Kategorija: Nissan

Koliko stane električni avtomobil na mesec ?

Pred nekaj časa smo si ogledali oddajo Avtomobilnost in na koncu oddaje je bila narejena ocena stroškov za novo vozilo v vrednosti 15.000 EUR za obdobje 5 let in povprečno narejenih 15.000 kilometrov na leto. Pustimo kritike, da v realnosti ni vse tako. Npr. menjava gum je ena izmed takšnih postavk.
Glede na RTV SLO pride ocenjena vrednost ob vseh stroških v obdobju petih let za en kilometer = 0,32 €. Nam pa je izračun za električno vozilo Nissan Leaf Acenta 24 kWh pokazal 0,19 € na 1 kilometer.
Vir: http://www.rtvslo.si/zabava/avtomobilnost/novice/koliko-stane-avtomobil-na-mesec/379515

Po isti logiki naredimo izračun za najbolje prodajano električno vozilo Nissan Leaf Acenta 24 kWh s prodajno ceno 28.788 EUR. Seveda ne moremo primerjati opreme in velikosti. Tukaj je električno vozilo v prednosti.Janez Novak kupi električno vozilo Nissan Leaf Acenta 24 kWh v vrednosti 28.788 EUR. Ker je to lahko tudi subvencioniran nakup s strani Eko sklada v višini 7.500 EUR, je prava cena 21.288 EUR. Gremo po enakem vrstnem redu kot so to naredili v oddaji:

Zavarovanje:
5x polni kasko 550 EUR*=2750 EUR
*Plačano kasko zavarovanje pri Nissan Leaf-a, je glede na vrednost vozila. V konkretnem primeru je 550 EUR
5x cestnina 0=0 EUR (električna vozila so oproščena cestnine)
5x registracija, prijava tablice podaljšanje, tehnični pregled 109 EUR
5x vinjeta 110=550 EUR
Skupaj 3.409 EURGume:
Gume komplet zimskih gum 356 EUR
9x premontaža 324 EUR
Skupaj 680 EUR**Gorivo:
**Gorivo 15kWh x0,10 EUR*=1,5 EUR /100 KM za 60 mesecev 1125 EUR
*Nižja tarifa
Skupaj 1.125 EUR

Vzdrževanje:
Vzdrževanje 1x letno oziroma vsakih 30.000 kilometrov
5 X 180 EUR Leto = 900 EUR
Skupaj 900 EUR Financiranje:
Polog 40 % =8.515,00 EUR
Vrednost financiranja: 12.693,00 EUR
60 mesečnih obrokov po: 219,71 EUR
Stroški obresti 489,60 EUR
Vir: Eko sklad

60 mesecev, 75.000 kilometrov
Nakup 21.288 EUR (upoštevana subvencija)
Vzdrževanje 900,00 EUR
Registracija 3.409,00 EUR
Gorivo 1.125,00 EUR
Gume 680,00 EUR
Financiranje 538,20 EUR
Skupaj 27.940,20 EUR

Napoved po EUROTAXU je približna, ker še ni vozil starih 5 let. Vzamemo okvirno oceno 14.000 EUR.
Vir: EurotaxSkupni strošek v 60 mesecih je 13.940,20 EUR.

60 MESECEV / 75.000 KILOMETROV
SKUPAJ = 13.940,20 EUR
1 MESEC = 232 EUR*
1 KM = 18,57 CENT*
*Električno vozilo

Zaključek:
Električno vozilo je v zgornjem primeru 59 % cenejše od klasičnega bencinskega vozila. Prihranek je največji pri nepovratnih sredstvih (7.500 EUR), subvencioniranem kreditiranju, gorivu, zavarovanju, servisu, cestnini. So pa stroški gum in vinjete enaki. Upoštevali pa nismo pozitivne diskriminacije pri električni vozilih kot sta brezplačno parkiranje in polnjenje električnega vozila. Primeri: Ljubljana, Maribor, Bled, Bohinj, Logarska dolina,…Zapisal
Ignac Završnik

2. oktobra 2016

Pot od Ljubljane do Pariza z električnim vozilom

Po Frankfurtu in Münchnu še Pariz. Na pot smo se odpravili z Nissan Leaf-om z novo 30 kWh baterijo. Naš glavni cilj je bil avtomobilski sejem MONDIAL DE L’AUTOMOBILE PARIS. Voznika pa sva bila Teo Bunta in Ignac Završnik.

Dolžina poti je bila 1250 kilometrov. Naredili smo štirinajst hitrih polnitev električnega vozila pri ponudnikih kot so Smatrics, Tank & Rast, Sodetrel, Ikea in Nissan prodajalci. Cena polnitve električnega vozila je različna, od dražjega Smatrics-a (0,25 € minuta) do cenejšega Sodetrela (0,14 € na minuto) in brezplačnega Tank&Rast-a. Enako velja tudi za Nissan prodajalce in Ikea trgovine, tudi tam je polnitev brezplačna.

Na pot smo se odpravili ob 03:00 uri zjutraj. Pot je bila preko Googla ocenjena na 12 ur in 16 minut. K temu lahko dodamo še zastoje in postanke na hitrih polnilnih postajah, ki so se včasih z lastniki električnih vozil razvile v debatni krožek. Zaradi zastojev in nesreč v Nemčiji smo porabili 23 ur za 1250 kilometrov. Za povprečno porabo 15 kWh na 100 kilometrov smo skupno porabili 187 kWh. Pogoj za to porabo je bila tudi omejena maksimalna hitrost na 100 km/h.

V bližini Munchna

Pot skozi Slovenijo, Avstrijo je potekala brez problema. V Avstriji smo se polnili na Kelag hitri polnilnici v Beljaku. Deluje brez prijave in očitno je tudi prehod na plačljivo storitev povezan s problemi. Enako velja tudi Electrodrive Salzburg, brez prijave in deluje brezhibno.

Pot skozi južno Nemčijo je bila povezana z nepogrešljivimi zastoji, ki so bili posledica nesreč ali gostega prometa. Po vsej Nemčiji smo polnili na Tank&Rast hitrih polnilnih postajah. Prijave ni, tako da tudi plačila ni. Informacije, ki smo jih izvedeli od uporabnikov tega sistema, so pozitivne. Verjetno bo uporaba hitrih polnilnih postaj brezplačna do konca tega leta, saj morajo pred zaračunavanjem postaviti vse planirane hitre polnilne postaje.

Največja razlika je v tem, da ne bodo šli na sistem svojih RFID kartic, ampak bo sistem zaračunavanja preko kreditnih kartic. Vsak z veljavno kreditno kartico bo lahko polnil in tudi plačal. Vsi zapleti z različnimi ponudniki, gostovanji, bodo enostavno odpadli.

Nissan Pforzheim

Predno smo zapustili Nemčijo smo polnili v Pforzheim-u. Na hitri polnilni postaji se je sicer že polnila Kia Soul EV, vendar bonton pri lastnikih električnih vozil obstaja. Pristopila je starejša gospa, ki nam je po krajšem pogovoru prepustila polnilno mesto.

Po vstopu v Francijo smo bili do prve Sodetrel hitre polnilne postaje ob avtocesti malce v strahu. Bo kartica delovala, če ne, pot do Pariza odpade. Strah se je razblinil ob prvi uporabi. Deluje. Še trikrat smo ponovili vajo in se preko praktično praznih avtocest zapeljali do Pariza

Sodetrel, prikaz moči polnitve glede na čas

Nissan Leaf s 30 kWh baterijo se je izkazal na poti kot zanesljivo vozilo. Problemov ni bilo, tudi na vseh hitrih polnilnih postajah se je polnil glede na pričakovanja.

Polnilna infrastruktura je delovala brezhibno, je pa ob tem zanimiva statistika francoskega Sodetrel-a. Prikazuje tudi polnilno moč glede na čas. Podatki se pretakajo v realnem času, kar v praksi pomeni, da lahko gledaš preko spleta, koliko hitro polniš električno vozilo.

Zadnja polnilna postaja pred Parizom

Oblika hitre polnilne postaje je malce nenavadna, vendar ima nadstrešek in kar je tudi pomembno, na zadnji strani ima navadno vtičnico. To pogrešamo pri svojih hitrih polnilnih postajah ob avtocestnem križu.

Lokacije so izbrane optimalno, saj so vse poleg avtoceste že na obstoječih bencinskih servisih. Zadnjih prevoženih 500 kilometrov v Franciji smo za hitre polnitve električnega vozila na polnilnih postajah porabili 21 €.

3% rezerva na Leaf-u

Običajno smo delali od 120-165 kilometrov med polnilnimi postajami. Na koncu smo te razdalje skrajševali, saj smo v enem izmed primerov imeli zgolj še 3 % rezervo. Pa še polnilna postaja je bila na vrhu hriba.

V “želvji način” nismo prišli, vendar je bila izkušnja potrebna, da smo kasneje imeli vedno zadosti rezerve. Kako je to videti na ekranu vozila, se vidi iz fotografije. Podatek o 3 % smo dobili iz polnilne postaje.

Zapisal
Ignac Završnik

10. septembra 2016

Koliko nas stane polnitev električnega vozila, če gostujemo pri sosedih?

Zadnje čase nas uporabnike električnih vozil razburjajo podražitve na sistemu hitrih polnilnih postaj SODO, ki jih je v upravljanje prevzel Petrol. Cene so po ceniku trenutno v akciji, vendar pa je cenik za gostovanje določen na 0,50 € za minuto polnitve pri vseh treh operaterjih, ki so vključeni v projekt. Smatrics (Avstrija), Greenway (Slovaška) in Petrol (Slovenija).

Cena za gostovanje je enaka pri Smatricsu, Greenwayu in Petrolu, se pravi je bila verjetno dogovorjena in ni rezultat prostega trga.

Za simulacijo stroškov smo naredili plan potovanja z električnim vozilom iz Bratislave preko Avstrije do Portoroža. Pri izračunu porabe električne energije smo se odločili za najbolj prodajano električno vozilo Nissan Leaf z novo 30 kWh baterijo. Pri primerjavi stroškov za različne energente pa smo uporabili kalkulacijo spletnega servisa ViaMichelin. Dolžina poti od centra Bratislave pa do centra Portoroža je po izračunu poti, ki jo predlaga 565 kilometrov.

Stroške za klasične energente smo izračunali na podlagi spletnega naslova.
http://www.viamichelin.co.uk/
44,56 € za bencin 98 oktanski po ceni 1,3 EUR za liter.
Vir https://www.amzs.si/na-poti/cene-goriv-po-evropi
29,91 € za diesel po ceni 1,1 EUR za liter.
Vir https://www.amzs.si/na-poti/cene-goriv-po-evropi
21,60 € za LPG po ceni 0,55 EUR za liter.
Vir http://www.plinske-crpalke.si/cene
13,60 € za elektriko po ceni 0,16 € za 1 kWh.
Vir: http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5981&idp=2&headerbar=1Glede na znane cene energentov je v zgornjem primeru najceneje uporabiti električno vozilo. Glede na cene na hitrih polnilnih postajah pa se zgodba bistveno spremeni. Za omenjeno pot bi se morali zaradi 30 kWh baterije ustaviti vsaj na štirih hitrih polnilnih postajah. Pri porabi 15 kWh/100km dobimo skupno porabo 85 kWh za 565 kilometrov. Zaradi gostovanja pa bi bila cena 0,5€ na minuto polnjenja.

Polnitve na obstoječi hitri polnilni infrastrukturi.

Smatrics , Gera Gasse 31, 2700 Wiener Neudorf
Prevoženih 103 kilometrov
Napolnitev baterije iz 40% na 90%, čas polnitve 25 minut, 25x 0,50€=12,5 €

Energie Steiermark, Neudorf 163, 8262 Ilz
Prevoženih 200 kilometrov
Napolnitev baterije iz 30% na 95%, čas polnitve 30 minut, 30x 0 €=0 €

Petrol, Tepanje 10c, 3210 Spodnje Grušovje
Prevoženih 342 kilometrov
Napolnitev baterije iz 20% na 95%, čas polnitve 30 minut, 30x 0,5 €=15 €

Petrol, Notranjska cesta 75, 1370 Logatec
Prevoženih 470 kilometrov
Napolnitev baterije iz 20% na 95%, čas polnitve 30 minut, 30x 0,5 €=15 €

Smatrics

Energie Steiermark

Do Portoroža je od zadnje hitre polnilne postaje še 95 kilometrov. Na hitrih polnilnih postajah bi plačali zaradi gostovanja 42,5 €. Vendar se tudi ta kalkulacija poveča za 15 €, če bodo v Ilzu začeli zaračunavati polnitev po istem ceniku za gostovanje. V primeru Slovenije bi si lahko pomagali tudi s predplačniško kartico za 10 €, ki nima časovne omejitve pri polnitvi. Skupni strošek bi se znižal na 32,5 €. Vendar je tudi v tem primeru cena višja od cene uporabe LPG ali Diesel energenta.

Zaključek
Vožnja z električnimi vozili je v Avstriji, Sloveniji in na Slovaškem, zaradi visokih cen gostovanj pri uporabi hitrih polnilnih postaj, praktično najdražji način cestnega transporta. Tukaj vizije pri podpori širitve e-mobilnosti s strani vpletenih ponudnikov ni videti. V primeru resnične podpore širitve uporabe električnih vozil bi morala biti strošek zgornje poti bistveno nižji od 21,60 € (LPG).

Skupno mnenje članov društva DEMS na zadnjem sestanku je bilo, da je primerna cena 0,05 € za minuto polnjenja ter hkrati še 0,1 € za 1 kWh. V zgornjem primeru bi to znašalo: 115min * 0,05 €+81 kWh * 0,1 € = 13,85 €.

Zapisal
Ignac Završnik

26. junija 2016

Z električnim vozilom od Ljubljane do Dunaja

Dunaj je mesto, ki ima v zavesti Slovencev poseben status. Pregovor »Kdor gre na Dunaj naj pusti trebuh zunaj«, je izšel iz časov, ko je bil Dunaj glavno mesto Avstro-Ogrske monarhije. Del te monarhije je bilo tudi današnje ozemlje Slovenije. Pregovor govori o časih, ko smo Slovenci hodili na Dunaj študirat in seveda zaradi višjih stroškov bivanja so bili študentje večkrat lačni. Zdaj je čas za nove izzive in odločili smo se, da se odpravimo na Dunaj z električnim avtomobilom.

Osnova za tako dolgo pot z električnim vozilom je dobro planiranje. Upoštevati smo morali možne postanke ter dejstvo, da smo se na pot odpravili z Nissan Leaf-om, ki ima še vedno 24 kWh baterijo, torej posledično manjši doseg , kot npr. novi Nissan Leaf s 30 kWh baterijo.

Glede na http://www.goingelectric.de/stromtankstellen/routenplaner/ bi potrebovali 3 polnitve na hitrih polnilnih mestih. Čas vožnje je bil ocenjen na 6 ur in 10 minut, od tega 3 ure 47 minut vožnje in 2 uri 23 minut postankov.

Drenikova ulica v Ljubljani

Pot se je začela ob 6:00 uri zjutraj s stanjem baterije 98 %, zunanja temperatura 16 stopinj, vreme jasno. Ob 7:12 smo po prevoženih 96,5 kilometrih in s preostankom 23 % baterije, prispeli do BS Tepanje, smer Maribor.

Povprečna poraba je bila 14,3 kWh/100 km. V 10 minutah smo napolnili za 7,3 kWh na 60 %. Povprečje polnjenja torej 43,8 kW. Postanek 10 minut je bil optimalen, največja hitrost polnjenja in minimalna poraba časa.

Nekje pred Mariborom

Do naslednje postaje smo pospešili porabo električne energije in se s hitrostjo med 115-135 kilometrov na uro pripeljali do BS Dobrenje. Razdalje med BS Tepanje in BS Dobrenje je 34,2 kilometra. Za to smo porabili zaradi večje hitrosti 40 % energije. Tudi povprečna poraba se je, zato dvignila na 15,8 kWh/100 km. V 24 minutah hitre polnitve smo napolnili za 13,8 kWh in sicer iz 20 % na 85 %. Med polnitvijo so se ob vozilu zbrali radovedneži, s katerimi smo poklepetali o prednostih in slabostih, ki jih doživimo ob uporabi električnih vozil. Zato smo dokončali polnitev na 92 %, odhod pa se je prestavil na 8:28 uro. Prehod meje pri Šentilju je potekal brez problemov, migrantov/beguncev ni več in tudi kontrola je zato bolj površna.

Naslednji cilj je bil polnilna postaja Ilz ob avtocesti. Plan je bil prevoziti 98,9 kilometrov. Zaradi neznane konfiguracije terena smo povprečno hitrost spustili na 95-100 km/h. Za 98,9 kilometrov smo porabili 74 % električne energije. Na polnilno postajo smo prispeli ob 9:41, zunaj se je ogrelo na 20 stopinj. Polnilna postaja je malce nenavadna glede na naše, vendar delujoča. Prijave ni, stroškov polnitve pa tudi ne. V 30 minutah smo napolnili na 87 % in s tem dodali 14,64 kWh v baterijo. Odhod se je zavlekel na 10:18 uro, naš naslednji cilj pa je bil 96,4 kilometra oddaljen kraj, Dunajsko Novo mesto (Wiener Neustadt).

PRORast Ilz

Dunajsko Novo mesto

Tja smo prispeli ob 11:33 uri. Slučajno smo našli Smatrics polnilnico in se seveda takoj priklopili. Za razdaljo 96,4 kilometrov smo porabili 68 %. Povprečje se je izboljšalo, to pa je verjetno povezano tudi z zunanjo temperaturo, ki je narasla na 22 stopinj. Ob tej polnilnici je bila visoka tudi temperatura baterije. Vendar problemov ni bilo, saj se baterija učinkovito ohlaja in je polnitev potekala brez problema. Čas polnitve je na Smatricsu omejen na 30 minut. Na srečo je 30 metrov stran prijazni Turek, ki postreže tudi Efes pivo. Pivo pa je tudi razlog, da podatki o kWh urah niso zapisani. Ob izklopu polnilnice smo se še vedno hladili ob pivu. Se pa je baterija napolnila iz 19 % na 86 %.

Naslednji končni cilj je bila letna rezidenca Avstro-ogrskih cesarjev dvorec Schönbrunn. Po prevoženih 47 kilometrih je napolnjenost baterije iz 86 % padla na 56%. Navigacija je povedala svoje: »Prispeli ste na cilj.«

Pot smo uspešno zaključili. Razdalja 380 kilometrov, čas vožnje in polnitev 5 ur 31 minut. Povprečna poraba 14,5 kWh na 100 kilometrov. Pri poti na Dunaj lahko računamo z 3×20 minutnimi postanki, vendar je dandanes veliko ljudi, ki se zanimajo za električna vozila in vsem posvetimo tudi nekaj svojega časa za vse odgovore na njihova vprašanja.Zapisal
Ignac ZavršnikP.S.
Istega dne smo se tudi vrnili nazaj v Ljubljano. Skupaj smo ta dan prevozili 786 kilometrov, porabili 116,3 kWh energije, ter dosegli povprečje porabe 14,8 kWh / 100 kilometrov.

Dunaj – Schönbrunn

13. junija 2016

Z električnim vozilom od Ljubljane do Krka

Mesto Krk

Poleg Istre je med Slovenci priljubljena turistična destinacija tudi otok Krk. Oddaljenost od Ljubljane je po izračunu spletnega mesta natanko 163 kilometrov.

Po izračunu Nissanove spletne strani v primeru Nissan Leaf-a s 24 kWh baterijo ni mogoče priti brez vmesnega polnjenja. Na koncu poti bi zmanjkalo energije. Zato je postanek na hitri polnilni postaji BS Ravbarkomanda obvezen.

Pot smo začeli ob 6:41 uri zjutraj, zunanja temperatura je bila 2 stopinji, baterije so imele 95 % napolnjenost. Pred nami je bilo 163 kilometrov.

Prvi postanek je bil ob 7:13 uri na BS Ravbarkomanda zahod. Za opravljeno pot v dolžini 46,4 km smo porabili 47 % energije. Vzpon, nizka zunanja temperatura in večja hitrost so običajno razlogi za večjo porabo in tudi v našem primeru je bilo tako.

Električno vozilo, priklopljeno na polnilno postajo, pritegne pozornost ljudi, ki jih zanima e-mobilnost. Zato se je postanek ob pogovoru zavlekel na 46 minut. V tem času smo električno vozilo napolnili na 94 %. Zadnji odstotki gredo vedno počasi.

Od Postojne se je pot vila preko Knežaka do mejnega prehoda Jelšane (stanje 69 % energije, 87,7 km prevožene poti). Gneče na prehodu ni bilo. Nadaljevali smo po avtocesti do Krškega mostu. Do plačila mostnine smo prispeli ob 9:32 uri (44 % energije, 133,7 km prevožene poti). Povprečna poraba je kazala 13,8 kWh na 100 km. Pot po otoku do mesta Krk je ugodna za povprečno porabo.

Pot smo končali ob 9:58 uri v mestu Krk po prevoženih 160,6 km in pri 25 % preostale električne energije. Povprečna poraba je pokazala 13,5 kWh na 100 km.

Začetek poti v Ljubljani

BS Ravbarkomanda

Pred Krkom

Polnitev vozila v mestu Krk

V mestu Krk trenutno ni javne polnilne infrastrukture. Prvotni plan je bil, da se polnimo v enem izmed odprtih kampov. Vendar plan ni vedno enak realizaciji. Po naključju smo naleteli na domačina, ki je tudi lastnik električnega vozila. Vse skrbi so odpadle, saj smo se priklopili na električno vtičnico, ki jo tudi sam uporablja za polnitev električnega vozila. Še več, posodil nam je svoje električno vozilo, s katerim smo se odpravili na ogled centra mesta Krk.

Sam pogovor z njim pa je nam podal še več informacij. Do poletja nameravajo v mestu Krk postaviti vsaj dve polnilni postaji in tudi samo mesto bo za svoje potrebe kupilo električna vozila. Informacije iz prve roke.

Zaključek

Ob obstoječi polnilni infrastrukturi in že s 24 kWh baterijo (Nissan Leaf 24 kWh) je pot izvedena z enim vmesnim polnjenjem na BS Ravbarkomanda. Javne polnilne infrastrukture trenutno v mestu Krk ni, to je sicer minus, ki pa ga bodo odpravili do poletne sezone. Časovno je pot trajala 3 ure in 15 minut, vendar smo s časom, porabljenim na BS Ravbarkomanda pretiravali, namesto 46 minut bi bilo realno računati na 20 minut postanek. Torej se je čas potovanja, od ocenjenih 2 uri in 10 minut (Google) povečal za dobro uro. Pa še ta ura, bi lahko bila samo polovična.

Električno tovorno vozilo, ki smo ga dobili na uporabo

P.S.
Tudi pot nazaj je potekala brez problema. Postanek je bil pri polnilni postaji ob Petrolovem bencinskem servisu na Reki, kjer smo odkrili, da prvi priklop neha delovati po 10 sekundah, drugi pa deluje brez problema. Polnitev je bila bolj zaradi rezerve kot zaradi potrebe, saj smo kasneje prispeli do cilja BS Ravbarkomanda z 19% preostankom električne energije. Če bi odšli s Krka s 100% baterijo, bi imeli, brez ustavljanja, na BS Ravbarkomanda 11% preostale energije.

29. marca 2016

Uporabnost električnega kombija v praksi, pot od Ljubljane do Brežic.

BS Grič (Čatež)

Poslovna pot nas je vodila od Ljubljane pa do Brežic. Za razliko od prejšnjih poti smo si izbrali električni kombi Nissan eNV200. Glede na primerjavo z Nissan Leaf-om s 24 kWh baterijo smo pričakovali večjo porabo in posledično manjši doseg.

Google je izračunal natanko 106 kilometrov med Ljubljano in Čatežem (BS Starina). Torej ob povprečni hitrosti 100 km/h, bi pot zmogli brez vmesnega polnjenja. Pa še dejstvo, da Ljubljana leži na nekaj višji nadmorski višini, bi pripomogla k manjši porabi.

Na pot smo se odpravili ob 08:15 uri zjutraj. Temperatura 7 stopinj, lepo delno sončno vreme, stanje baterije 97 %.

Do prve hitre polnilne postaje BS Starine je bilo natanko 71,7 kilometrov. Kljub zadostni rezervi električne energije smo se ustavili na hitri polnilni postaji. Pred začetkom polnitve je bila ura 09:07 in števec je pokazal, da imamo 40 % preostale energije. Povprečna poraba energije je pokazala 15,6 kWh na 100 kilometrov.

BS Starine, spodaj levo prihodnost, ostalo pa (iz)rabljena klasična vozila na poti proti Srbiji.

V 10 minutah smo napolnili za 5,3 kWh električne energije oziroma dvignili napolnjenost baterije iz 40 % na 67 %. Pot do BS Grič (Čatež) je kratka in sicer natančno 32,9 kilometrov. Povprečno hitrost smo zato dvignili na 100 km/h in več, saj ni bilo potrebe po kakšnem varčevanju. Posledično se je tudi povprečna poraba dvignila na 16,8 kWh na 100 kilometrov.

Za 32,9 kilometrov smo porabili 30 % energije. Brez postanka na BS Starine bi prispeli z 10 % ostankom energije v bateriji, ob vožnji med 95-100 km/h.

Ob državni meji pa tole, rezilna žica.

ZaključekUporaba električnega kombija Nissan eNV200 je energijsko bolj potratna v primerjavi z Nissan Leaf-om. Povprečje je bilo cca. 17 kWh na 100 kilometrov. V enem kosu brez polnjenja lahko po avtocesti, ob hitrosti med 95 do 100 km/h, prevozimo od 110 do 120 kilometrov. Ta doseg nam ob trenutno postavljeni infrastrukturi hitrih polnilnih postaj omogoča pot po vsem avtocestnem križu brez težav. Ob tem je treba poudariti, da so hitre polnilne postaje delovale brezhibno.

28. marca 2016

Ljubljana – Pulj/Pula/Pola (HR) z električnim vozilom

Polnilna postaja v Pulju.

Naša potovanja po domovini in širši okolici je bilo treba dopolniti tudi s potjo do naših sosedov. Istra je zanesljivo ena izmed najbolje obiskanih turističnih destinacij v bližini.

Pulj kot najbolj oddaljena točka v Istri je postala cilj naše poti z električnim vozilom.

Preverjanje poti preko spletnih portalov se je začelo z uporabo Google zemljevidov. Za najhitrejšo pot bi potrebovali 2 uri in 6 minut.

Glede na zgornje rezultate smo planirali eno polnitev na hitri polnilnici. Najbolj primerna hitra polnilnica ob poti je na BS Kozina. Treba je priznati, da je lokacija strateško postavljena in vsekakor pravilna odločitev s strani SODO.

Skupno naj bi porabili 38,7 kWh za pot dolžine 202,41 kilometrov. Vir: http://www.jurassictest.ch/GR/

Pot smo začeli v Ljubljani ob 7:17 uri s 97 % baterijo. Vreme je bilo oblačno, 9 stopinj, cesta mokra. Do BS Kozina nismo varčevali, ne s hitrostjo in posledično tudi ne s porabo. Občasno so se na avtocesti pojavljali pasovi megle, zato smo zaradi varnosti znižali hitrost na 90 km/h (še vedno je bil svež spomin na sobotno verižno trčenje).

Ob 8:07 uri in po 82,9 km ter 83 % porabljene energije smo prispeli na BS Kozina. Hitra polnilnica ni delovala takoj, polnitev je uspela po principu »2x priklopi in 1x polni«. Obračun za porabljeno energijo je bil, za razliko od naše zadnje poti na relaciji Brežice-Kranjska Gora, pravilen. Bravo Petrol, zaračunavanje ste popravili, funkcionalnosti delovanja polnilnice pa še ne. Vsaj izgube ne bo.

Napolnili smo za 18,10 + 0,70=18,80 kWh. Ocenjena razdalja od BS Kozine do Pulja je 120 kilometrov in vsaka rezerva pride prav. Še zlasti, ker gre večina poti po avtocesti, kjer sta hitrost in poraba višji.

Ker smo imeli daljši postanek, smo se ustavili tudi na bencinskem servisu na pijači, kavi in sendviču. Pot smo zato nadaljevali šele ob 09:15 uri s 94 % napolnjeno baterijo. To naj bi zadostovalo za naslednjih 120 kilometrov. Pri stalnem spustu porabe električne energije praktično ni bilo. Do Kopra smo za 22 kilometrov porabili zgolj 4 % energije.

Gneče na mejnem prehodu v zimskem času ni. Poleti bo seveda drugače, čakalne dobe, vročina,… Na hrvaški avtocesti do Pulja je stalno rosilo in praktično do konca poti ni posijalo sonce. Gneče ni bilo, avtomobili so bili redki zaradi plačljive cestnine in očitno tudi lokalni promet ne poteka po avtocesti. Popolnoma drugače kot pri nas.Ob 10:53 prihod do prvega znaka Pula/Pola. Še malo in pot se konča.

Do cilja, ki je bil določen na parkirišču pred amfiteatrom smo naredili še nekaj kilometrov preko centra mesta. Ob prihodu na cilj smo na števcu imeli narejenih 204 kilometrov in preostalo je 22 % baterije. Ura je pokazala 11:00.

Pred časom smo s spletne strani Hrvaškega Telekoma naročili in dobili RFID kartico Puni.hr, ki naj bi omogočala polnitev na edini javni polnilnici v Pulju. Želeli smo jo preizkusiti in prvi šok je bil, ko polnilnica ni prepoznala RFID kartice. Vprašanje je bilo ali ne deluje RFID kartica ali polnilna postaja. S pomočjo prijazne parkirne uslužbenke smo rešili problem. Trenutno deluje edino njihova RFID kartica, gostovanje ni omogočeno. Parkirišče je plačljivo, storitev polnitve pa je trenutno brezplačna.

Pot v skupni dolžini 204 kilometrov je izvedljiva brez problema tudi z vozilom, ki ima 24 kWh baterijo. S 30 kWh baterijo bi ob povprečni hitrosti 100 km/h, prevozili pot tudi brez vmesne polnitve.

Za konec še malo statistike:

Čas vožnje:        2 uri 35 minut
Čas polnitve:     1 ura 15 minut, (optimalen čas bi bil 25 minut)
Prevoženih:       204 kilometrov
Poraba:   32,59 kWh

Poleg nas se je polnil tudi električni skuter.

P.S.
Obstaja pa še druga zgodba iz te poti, ki pa je z vsebinske plati še bolj zanimiva, saj se je bilo treba iz Pulja vrniti do Ljubljane. Črnokalski klanec predstavlja izziv, poraba se precej poveča. Ob priključku na avtocesto Koper-Ljubljana je bila situacija naslednja: »Oddaljenost do BS Kozina in hitre polnilnice 22 kilometrov, stanje baterije 31 %.« Iz teh podatkov bi sklepali, da problema ne bo. Stanje baterije je bilo 2,5 % ob prihodu do polnilne postaje BS Kozina. Pri zadnjih 50 metrih se je vklopil celo »Turtle« način, kar predstavlja pri Leaf-u zadnjo rezervo in v realnosti pomeni še 6 kilometrov.S praktično prazno baterijo pa smo dosegali drugačne »rekorde«. Napolnili smo 20,50 kWh, napolnjenost je pokazala 94 %. Torej smo prispeli do BS Kozina z 0,700 kWh rezerve.

Zapisal
Ignac Završnik

2. marca 2016

Od Brežic do Kranjske Gore z električnim vozilom
Test hitrih polnilnic · Nissan Leaf 24 kWh · januar 2016
Od Brežic do Kranjske Gore z električnim vozilom
Vreme je bilo sončno in mrzlo, temperature pa so se gibale od −2 v Brežicah, pa do −6 v Kranjski Gori. Ustavili smo se na vseh hitrih polnilnicah na poti in vozili s 130 km/h.
Brežice → Kranjska Gora
5 hitrih polnilnic
−2 do −6 °C
187,5 kmprevožena pot
25 kWhporaba na 100 kilometrov
3×priklop, preden je polnilnica začela polniti
0 kWhzapisanih na Petrolovih izpiskih
Načrt Brežice Starine Barje Voklo Radovljica Kranjska Gora Zaključek
IZ
ZapisalIgnac Završnik
Načrt poti
Planirana pot se je začela v Brežicah. Po preverjanju različnih spletnih portalov smo ugotovili, da je edina polnilna postaja v Brežicah vpisana v portalu www.polni.si in http://www.elektro-crpalke.si/1/Polnilna-mesta/PregledCrpalke.aspx. Ker pa te dve spletni mesti ne omogočata planiranja poti, smo raje uporabili naslednji spletni portal:
www.goingelectric.de/stromtankstellen/routenplaner/438039/~~pobj
Vreme je bilo sončno in mrzlo, temperature pa so se gibale od -2 v Brežicah, pa do -6 v Kranjski Gori. Planirana dolžina poti je 194 kilometrov, na poti imamo 5 hitrih polnilnih mest, doseg nam z 24 kWh baterijo omogoča 140 kilometrov (po avtocesti). Teoretično torej potrebujemo zgolj eno polnitev. Vendar smo se zaradi testiranja hitrih polnilnic ustavili na vseh hitrih polnilnicah na tej poti in tudi hitrost smo prilagodili omejitvam, ki veljajo na avtocesti. Se pravi s 130 km/h, glede na običajno hitrost vožnje z električnimi vozili, ne bomo varčni ampak hitri.
194 kmplanirana dolžina poti
5hitrih polnilnih mest na poti
140 kmdoseg s 24 kWh baterijo po avtocesti
130 km/hhitrost po omejitvah
Pred začetkom: BS Grič (Čatež)
Pred začetkom poti smo se ustavili na hitri polnilni postaji BS Grič (Čatež), napolnili smo baterijo za 13 kWh, vendar izpisek transakcije iz Petrola pokaže 0 kWh. To v tem primeru ni pomembno saj je storitev trenutno skorajda brezplačna, razen mesečnega stroška 0,50 €. Vendar me zanima kako bo v prihodnje, saj transakcija ni bila zabeležena pravilno. Morda pa bo naslednji, ki bo polnil dobil obračun za 13 kWh. V tem primeru je nastal tudi problem v priklopu polnilnega kabla na vozilo, potrebno je bilo trikrat ponoviti isto vajo. Prijava, priklop in začetek polnjenja. Naslednjič posnamemo tudi video.
Vaja “3x priklopi in šele nato polni” se je kasneje še nadaljevala.
1
Brežice
start ob 11:2576 % baterije−2 °C
Pot smo začeli v Brežicah ob 11:25 uri z 76% napolnjeno baterijo. Vreme sončno in mrzlo -2 stopinje. Hladno vreme vpliva tudi na doseg električnega vozila, kar smo opazili kasneje.
Pred glasbeno šolo v Brežicah smo našli parkirno mesto rezervirano za električna vozila. Za test smo se priklopili na običajno 22 kW polnilno postajo. Ob tem je potrebno pohvaliti občino Brežice. Brez RFID kartice, brez kakšnih prijavnih procedur, enostavno priključi in polni. Pohvalno, lep primer tudi za druge ponudnike javnih polnilnih mest.
Skupaj do te točke
0 kmprevožena pot
0 ur, 0 minutčas vožnje
0 ur, 0 minutčas za polnitev
0 kWhpolnitev električne energije
ob stanju 76% ocenjeno stanje 18,24 kWh
Od Brežic pa do prve hitre polnilne postaje BS Starine sever je razdalja natančno 37,3 kilometra. Vozili smo po omejitvah, kar pomeni 130 km/h.
2
BS Starine sever
37,3 kmprihod ob 11:48porabljenih 51 %do 83 % v 26 minutahodhod ob 12:18
Na BS Starine sever smo dokumentirali prometni znak, ki nam pove kam moramo zaviti, da pridemo do polnilne postaje. Pohvalno, saj če ne vemo kje je polnilna postaja je ta informacija dobrodošla.
Prometni znak za polnilno postajo
Prispeli smo ob 11:48 uri in porabili 51% baterije. Veliko električne energije je bilo porabljeno zaradi višje hitrosti. Ob priklopu na polnilno postajo podobne težave kot v primeru BS Grič. Šele ob tretjem priklopu je začelo delovati. Preverjanje izpiskov na Petrolu, enak rezultat napolnil sem za 0 kWh, pa jih je bilo 12,7 kWh. Testno obdobje je mimo, obračun storitve bi moral delovati pravilno.
Ob kratki pavzi za malico, je bil postanek daljši od načrtovanega. V 26 minutah smo napolnili baterijo do 83% in se ob 12:18 uri odpravili naprej do BS Barje.
Petrol: 0 kWhdejansko napolnjenih 12,7 kWh
Skupaj do te točke
37,3 kmprevožena pot
0 ur, 23 minutčas vožnje
0 ur, 27 minutčas za polnitev
12,7 kWhpolnitev električne energije
3
BS Barje
67,2 kmprihod ob 13:00porabljenih 63 %odhod ob 13:14 z 58 %
Razdalja med BS Starine sever do BS Barje je 67,2 kilometra. Na BS Barje smo prispeli ob 13:00 uri, porabili pa smo 63% baterije. Nizke temperature, zimske gume in višja potovalna hitrost so povečali porabo energije.
Na BS Barje pa podobna zgodba kot prej. Priklop in polnitev ne dela iz prve, vajo je bilo potrebno ponoviti 3x. Na Petrolu imajo zapisano, da smo napolnili 0 kWh, čeprav smo jih v resnici 8,7 kWh.
Odhod iz BS Barje ob 13:14 uri z 58% napolnjeno baterijo. Razdalja med BS Barje in BS Voklo je 26,2 kilometra. Na tej relaciji je problem gost promet na Ljubljanski obvoznici.
Petrol: 0 kWhdejansko napolnjenih 8,7 kWh
Skupaj do te točke
104,5 kmprevožena pot
1 ur, 5 minutčas vožnje
0 ur, 40 minutčas za polnitev
20 kWhpolnitev električne energije
4
BS Voklo vzhod
26,2 kmprihod ob 13:29porabljenih 25 %do 57 % v 8 min 53 sodhod ob 13:41
Na BS Voklo vzhod smo prispeli ob 13:29 uri porabili pa smo 25% baterije. Pri uporabi hitre polnilne postaja BS Voklo, enak problem kot na prej omenjenih polnilnicah. 3x ponoviš vajo priklopa in polnitev se začne. Preverimo stanje na Petrol, napolnili za 0 kWh, realno pa smo jih za 7,3 kWh. Upam, da se ne dogaja kaj podobnega pri prodaji goriva.
Saj bodo imel pri Petrolu izgubo, ki jo bomo verjetno pokrivali davkoplačevalci.
V 8 minutah in 53 sekundah smo napolnili do 57%. Odhod ob 13:41 uri.
Petrol: 0 kWhdejansko napolnjenih 7,3 kWh
Skupaj do te točke
127,7 kmprevožena pot
1 ur, 20 minutčas vožnje
0 ur, 49 minutčas za polnitev
27,3 kWhpolnitev električne energije
5
BS Radovljica sever
23,2 kmprihod ob 13:53porabljenih 24 %do 83 % v 25 minutahodhod ob 14:20
Zadnja postaja na poti do Kranjske Gore je hitra polnilnica BS Radovljica sever. Oddaljenost od BS Voklo vhod je 23,2 kilometra. Na tej kratki poti smo porabili 24% ob povprečni hitrosti 130 km/h. Na BS Radovljica sever smo prispeli ob 13:53 uri. Slika govori same za sebe, krasen pogled proti Triglavu.
Pogled proti Triglavu z BS Radovljica sever
V 25 minutah smo napolnili na 83% baterije. Uspeli smo napolniti za 13,80 kWh električne energije. Igra “3 x priklop in šele nato polni” se je nadaljevala. Enako velja za Petrolove evidence. Ni zabeležene polnitve za 13,80 kWh.
Odhod proti Kranjski Gori ob 14:20 uri.
Petrol: 0 kWhdejansko napolnjenih 13,80 kWh
Skupaj do te točke
150,9 kmprevožena pot
1 ur, 32 minutčas vožnje
1 ur, 14 minutčas za polnitev
41,10 kWhpolnitev električne energije
6
Kranjska Gora
36 kmprihod ob 14:53porabljenih 31 %−6 °C52 % ob prihodu
Prihod v Kranjsko Goro ob 14:53 uri, porabljeno 31% baterij za 36 kilometrov poti. Vreme jasno in mrzlo, termometer kaže -6 stopinj. Stalni vzpon ceste, mraz, višja hitrost, sami faktorji za zmanjševanje dosega.
Za pot v dolžini 187,6 km smo porabili 41,10 kwh+5,76 kWh. 5,76 kWh smo dobili iz stanja 52% baterija ob prihodu v Kranjsko Goro. Poraba 25 kWh na 100 kilometrov je velika saj smo vozili v zimskih razmerah, se dvignili za 650 višinskih metrov, skušali dosegati povprečje 130 km/h,…
Skupaj do te točke
187,5 kmprevožena pot
2 ur, 05 minutčas vožnje
1 ur, 14 minutčas za polnitev
41,10 kWhpolnitev električne energije
ob stanju 52% ocenjeno stanje 12,48 kWh
Zaključek
Infrastruktura zadošča, zanesljivost ne
Velika hitrost potovanja, nizke temperature, dvig za 650 višinskih metrov ter zimske gume zmanjšujejo doseg električnega vozila. Vendar ustrezna infrastruktura in gostota hitrih polnilnic omogoča udobno prečkanje Slovenije brez večjih težav. Zgornji primer poti skupne dolžine 194 kilometrov, bi lahko z Nissan Leaf-om 24 kWh prečkali z eno 25 minutno hitro polnitvijo na BS Barju. Seveda bi morala biti hitrost 100 km/h, ob višjih hitrostih postane problem z dometom očiten.
Drug problem je zanesljivost infrastrukture. Vaja “3x priklopi in šele nato polni”, je malo zgrešena. Saj priklopa nevešč uporabnik obupa že po drugem poizkusu in se mu negativna izkušnja zapiše globoko v spomin. Verjetno pa tudi na Petrolu niso zadovoljni s takšnim načinom obračunavanja električne energije.
Električno vozilo2,5 €in 25 minut za polnitev
Običajno vozilookoli 15 €za isto pot
Uporabnost električnega vozila je dokazana v praksi, saj bi nas pot preko Slovenija časovno stala 25 minut več za polnitev in 2,5€ kot strošek električne energije. V primerjavi z običajnimi vozili, ki porabijo za to pot okoli 15€.
IZ
Ignac Završnik
Zapisal

Zimska pot · 2023Polno naloženi z električnim vozilom do Švice
Polnilnice preverjamo že deset let
DeMS vsako leto oceni javne polnilnice po vsej Sloveniji. Podprite neodvisno delo s članstvom.
Postanite član Ocenjevanje 2025 ›
21. januarja 2016
Od Pirana do Lendave z električnim vozilom
Eden izmed izzivov na področju e-mobilnosti v Sloveniji je tudi uporaba hitrih polnilnic na avtocestnem križu. V društvu DEMS smo se odločili, da opravimo pot od Pirana do Lendave s pomočjo električnega vozila Nissan Leaf. Ker novega Leafa s 30 kWh baterijo še ni v Sloveniji smo pot opravili z obstoječim vozilom s 24kWh baterijo. Pred začetkom poti smo preverili še dva spletna zemljevida, s katerim smo ocenili prevožene kilometre, porabljen čas in seveda porabo kW na tej poti.
Google: 3 ure in 9 minut, dolžina 323 kilometrov
https://goo.gl/2bho60
Green Race: porabili naj bi 59 kWh in opravili 322 kilometrov.
http://www.jurassictest.ch/GR/
Pot bi torej morali opraviti s tremi do štirimi hitrimi polnitvami baterije. Vendar smo se odločili, da ob tej poti preverimo tudi delovanje vseh hitrih polnilnic, ki se nahajajo ob tej poti. V Piranu je bilo vreme oblačno in neprijetno. Javno parkirišče v Piranu je primer pozitivne diskriminacije električnih vozil. Za električna vozila je parkiranje brezplačno, polnilnica deluje brez prijave in morebitnih RFID kartic. Uporabno za dnevne obiske v Piranu. Pot smo začeli ob 10:40 z 79% baterijo.
Prvi postanek na hitri polnilnici je bil narejen ob 11:01 uri pri BS Ravne (Kozina vzhod). Iz Pirana do Kozine smo prevozili 37,6 kilometrov, porabili pa 41% baterije. Črnokalski klanec je opravil svoje pri porabi. V 15 minutah smo pridobili 7,80 kWh in baterijo napolnili na 75 %. Fotografija vsebuje simboliko, levo je prikazano realno stanje, desno pa bodočnost.
Drugi postanek je bil narejen ob 11:39 in je bil zgolj namenjen testu polnilne postaje BS Ravbarkomanda. Od Kozine do Ravbarkomande je 35,9 kilometrov, ob povprečni hitrosti 125 km/h pa smo porabili 36% baterije. Višja hitrost, večja poraba. V 3 minutah smo pridobili 1,9 kWh in baterijo napolnili na 48%
Tretji postanek je bil narejen ob 11:54 na hitri polnilnici BS Lom. Od Ravbarkomande do Loma je 16,7 kilometrov poti, zopet nismo varčevali pri hitrosti 125 km/h in porabili 15% baterije. V 10 minutah smo pridobili 7,5 kWh in baterijo napolnili na 66%.
Naslednji odsek je bil porabi bolj prijazen, saj je pot vsebovala spust po Vrhniškem klancu. Do Lukovice smo prispeli ob 12:36 uri. Od Loma do Lukovice je 54 kilometrov, hitrost 120 km/h in poraba 48% baterije. V 15 minutah smo pridobili 12 kWh in baterijo napolnili na 68%. Prvič smo doživeli gnečo na polnilnem mestu, BMW I3 je moral počakati 5 minut, da smo končali s polnitvijo. Zanimivo ob tem je, da polnilnica ni omogočala istočasne polnitve na AC in DC. Problem smo sporočili odgovornim osebam.
Postanek ob polnilni postaji BS Lopata jug je bil namenjen zopet zgolj testiranju. Do Lopate smo prispeli ob 13:24 uri. Od Lukovice do Lopate je 47,1 kilometrov, hitrost 110 km/h in poraba 39% baterije. Tu se pri povprečni hitrosti poznajo omejitve čez Trojane. V 5 minutah smo pridobili 4,2 kWh in baterijo napolnili na 49%.
Do polnilne postaje BS Tepanje vzhod smo prispeli ob 13:48 uri. Od Lopate do Tepanja je 25,7 kilometrov, hitrost 110 km/h in poraba 23% baterije. Pred nami je bil daljši odsek do polnilne postaje BS Grabonoš, zato v 15,5 minutah pridobili 10,90 kWh in baterijo napolnili na 74 %.
Zadnja polnilna postaja na poti do Lendave je BS Grabonoš. V Grabonoš smo prispeli ob 14:50 uri. Od Tepanj do Grabonoša je 68,9 kilometrov, povprečna hitrost 100 km/h in poraba 44% baterije. Pred priklopom vozila se je v priključnem konektorju Chademo nahajala voda, verjetno od zadnjega deževja. Nad polnilnimi postajami so potrebni nadstreški. Na BS smo si privoščili odmor za kavo, zato smo za polnitev porabili 25 minut, pridobili 12,40 kWh in baterijo napolnili na 84%.
Ob krajšem postanku na postajališču v Murski Soboti se je pot v Lendavi končala kasneje kot smo računali. V Lendavo smo prispeli ob 16:21 uri. V bateriji je ostalo 51%.
Na poti nismo doživeli problemov na polnilnih postajah. Presenečeni smo bili nad hitrimi polnilnimi močmi, ki so bile stalno med 44 kW do 46 kW, kar v praksi pomeni da v 30 minutah pridobimo energije za 130 kilometrov. Pot ni bila časovno optimalna, ker smo se ustavljali na vseh polnilnicah, kar pa za samo dolžino poti ne bilo potrebno.
Gneče na hitrih polnilnih postajah ni. Razlog pa leži v dveh dejstvih. Električna vozila se 90% polnijo doma in električnih vozil je v Sloveniji relativno malo. Zadnji podatki govorijo o približno 250 registriranih električnih vozil kategorije M1. Verjetno bo tako še nekaj naslednjih let. Uporaba hitrih polnih postaj pa se bo verjetno drastično znižala ob zaračunavanju te storitve v prihodnosti. V bistvu bo to postala prva pomoč za električna vozila, ki jo bodo lastniki vozil z vedno boljšimi baterijami izkoristili zgolj občasno.
Še misel za Petrol in OMV, vsak ki polni na hitri polnilnici se ustavi na vašem BS servisu in porabi denar za pijačo in hrano.
Opravljeno:
Prevoženih 322,1 kilometrov.
Opravljeno polnitev za 57 kWh.
Porabljen čas za polnitve 1,5 ure.
Porabljen čas za pot 4,3 ure.
Pri polnitvah bi lahko zmanjšali število postankov za polnitev na 1 uro. Pri porabljenem času za pot, pa verjetno ne. Saj je to vedno vezano na zastoje, gostoto prometa, vreme,…
Zapisal
Ignac Završnik
14. januarja 2016
Avtomobilski sejem v Frankfurtu
Obisk Frankfurtskega sejma z električnim vozilom. V treh dneh prevoženih 1750 kilometrov, povprečna poraba na poti 13,5 kW/100 km. Pot v celoti ni pokrita s hitrimi polnilnicami, manjka odsek med Muenchnom in Stuttgartom, kar pomeni nekaj dodatnega časa ter improvizacije pri polnjenju vozila. Pohvaliti pa je potrebno primer dobre prakse Aldi-Sud s postavitvijo brezplačnih hitrih polnilnih mest ob svojih prodajalnah.
Vtis s sejma. Škandal “Das Avto” odmeva vsepovsod in bo verjetno vplival na miselni preklop družbe v smeri množične uporabe obstoječih tehnologij, ki ne zastrupljajo okolja. Torej E-Mobilnosti.
Skoraj vsak resen proizvajalec ima v ponudbi električna vozila, izstopa BMW s svojo serijo i. Nissan predstavlja Leaf-a s 30 kW baterijo. V primeru Nissana velja rek “tiha voda bregove dere” vsaj po globalnih prodajnih številkah za električna vozila. Citroen je z nižanjem cene v primeru C-Zero predramil trg z dosegljivimi cenami, edino dobavni rok je predolg.
Tesla seveda samo utrjuje svoj primat na trgu električnih vozil v višjem rangu. Če jim uspe prevzeti še segment “ljudskih vozil” z dodatkom brezplačnega polnjenja na svojih polnilnicah, dobimo zmagovalca v tej bitki za trg.

25. septembra 2015