425.4220.825.6/
    Audi e-tron110.324.6220.624.9/
    Tesla model 3 LR111.716.0222.016.1/
    Tesla model S 75D113.017.4226.018.4*26*
    Hyundai Kona 64111.115.5222.815.9/
    Bmw I3 42116.715.5228.115.4/
    Nissan Leaf 40111.212.6221.012.1/
    Vw eGolf 36114.014.2228.014.213.7

    Če pogledamo razultate in avtomobile po velikosti razdelimo na manjše, večje in SUV, hitro vidimo tudi vzorec porabe:

    • manjši avtomobili porabijo od 14.2 kwh/100 km do 15.9 kwh/100 km,
    • srednji segment sta predstavljali Tesli s porabo 16.1 kwh/100 km do 18.4 kwh/100 km
    • SUV segment 24.9 kwh/100 km do 25.6 kwh/100 km

    Poraba je seveda povezana s težo avtomobila in aerodinamiko, kjer se lepo vidi uspešnost Teslinega dizajna, SUV vozila pa imajo najvišjo porabo na račun neaerodinamičnosti in seveda izjemno velike teže.

    Na cilju smo se vsi razveselili okrepčila, ki je dobro delo po napornem in vročem dnevu.

    Na cilju so se nam pridužili tudi ostali člani DEMSa, ki pri testu niso sodelovali in si ogledali testna vozila, se z njimi zapeljali in skovali načrte za prihodnost.

    Simon Zgonc

  • Nov mejnik za zgodovino

    Nov mejnik za zgodovino

    Najbolj aktivni člani društva DeMS smo Prekmurje dodobra spoznali že jeseni na ekološkem rallyju e-Via v okviru avstrijsko-slovenskega čezmejnega sodelovanja. Odločitev, da se kmalu spet vrnemo in tudi svoj osrednji letni dogodek, že 6. mednarodno srečanje ljubiteljev električnih vozil, organiziramo prav tu, tako ni bila težka. Ponovno se je z odličnim sodelovanjem izkazal Razvojni center Murska Sobota, ki je srečanje tudi izdatno podprl. 

    Glede na rastoče zanimanje za e-mobilnost vedno številčnejša udeležba na srečanjih ni nobeno presenečenje. Tokrat pa je še posebej izstopalo, da je bilo na shodu moč videti tudi nekaj dražjih ter najnovejših modelov električnih avtomobilov in precejšnjo zasedbo prejšnja leta redko zastopanih ameriških Tesl. Zgodovinski mejnik tega srečanja, ki pa je vreden največ, pa je v tem, da se je zanesenjakom in inovatorjem, zbranim v društvu, kot gonilo razvoja pridružil nabor vseh ključnih deležnikov: občina, regijska razvojna agencija, javni sklad in seveda predstavniki gospodarstva, ki so prepoznali izzive prihodnosti in na pravilen način razumejo trajnostno mobilnost. 

    6. mednarodno srečanje Društva elektro-mobilnost Slovenija, pod delovnim geslom “Skupaj za prihodnost” se je uradno pričelo v soboto, 13. aprila, z do sedaj največjo skupinsko fotografijo članov pred hotelom Livada. 

    Konvoj udeležencev v 60 vozilih je krožno vožnjo po Pomurju pričel z obiskom regijskega promocijskega centra Expano. Župan Mestne občine Murske Sobote, dr. Aleksander Jevšek in predsednik DeMS Ignac Završnik sta svečano odprla Tesla destinacijske polnilnice pred prav tako ravnokar uradno odprtim Expanom. Župan je v kratkem nagovoru odlično strnil vsa prizadevanja mestne občine in regije na področjih turizma, varovanja okolja, trajnostnega razvoja in kakovosti življenja, kjer električno mobilnost vidi kot enega ključnih dejavnikov, opaža veliko zanimanja ter spodbuja napredek, tako da je pogumno napovedal prihodnost: “Danes vas je tu sto petdeset, čez pet let nas bo milijon!” 

    Danes odprte tri destinacijske polnilnice in polnilni mesti Avant2Go pred Expanom so posebej pomembne kot primer dobre prakse, saj so odprte, torej namenjene vsem uporabnikom različnih električnih avtomobilov. Še več. Tesla polnilnice je občina prejela brezplačno! 

    Nato pa so se voznice in vozniki električnih vozil besede o prekmurskem gostoljubju in prizadevanjih za nadaljnji razvoj turizma preizkusili v praksi. Od kratkega spoznavanja Expana so se podali v Panonsko vas na bograč. Po kosilu se je neslišna, a zelo opazna povorka električnih vozil, od domačih izvirnikov in predelav, s številnimi BMWji, Volkswagni, Nissani, Teslami, Kiami, Renaulti, Hyundai, vse tja do najnovejšega modela, Kone, odpeljala do razglednega stolpa Vinarium nad Lendavo. Tudi tu so udeleženci seveda dobro pregledali ponudbo lokalnih in tradicionalnih izdelkov na stojnicah, veliko zanimanja pa je požela razstava velikonočnih pirhov štirih dežel. 

    Najbolj pomemben del srečanja pa je sledil v soboto zvečer. Peter Pikl je predstavil zgodovino elektromobilnosti v Sloveniji, Andrej Pečjak izkušnje z evropsko javno polnilno infrastrukturo, Martin Demin pa tehnične rešitve za izboljšanje samooskrbe z elektriko iz sončne energije. Poleg naštetih tem, ki so jih predstavili člani društva, pa je bilo veliko, predvsem o prihodnosti, moč izvedeti ob nastopih častnih gostov in pokroviteljev, ki so imeli svoje krajše predstavitve: EKO sklad (Mojca Vendramin) , MOP (dr. Darja Piciga), AvantCar (Matej Čer), MOL Slovenija (Boštjan Bertalanič), Gen-I Sonce (Dejan Paravan), GreenLine Yachts (Armand Zavec). 

    Prisotni smo tokrat izvedeli res veliko. Slovenci smo bili na področju elektromobilnosti pionirji v kar nekaj pogledih, slišali smo tudi,  da so v danes najbolj razširjenih ter atraktivnih vozilih tudi gradniki, ki jim je botrovala slovenska pamet. Po dveh desetletjih redkih primerov, odkar so že prisotna na naših cestah, najprej predvsem predelana električna vozila, v zadnjih nekaj letih pa stopajo na trg velikoserijska, ravno letos prihaja do vrtoglave rasti.  Uporabniki električnih vozil smo posebej pozorno prisluhnili g. Bertalaniču iz MOL Slovenija, ki ambiciozno nastopa s celostno ponudbo na področju trajnostne mobilnosti, se veseli dialoga z uporabniki – člani DeMS in želi dati poudarek tudi kakovostni uporabniški izkušnji ter primerni cenovni politiki. 

    Šesto mednarodno srečanje kot osrednji letni dogodek si bomo zapomnili kot prelomen trenutek, ko so prizadevanja za prodor električne mobilnosti postala jasen cilj javnega in zasebnega sektorja, društvo DeMS pa kot ključen predstavnik civilne družbe in resen sogovornik oz. partner institucijam ter ponudnikom storitev

    Druženje članov se je zaključilo v nedeljo, z vožnjo do Dobrovnika in obiskom Tropskega vrta. 

    Zapisal

    Stanislav Rozman

  • Širjenje polnilne infrastrukture v Sloveniji

    Širjenje polnilne infrastrukture v Sloveniji

    Volčji Potok postaja stalni kraj za izmenjave mnenj članov DeMS. Po prednovoletnem srečanju in marčevskem letnem zboru smo se člani Dems, kar 29 nas, srečali še na predavanju o javni polnilni infrastrukturi.

    Trije naši aktivni člani, Aleš Vodičar, Tomaž Fuss in Blaž Horvat so predstavili vsak svoje izkušnje pri postavljanju polnilnih postaj, tako da smo na njihovih primerih dobrih praks izvedeli zelo veliko stvari, ki nam lahko pridejo prav pri postavljanju novih polnilnic.

    Aleš Vodičar

    https://www.plugshare.com/location/153831,

    https://www.plugshare.com/location/175725,

    https://www.plugshare.com/location/126524

    Tomaž Fuss

    https://dems.si/tesla-destination-charger-dole-pri-litiji/

    Blaž Hrovat

    https://dems.si/tesla-destination-charger-radisson-blu-plaza-hotel-ljubljana/

    Skupni imenovalec je, da je potrebno v svojih lokalnih okoljih premagovati predvsem predsodke in pomisleke, nato najti ugodno rešitev, da se lokalni odločevalci ne bi ustrašili stroškov, in potem povezati zainteresirane za realizacijo nekega izbranega modela ali načina postavitve polnilnice.

    Zelo pogosto uspešna postavitev temelji na prizadevanjih prav naših članov (ali pa drugih že izkušenih uporabnikov e-mobilnosti), ki dajo pobudo lokalnim skupnostim, ponudnikom storitev ipd.

    Živahna razprava se je nadaljevala tudi v neformalnih pogovorih. Tako srečanje oz. predavanje pa gotovo ne bo osamljeno – že na prejšnjih srečanjih se je videlo, da se imamo pogovoriti precej, zato bo kmalu sledil nov posvet na prav to temo, pa še kak drug!

    Upamo tudi, da bo to kroženje znanja še koga spodbudilo, da v še kakem lokalnem okolju postavimo kako dobro rešitev.

     

    Zapisal

    Stanislav Rozman

    19618|https://dems.si/wp-content/uploads/2019/03/293925.jpg|fullhttps://dems.si/wp-content/themes/handyman-services/framework/admin/inc/img/image.png

  • Čedad

    Čedad

    Na povabilo Italijanskih prijateljev smo se v nedeljo, 17.3.2019 udeležili srečanja Cividal-eMobility v Čedadu. Člani društva DEMS smo se zbrali pred polnilnico E3 v Novi Gorici in se  v gosjem redu odpeljali do Čedada, kjer so nas na osrednjem trgu sprejeli organizatorji prireditve. Ponudili so nam pravo italijansko kavico in kozarček napitka iz zelenega zlata.

    Po spoznavanju in izmenjavi izkušenj z električnimi vozili, smo se odpravili po lepih, ozkih uličicah Čedada. Ogledali smo si tudi znameniti Hudičev most, pod katerim teče reka Nadiža.  Še prekmalu je prišel čas za turistično, krožno, e vožnjo.

    Odpeljali smo se v hribovje tik ob Slovenski meji. Po 25 km smo prispeli do turistične kmetije Hiša lastovk, kjer smo imeli kosilo. Vnele so se pestre debate o e-mobilnosti in ekologiji.

    Nato smo se odpeljali nazaj v dolino proti Špetru. Sledil je obisk SMO-ja,  Slovenskega multimedijskega okna. Prijazno so nam v slovenščini predstavili delovanje vse te multimedije. Po ogledu smo odšli v bližnji bife na gubanco (potico) in dobro kavo.

    Za konec smo si ogledali pivovarno blizu Čedada, kjer smo imeli tudi degustacijo. Kot zanimivost, vsa oprema v pivovarni je izdelek mojega sovaščana.

    Najlepša hvala organizatorju Cividal-eMobility  za prijetno druženje.

    Napisal Marjan Božič

  • 1000 kilometrov z električnim vozilom v zimskih razmerah

    1000 kilometrov z električnim vozilom v zimskih razmerah

    … in uporaba EU javne polnilne infrastrukture. 

    Vir: Nissan “Plan my route”

    V primeru planiranja poti smo uporabili Nissanov »Plan my route«. Razdalje med posameznimi polnilnimi postajami smo določili do 200 kilometrov, razen v prvem primeru, kjer smo, zaradi premagovanja višine in vremenskih razlogov, dodali varnostni faktor. Višina snežne odeje je bila v Avstriji rekordna in realnost je bila takšna, da so bile hitre polnilne postaje zasute s snegom.

    Večina hitrih polnilnih postaj ob avtocesti plačljivih. Kljub plačljivosti pa še vedno niso v cenovnem razredu, ki ga imamo na voljo na domačem omrežju hitrih polnilnih postaj. Uporabili smo dve možnosti Maingau (0,05 € na minuto) in Deutsche Telekom (0,02 € na minuto).

    V praksi je pot potekala seveda malo drugače, saj smo sproti preverjali, kako lahko polnimo in s kakšno močjo.

    Vir: Nissan “Plan my route”

    19302|https://dems.si/wp-content/uploads/2019/01/20190117_175928.mp4

    Nevihta s sodro, upočasni vožnjo in poveča porabo EV

    Postanki:

    ASFINAG Raststation Eisentratten (breplačno)
    Bar Hochfelln – Nord (0,02 € minuta)
    Rasthof Köschinger Forst Ost (brezplačno)
    Rasthaus Würzburg Nord (0,02 € minuta)
    Rastanlage Medenbach Ost (0,02 € minuta)

    + zaradi nevihte s sodro se je poraba povečala in zato dodaten postanek

    Tank and Rastanlage Heiligenroth (0,02 € minuta)

    Zunanje temperature so se gibale od -10 °C do 4 °C. V idealnem vremenu bi uporaben domet znašala okoli 250 kilometrov. Temperatura baterije je bila od 13,4 °C na začetku poti do 50,9 °C po koncu tretjega hitrega polnjenja. Na koncu poti po 1047 kilometrih se je temperatura baterije spustila na 44,6 °C.  Prvo opazno znižanje polnilne moči se je  zgodilo po tretjem polnjenju (495 kilometrov), na koncu pa se je hitrost ustalila na 25 kW polnilne moči. Povprečna poraba je bila 15 kWh/100 kilometrov.

    V Nemčiji gneče še ni.

    Leaf ima omejitve glede polnjenja, vendar te težave pridejo na plano po daljši poti in večkratnih zaporednih hitrih polnitvah. Ob vožnji na avtocesti med 95-100 km/h se po cca. 200 kilometrov baterija tudi ohladi. Na vidiku je rešitev te težave in sicer, glede na spletne novice,  bo/je na voljo  programska nadgradnja, ki težavo odpravi.

    Še eno stvar moram poudariti, kar se bo v prihodnosti izkazalo za obvezno opremo vseh električnih vozil. V primeru Leafa se to imenuje ProPilot, pri kakšnem drugem vozilu pa ima drugačno komercialno ime. Vožnjo po avtocesti bo v glavnem opravljal avtopilot in razbremenitev voznika je velika. V mojem primeru so praktično vse razdalje po avtocesti opravljene s pomočjo ProPilota.

    Na cilju pred hotelom stoji polnilna postaja. Destinacijsko polnjenje omogoča, da nas zjutraj pričaka polna baterija in ogreto vozilo.

    Polna baterija in ogreto vozilo

    Landhotel Laudersbach, ročke zamedene s snegom

    ASFINAG Raststation Eben Sud, ne deluje spletna povezava in posledično ni možno polnjenje

    Na poti nazaj  smo preizkusili tudi nedelovanje polnilne infrastrukture. Nedelujoča spletna povezava do DC polnilnice ASFINAG Raststation Eben Sud, nam je onemogočila DC polnjenje. Aktivacija namreč ni bila možna. Druga alternativa je bila  DC polnilnica poleg Landhotel Laudersbach, ki pa tudi ni delovala. Ročke so bile polne snega in ob zunanji temperaturi -13 °C ni bilo druge možnosti kot nadaljevati pot čez prelaz do DC polnilnice na ASFINAG Raststation Eisentratten. Na srečo je ta delovala.

    Električno vozilo je tudi v zimskih razmerah sposobno odpeljati omenjeno razdaljo. V treh dneh smo prevozili 2.600 kilometrov. Javna polnilna infrastruktura načeloma deluje, vendar je še vedno treba imeti rezervni načrt. V Nemčiji je gostota polnilne infrastrukture ob avtocesti sedaj že tako dobra, da tudi ob spremembi načrta poti ni problema za hitro polnilno postajo.

    Zapisal

    Ignac Završnik

  • Energetska samozadostnost in eMobilnost

    Energetska samozadostnost in eMobilnost

    Na področju lastne energetske samozadostnosti imamo v Sloveniji mnoge možnosti, ki jih v praksi že izkoriščamo. Zaradi naravnih pogojev in ugodnosti, se v zadnjem času večinoma postavljajo hišne fotovoltaične elektrarne, namenjene samooskrbi  z električno energijo oziroma uporablja se sistem »net-metering«.

    Omenjen način ima svoje pomanjkljivosti, ki se bodo pokazale s širitvijo hišnih fotovoltaičnih elektrarn. Sistem bi moral biti vezan na hranjenje viškov električne energije v hišne zalogovnike, omenjen sistem pa obremenjuje obstoječe elektroenergetsko omrežje. V tem trenutku je še vzdržen, v prihodnosti pa se bo to spremenilo. Rešitev so torej zalogovniki električne energije, ki jih že postavljajo energetska podjetja oziroma posamezniki.

    eMobilnost je ključno povezana z vzpostavitvijo lastne energetske samozadostnosti, ker ima električno vozilo lastnost, ki se premalokrat izpostavlja. Postane lahko prenosni zalogovnik električne energije.

    Tri glavne točke lastne energetske samozadostnosti

    Vir električne energije

    S prehodom na eMobilnost se bo vzporedno povečevalo število fotovoltaičnih elektrarn, ki bodo postale hišni vir električneenergije. V Društvu e-Mobilnost Slovenija ima preko polovica članov že postavljene hišne fotovoltaične elektrarne.

    eMobilnost

    eMobilnost ima mnogo pozitivnih učinkov na okolje in zdravje posameznikov. Zmanjševanje odvisnosti od uvoza naftnih derivatov pa prinaša pozitiven politični in ekonomski rezultat.

    Hišni zalogovnik električne energije

    Viški hišne proizvodnje električne energije se iz fotovoltaične elektrarne shranjujejo v hišni/prenosni zalogovnik. Proizvodnja, poraba in hranjenje te energije je na istem mestu. V ta sklop sodi tudi električno vozilo, v vlogi prenosnega zalogovnika električne energije.

     

    zgoraj zapisane alineje lastne energetske samozadostnosti so uresničene tudi v praksi. Ena izmed lokacij postavitve je v Ljubljani in je prikazana v spodnjem video prispevku.

    Vir električne energije

    Dve fotovoltaični elektrarni 8 kW+9kW.

    eMobilnost

    Električno vozilo 40 kWh, ki hkrati deluje kot prenosni zalogovnik in s tem dopolnjuje hišni zalogovnik električne energije.

    Hišni zalogovnik električne energije

    Hišni zalogovnik električne energije se polni preko hibridnih razsmernikov. Električno vozilo preko vmesnika V2H omogoča funkcijo prenosnega zalogovnika električne energije.

    Prihodnost razvoja

    V prihodnosti se bodo v Sloveniji razvila pametna omrežja, kjer se bo z električno energijo trgovalo na mikro nivoju. V praksi to pomeni, da se bodo viški električne energije shranjevali v hišni zalogovnik oziroma prenosni zalogovnik (električno vozilo), ko pa bo potreba energetskega omrežja večja, se bodo viški shranjene energije lahko prodali na trgu. Velika energetska podjetja se že pripravljajo na to.

    Namen tega zapisa je deliti znanje in izkušnje članov društva tudi z drugim. Če citiram člana Društva e-Mobilnost Slovenija »Dobro je potrebno deliti«. Držimo se tega načela in vsem v tej družbi nam bo bolje.

     

    Zapisal

    Ignac Završnik