Na področju lastne energetske samozadostnosti imamo v Sloveniji mnoge možnosti, ki jih v praksi že izkoriščamo. Zaradi naravnih pogojev in ugodnosti, se v zadnjem času večinoma postavljajo hišne fotovoltaične elektrarne, namenjene samooskrbi z električno energijo oziroma uporablja se sistem »net-metering«.
Omenjen način ima svoje pomanjkljivosti, ki se bodo pokazale s širitvijo hišnih fotovoltaičnih elektrarn. Sistem bi moral biti vezan na hranjenje viškov električne energije v hišne zalogovnike, omenjen sistem pa obremenjuje obstoječe elektroenergetsko omrežje. V tem trenutku je še vzdržen, v prihodnosti pa se bo to spremenilo. Rešitev so torej zalogovniki električne energije, ki jih že postavljajo energetska podjetja oziroma posamezniki.
eMobilnost je ključno povezana z vzpostavitvijo lastne energetske samozadostnosti, ker ima električno vozilo lastnost, ki se premalokrat izpostavlja. Postane lahko prenosni zalogovnik električne energije.
Tri glavne točke lastne energetske samozadostnosti
Vir električne energije
S prehodom na eMobilnost se bo vzporedno povečevalo število fotovoltaičnih elektrarn, ki bodo postale hišni vir električneenergije. V Društvu e-Mobilnost Slovenija ima preko polovica članov že postavljene hišne fotovoltaične elektrarne.
eMobilnost
eMobilnost ima mnogo pozitivnih učinkov na okolje in zdravje posameznikov. Zmanjševanje odvisnosti od uvoza naftnih derivatov pa prinaša pozitiven politični in ekonomski rezultat.
Hišni zalogovnik električne energije
Viški hišne proizvodnje električne energije se iz fotovoltaične elektrarne shranjujejo v hišni/prenosni zalogovnik. Proizvodnja, poraba in hranjenje te energije je na istem mestu. V ta sklop sodi tudi električno vozilo, v vlogi prenosnega zalogovnika električne energije.
zgoraj zapisane alineje lastne energetske samozadostnosti so uresničene tudi v praksi. Ena izmed lokacij postavitve je v Ljubljani in je prikazana v spodnjem video prispevku.
Vir električne energije
Dve fotovoltaični elektrarni 8 kW+9kW.
eMobilnost
Električno vozilo 40 kWh, ki hkrati deluje kot prenosni zalogovnik in s tem dopolnjuje hišni zalogovnik električne energije.
Hišni zalogovnik električne energije
Hišni zalogovnik električne energije se polni preko hibridnih razsmernikov. Električno vozilo preko vmesnika V2H omogoča funkcijo prenosnega zalogovnika električne energije.
Prihodnost razvoja
V prihodnosti se bodo v Sloveniji razvila pametna omrežja, kjer se bo z električno energijo trgovalo na mikro nivoju. V praksi to pomeni, da se bodo viški električne energije shranjevali v hišni zalogovnik oziroma prenosni zalogovnik (električno vozilo), ko pa bo potreba energetskega omrežja večja, se bodo viški shranjene energije lahko prodali na trgu. Velika energetska podjetja se že pripravljajo na to.
Namen tega zapisa je deliti znanje in izkušnje članov društva tudi z drugim. Če citiram člana Društva e-Mobilnost Slovenija »Dobro je potrebno deliti«. Držimo se tega načela in vsem v tej družbi nam bo bolje.
Društvo e-Mobilnost Slovenija je v sodelovanju z Eko skladom izvedlo preverjanje 112 polnilnih postaj za električna vozila po Sloveniji. Prvih 60 polnilnih postaj smo preverjali v spomladanskem času, 52 polnilnih postaj pa v jesenskem delu leta 2018.
Stanje se izboljšuje, vendar za opis stanja lahko uporabimo enak stavek, kot smo ga zapisali pred časom. Večina polnilnih postaj za električna vozila ni v skladu z razpisnimi pogoji po javnem pozivu 44SUB-EVPOL16 oziroma z drugim javnim razpisom 53SUB-EVPOL16 . Komisijski zapisniki o preverjanju tehnične ustreznosti ter zaključno poročilo so bili, v skladu s pogodbo, predani Eko skladu. Vse investitorje bi želeli opozoriti na enaka pogoja iz obeh razpisov. Istočasno polnjenje dveh električnih vozil in oznake v skladu s pravilniki o prometni signalizaciji.
Pred časom smo zapisali naslednje:
“Verjamemo, da bo Eko sklad na podlagi naših ugotovitev ukrepal za izboljšanje stanja in omogočil nove rešitve na področju polnilne infrastrukture, ki bodo zagotovile uporabnikom električnih vozil nemoteno uporabo javne polnilne infrastrukture, financirane iz javnih sredstev.”
Glede na stanje na terenu so se besede stopile kot spomladanski sneg. Naloga in poslanstvo Društva e-Mobilnost Slovenija je opozarjati na polnilno infrastrukturo, ki ne ustreza razpisnim pogojem. Naloga Eko sklada pa je, da ustrezno z ugotovitvami ukrepa za izboljšanje stanja na tem področju.
Društvo DeMS ima v svojem poslanstvu zapisano tudi splošno promocijo e-mobilnosti, ki jo lahko dosežemo z ozaveščanjem širše javnosti. Eden izmed problemov, o katerih smo že pisali v zapisu “Problem zaparkiranih polnilnih mest“ je zasedenost polnilnih postaj z vozili, ki tja ne sodijo oziroma so električna vozila in ne polnijo.
Obstaja pregovor »lepa beseda lepo mesto najde«, zato smo se odločili, da natisnemo vljudnostna opozorila, ki jih bomo podelili svojim članom, kasneje pa še širšemu krogu uporabnikov.
Natisnjeni vljudnostni opozorili sta trenutno zapisani v slovenščini, v prihodnje pride na vrsto tudi verzija v angleškem jeziku. Spodaj je primer prve in zadnje strani.
Evropski teden trajnostne mobilnosti je za člane Društva eMobilnost Slovenija potekal v znamenju druženja z mladimi in obiska različnih lokacij.
V sredo, 19. septembra 2018, smo se v okviru projekta celostne prometne strategije, zbrali v Sežani na prireditvi »Naše ceste so lahko prijazne«. Prireditev se je začela na parkirišču pred OŠ Srečko Kosovel v Sežani, v bližini hitre polnilne postaje, ki jo mnogi izmed nas že poznajo. Obisk mladine in bližnje osnovne šole je popestrila dogodek.
‘Na mladih svet stoji’, je rek, ki je na tem dogodku zaživel v spretnostni vožnji z električnimi skiroji in kolesi. Obiskal nas je tudi župan občine Sežana, g. Davorin Trčona, ki smo mu med drugim izrekli pohvalo za našega člana Aleša Vodičarja, ki je v občini Sežana zaslužen za tako hiter razvoj na področju eMobilnosti.
Preizkusili smo se tudi v vožnji z električnimi kolesi, ki postajajo lažja in obenem močnejša. Z električnimi vozili smo predstavili delovanje društva DeMS na področju naše države in seveda tudi sosednjih držav. Omeniti je treba, da članstvo ne prihaja zgolj iz Slovenije.
V petek 21. Septembra 2018 smo se na povabilo g. Andreja Klemenca udeležili prireditve v občini Borovnica. Obisk članstva društva DeMS je presenetil vse, še zlasti organizatorja. Prireditev se je začela na parkirišču pri OŠ dr. Ivana Korošca. Vreme je bilo na začetku megleno in mrzlo, potem pa se je razjasnilo in tudi vzdušje je bilo temu primerno. Spoznali nekaj domačinov, ki so navdušeni uporabniki električnih vozil. Vse smo povabili v društvo DeMS, nekaj se jih je včlanilo na sami prireditvi.
Mladi iz bližnje osnovne šole so bili deležni predstavitve električnega vozila Tesla S. Najbolj zanimiva je bila vožnja brez voznika. Električno vozilo se je odzivalo na ime Belka. Naša sedanjost, ki postaja njihova prihodnost.
Poleg demonstracije samovozečega vozila so glavni hit med mladino in mladino po srcu, električna kolesa, električni skiroji, ki so bili na voljo za testne vožnje.
Druženje smo zaključili s skupinskim fotografiranjem pred ostanki viadukta v Borovnici. Organizatorju smo obljubili, pridemo še drugo leto v še v večjem številu.
Na žalost je planiran dogodek, ECOmeet v Ljubljani, v soboto zaradi slabega vremena odpadel. Prestavljen je na 13. 10. 2018. Če bi se želeli dogodka ECOmeet udeležiti z lastnim električnim vozilom, nam zaradi zagotovitve dovolilnice, sporočite registrsko številko vozila na naš elektronski naslov drustvodems@gmail.com.
Dopust je bil splaniran že par mescev prej. Tekom čakanja na končno zaslužen dopust se mi je ponudila priložnost za brezplačno polnjenje v tujini od nizozemskega ponudnika New Motion. Seveda sem se prijavila na njihov natečaj in dobila brezplačna polnjenja po celi Evropi. Ves plačljiv štrom je sponzoriran s strani New Motion.
Načrtovanje z aplikacijami in možne poti so prešle v začrtan plan. V enem dnevu gor do Leipziga, nato 3 dni v mestu: nedelja čas za počitek, ponedeljek ogled tovarne BMW Leipzig, torek prost dan, sreda pot do Landshuta, prespiva tam, v četrtek ogled starega mestnega jedra in ogled tovarne BMW Landshut, pot v Munchen, večerja v centru, prespiva v hotelu, nato pot čez Grosglockner če bo vreme vredu (rezervacije za petek še nisva imela, ker sva čakala na vreme).
Na pot sva se odpravila že zgodaj, ob 6. uri.
1. polnjenje sva opravila z obveznim kava postankom, in nakupom avstrijske vinjete (9EUR) na OMV Spodnje Dobrenje – smer Šentilj. SODO polnilnica – aktivacija z RFID kartico NewMotion
2. postanek Sankt Michael am Obersteiermark – polnilnico sem aktivirala z aplikacijo NewMotion in tudi prekinila polnjenje z aplikacijo.
3. postanek BP Tankstelle Klaus an der Pyrnautobahn, aktivacija z NewMotion kartico. Pavza za kavico.
4. postanek Eni Tankstelle St. Marienkirchen, Sharding Parking malo pred nemško mejo. Aktivacija z NewMotion kartico.
5. postanek Euro Rastpark Regensburg – Ost, odmor za kosilo. Aktivacija z NewMotion kartico.
6. postanek Raststätte Waldnaabtal – Ost, kratek postanek; zaenkrat še brezplačno polnjenje E.ON kasneje plačilo možno tudi z kreditno kartico.
7. postanek Brückenrasthouse Frankenwald – Ost; zaenkrat še brezplačno polnjenje E.ON kasneje plačilo možno tudi z kreditno kartico.
8. Prispela v Hotel Marriott Leipzig.
Pot dolga 891km je trajala 14 ur in 15minut, od tega same vožnje 10 ur in 7 minut, postankov pa za 4 ure in 8 minut. Ker sva se ustvljala na približno eno urco se nama pot ni vlekla zaradi same avtoceste. Večinoma sva vozila umirjeno, 110km/h na tempomatu, prehitevala tovornjake in avtobuse, veliko je bilo tudi dela na cetsi tako je bila omejitev še nižja, 80km/h, 60km/h… poraba je bila kar visoka s povprečjem 16,4kWh/100km tako sva porabila preračunano dobrih 146kWh, več kot 5 celih ”tankov” (28kWh kappa max). Ker polnilnice niso najbolj optimalno razporejene – so na vsakih približno 100km, se moraš ustavit kar na vsaki, saj do druge oddaljene 200km z visoko porabo po avtocesti ne prideš sigurno,ker ne poznava terena (gor, dol) ali pa bližje 4km ali 70km in se ne splača ustavljat na vsaki, tako moraš malce pogledat kje so in izbrat optimalno razdaljo med eno in drugo. Poleg tega pa še dež zvišuje porabo ter nizke temperature okrog 15°C niso najboljše za daljši domet.
Pot nama je minila kar hitro, nobenih večjih zastojev na avtocesti, garmin me je peljal enkrat celo po kratki bližnjici počez, zaradi zastoja ob delu na cesti. Me pa moti pri garminu v BMWjčku, da ne kaže grafike za vse izvoze, samo za večje. To je predvsem moteče ob večji gužvi v centru mesta na obvoznicah, kjer so izvozi speljani vzporedno z obvoznico, da sploh ne opaziš, da jo moraš zapustiti. Je pa hiter s preračunavanjem poti.
V Leipzigu sva se zvečer sprehodila do glavnega trga, kjer prenavljajo mestno hišo, ter se v stranski ulici usedla na večerni drink. Čin čin!
Zjutraj je bilo deževno vreme, nič kaj spodbudno, tako sva se malce še spočila nato pa odpravila do Panometra, 360° 32metrov velike panorame razbitine Titanika fotografa Yadegarja Asisija. Sama razstava ne temelji na sami tragediji Titanika ampak na meji med človeškim dosežkom tistega časa in tehnologiji in kljubovanju neizmerne moči narave. Res je izjemen občutek sprehoditi se med zgodovino odkritij in napredka v 20. stoletju, ko se je gradbena industrija razvijala s pomočjo novih tehnologij in materijalov.
Osupne tudi model premca Titanika in se vživiš v takratno obdobje, kako so ljudje za tiste čase doživljali takšne podvige modernizacije od tunelov, visečih mostov, nebotičnikov do gromozanskih strojev in čezoceanskih ladij.
Fotk iz razstave ne bom objavljala, ker si morate to sami pogledat in doživet vse detajle fotografije in atmosfero samega dogodka. Ni samo fotografska razstava ampak doživetje. Sama sva se zadržala več kot 2 ure.
V Ponedeljek sva šla na ogled proizvodnje BMW Plant Leipzig – Exclusive Guided Tour BMW i. Tam sva vidla še bolj podrobno kako je sestavljen najin i3, in kakšni materijali so uporabljeni ter proces združitve podvozja in kabine. V Leipzigu se ”rodijo” elektrificirani i3, i3s in i8 coupé in i8 roadster.
Velika večina sestavljanja je še zmeraj ročno delo zaposlenih, roboti se uporabljajo predvsem pri procesu izdelave posameznih delov. Tudi sama tovarna je naravnana zeleno, proizvajajo 70% elektrike s štirimi veternicami, ostalo jemljejo iz omrežja, velika večina prostora ob že zgrajeni tovarni je zelena, poraščena z drevesi – tam ne smejo graditi, tam kjer je pa provizorij parkirišče ali pa prazna parcela, tam pa lahko v prihodnje še dogradijo tovarno oz. skladišče.
Ker je fotografiranje prepovedano: ni ni slikc iz prozivodnje.
Pri recepciji me je gospodična prijazno vprašala če potrebujeva polnjenje, da nama z veseljem posodi rfid kartico za ponjenje med časom ogleda, a ker sva imela polnilnico v hotelu tovarna pa le malo ven iz mesta to ni bilo potrebno. Nekaj mest je bilo še praznih pri polnilnicah, bilo je vsaj 6 mest z Type 2, in 2x CSS hitro polnjenje. Parkirani pa i3, i8, Hyundai ionic in BMW hibridi. Tudi znotraj tovarne imajo zaposleni na voljo prve modele i3, ki ne dosegajo cestnih standardov, registrirane samo za vožnjo znotraj tovarne (do 30km/h) – niso street legal, tako so jih obdržali v tovarni za prevoz med posameznimi deli tovarne. Presenetilo naju je tudi uporaba vodikovih celic za pogon skladiščnih robotiziranih samovozečih vozičkov in črpalka za vodik sredi proizvodnje hale.
Sem pa mogoče pričakovala, da bo vodil ogled kakšen zaposleni iz BMW i programa, meni se je zdelo da je gospodič, ki naju je vodil po tovarni, samo študent. Ni imel nobenih informacij o prihodnih modelih serije i, glede na to da je takrat ravno izšla možnost prednaročila ix3 na Norveškem, nič o novi 120Ah bateriji, nedelovanju i remota v Sloveniji,…
Sicer pa oba navdušena nad videnim kako je nastal najin BMWjček.
V torek po zajtrku premišljujeva kaj pa danes? Ogled panorama towerja, sprehod po centru? Pejva v Berlin, ko sva že tako blizu… sej je samo 150km… enkrat na polnilnico pa sva gor! Polnilnica Linthe pri McDonalcu se ni in ni hotela vklopit, aplikacija ne sprejme mojga paypala, probam z mastercard opcijo prek aplikacije, ne in ne… ker sva bila predaleč od naslednje hitre polnilnice z zalogo baterije sva poiskala najbližji Type 2 v vasi pri B&B Linther Hof. Najprej težave z zaparkirano polnilnico, pred polnilnico pa skladovnica lesa za nadstrešek… motava naprej nazaj in končno uspeva priklopit kabel. Približno urco polnjenja da sva zasigurno prišla do naslednje hitre polnilnice Autobahnraststätte Grunewald West zravn BurgerKinga. Postanek za malico in naprej v center Berlina po osempasovnici, mimo stebra zmage, do Bradenburških vrat.
Tam sva iskala bližnje polnilnice, prva zaklenjena, firma očitno ne obstaja več, druga ne dela sploh, v tretje gre rado, parkirala pred nakupovalnem centrom in se priklučila, dela z NewMotion in Plugsurfing rfid. Peš šla nazaj mimo obeležja umorjenih judov evrope, ki je kot nekakšen labirint, mimo ameriške ambasade do Brandenburških vrat. Lep prizor ob popoldanskem soncu zaluštala se nama je ledena kavica, nekaj osvežilnega, saj je bil kar vroč dan. Znotraj trga zagledam Starbucks. Cold brew je odlična izbira za malce ohladitve in malce kofeina za nadaljno pot. Obvezen postanek za spominke takoj pri vratih – magnetki, šnekugle, kartice,…
Drugi postanek v Berlinu – the Wall – zid. Ura štiri/pet popoldne gužva, kolesarji, delo na cesti, zaprte ceste, obvozi,kaos… Naslednjič parkirava kje na obrobju centra in nato s podzemno v sam center mesta. Več kot eno uro sva rabila za 9km in 29 min dolgo pot po Googlu. Parkirala v parkirni hiši zraven Mercedezbenz Arene, kjer se je začel koncertni spektakel Helene Fisher, itak cela gužva okol parkirne hiše, sva prišla še ravno prav zgodaj da sva dobila parking in pred glavnim navalom.
Ob reki je ostanek zidu poslikan v sklopu East Side Gallery. Zanimivo je, da je dvojni zid, in tudi to da je bil na nekaterih odsekih zid, nekje pa samo žičnata ograja.
Pot nazaj je bila že v večernih urah, najprej skozi predmestje Berlina, nato pa sva zavila na avtocesto. Večinoma mestna vožnja nama je podaljšala domet do Tank & Rast Köckern West že dokaj blizu Leipziga. Tudi ta je ena od E.ON polnilnic ki je še brezplačna, kasneje pa plačnljiva preko aplikacije ali s kreditno kartico.
V sredo sva se sprehodila po centru Leipziga, do Panorama Towerja, kjer se lahko povzpneš na 29. nadstropje kjer so 3 restavracije in nato še par nadstropij višje na razgledno ploščad stolpnice za 3 EUR na osebo. Res je čudovit razgled na okolico mesta, na železniško postajo, vetrnice in tovarno BMW na severu, mestno središče in nogometni stadion Red Bull Arena na zahod (cena vstopnice od 55EUR naprej), termo elektrarna na jug,… Malce okrepčila v Peter Pane (res je dober pol literski ubijalec žeje ). Nato pa pot nazaj do Regensburga in naprej do Landshuta.
V Landshut sva prišla že v večernih urah, malce zmatrana in že se je znočilo. V hotelu imajo v garaži Tesla destination charger, a se nama ni hotel povezat z najinim BMWjčkom tako da ga nisva napolnila…
V četrtek sva se po check-outu odpravila na sprehod po starem centru. Čudovit in slikovit stari center velik kot center Ljubljane ob Ljubljanici. Očarljive stare hiše obnovljene v stilu gotike, in na vsakem vogalu cerkvica. Lepo urejena mestna hiša na glavnem trgu, obdana z rožami v tegelcih na oknih, res pričara duh malega mesta.
Dan sva nadaljevala z ogledom tovarne BMW Landshut, kjer delajo električne motorje, karbonsko ogrodje, sestav armaturne plošče ter zunanje plastične dele iz posebne modre mase za i program. Na parkirišču pred tovarno so bile vse polnilnice zasedene spet sva ostala brez polnjenja. Tako sva po končanem ogledu šla do bencinskega servisa OMV in se prilkopila na Smatrics hitro polnilnico in aktivirala z NewMotion kartico. Vmes sva skočila čez cesto v Lidl po malico in krenila proti Münchenu.
V Münchenu je bil plan malce pogledat BMW Welt če je kaj novega na i oddelku, ter obisk prodajalne Tesle, ki je blizu Marienplatza. V BMW Weltu je nov koncept iVision, brezćično polnjenje ter koncept čisto električnega Mini-ja. In prva hitra polnilnica spet deluje.
V Tesli pa sva se usedla v Teslo X in si skonfigurirala svojo. Razstavljene imajo tudi Tesline sončne panele in hranilnik energije Tesla Wall. Glede na to da imajo sami samo prodajo vozil, ne pa tudi prodajo ostalih zadev, so posredovali najin kontakt na Nizozemsko, kjer je oddelek za prodajo energetskih rešitev.
Iz Münchena sva štratala s polno baterijo, in šla proti vznožju Grosglocknerja. Ker je bila nesreča na avtocesti, naju je navigacija peljala čez vasi, in tako sva prihranila na porabi in povečal se je tudi doseg. Tako sva polnila na hitri polnilnici pred Merkurjem eno vas pred Zell am See v Saalfeldnu.
V Kaprunu kjer sva prespala, sva v Hotelu Sonnblick dobila prijetno dobrodošlico – rezervirano parkirno mesto pred teslinim destination polnilcem za ”vsa” ev vozila – a je bilo zaparkirano s strani nizozemcev. Še dobro da so kabli od destination chargerjev dovolj dolgi, da sva parkirala zraven in se priklopila ter polnila čez noč.
V ceno hotela je vključena tudi Zell am See-Kaprun Summer card, s katero imaš veliko popustov ali brezplačnih vstopnin v bližnje atrakcije. Šla sva si ogledat Vötter’s muzej starodobnikov, kjer je na ogled več kot 200 starih in redkih vozil na več kot 1400m2.
Pri vstopu na Alpsko cesto imajo električna vozila znižano ceno 26EUR (ICE 36EUR). Na poti gor je veliko razglednih točk, kjer se lahko ustaviš in poslikaš, ter malce sprehodiš naokrog. Ustavila sva se na Seidlwinkel, ter pri predoru Passheiligtum Hochtor kjer je najvišje ležeča polnilnica.
Šla sva še naprej do Kaiser-Franz-Josefs-Höhe razgledne ploščadi. Kelag polnilnica je bila zasedena (Kia Soul in Zoe), Tesla destination ”za vse ev” pa se spet ni hotela povezati z najinim i3. Čeprav bova nekaj % zregenerirala navzdol, bi še vedno tistih par % polnjenja v času obiska pomagalo da bi prišla vsaj do Radovljice.
Tako sva se morala ustaviti v Villachu v Lidlu, kjer nama je ravno pred nosom priklopil e-golf, tako sva 11minutk polnila na AC in šla v Lidl po malico (ujela še zadnje minutke ko je bila trgovina odprta), preostalih 20 minutk pa DC, da sva prišla do Kranja in nato domov v Trbovlje.
Prevoženih 2426km v dobrih 36ih urah v 7ih dneh. Povprečna poraba 14,6kWh/100km, povprečna hitrost 69,6km/h.
Dopust uspel, šofer je malce zmatran, navigator tudi, tako paše imeti še malce dopusta po dpoustu
Vozni park Pošte Slovenije porabi skupaj nekaj več kot štiri milijone litrov naftnih derivatov na leto. Velika mesta zapirajo svoja središča, zato ta način poslovanja ni več vzdržen. Investitorji in širša javnost stavi na električna vozila, naj si bo električno kolo, dron ali samovozeče vozilo. V podjetju Trilogic, ki stoji za znamko ehrana.si, so dobro leto nazaj pričeli z razvojem lastnega algoritma za razporejanje dostavne flote, ne glede na tip vozila. Cilj je namreč ponuditi najhitrejšo zeleno dostavo znotraj mest v tem delu Evrope.
Upravljanje z dostavno floto prihodnosti
Podjetje Trilogic se je v zdnjem letu usmerilo v razvoj algortima za razporejanje dostavnih vozil, najprej za potrebe lastne storitve, pod imenom ehrana live. Ehrana Live omogoča dostavo iz restavracij, ki nimajo lastne dostave preko skupne dostavne flote podjetja Trilogic.
Algoritem, ki je plod lastnega razvoja podjetja, razporedi dostavo dostavljavcu z najkrajšim dostavnim časom (glede na oddaljenost, hitrost kolesarjenja, promet in ostale parametre). Dostavna flota trenutno uporablja električna kolesa slovenske znamke S-bikes in navadna kolesa za dostavo obrokov v centru Ljubljane. Podjetje ne uporablja dispečerskega centra, saj program samostojno razporeja prejete dostave.
Dostavni algoritem omogoča:
Razporejanje različnih vrst vozil, od kolesa do drona (v bližnji prihodnosti)
Restrikcije glede na tip vozila (z avtomobilom ne moremo v center mesta)
Pobiranje več naročil hkrati
Optimizacija glede na promet, vreme in ostale parametre
Kako razporejanje dostavne flote izgleda v praksi.
Učinkovitost elektrifikacije
Pri 70 kilometrih dnevne razdalje, ki jih v povprečju prevozi kolesar storitve ehrana live, nastane velika razlika ali jih je prevozil s pomočjo elektromotorja ali samo s svojo energijo. Predvsem v slabših vremenskih pogojih se dostavni časi močno razlikujejo.
Podatki za junij kažejo, da z električnim kolesom dostavijo 15% hitreje od navadnih koles.
Hitrost ni edini razlog za izbor električnih vozil. Tu so še varčnost ter ekološki vidik. Električni vozni park postaja nujni pogoj za poslovanje na trgu dostavnih storitev nove generacije. Avtonomna vozila, droni, robotika. Vsa vozila prihodnosti se bodo napajala z elektriko, zato je cilj podjetja izgradnja dostavne flote na električni pogon.
Avtonomno vozilo je bližje kot si mislite
Zadnje poročilo svetovalnega podjetja McKinsey ugotavlja, da se na področju dostav v zadnji milji ali t.i. “Last mile delivery” segmentu inovacije in razvoj dogajajo še hitreje, kot so ocenjevali v letu 2016. Električna vozila so že dovolj zmogljiva, da zamenjajo vozila na fosilna goriva. Tako bodo električna vozila kmalu postala osnovna zahteva pri dostavnih storitvah.
Podjetje Starship je s svojimi prototipi že prisotno v nekaterih Ameriških in Evropskih kampusih. Droidi so verjetno smer v katero se bo razvijala masovna komercializacija avtonomnih vozil na področju dostave hrane. Droni so zaradi regulacije in visoke cene prevoza težjih paketov omejeni na ruralna področja in majhne pakete. Mnenje strokovnjakov je, da bodo v bližnji prihodnosti pokrili nišni trg nujnih dostav v težko dostopnih področjih (zdravila, dokumenti).
Slovenski razvoj
“Vizija podjetja Trilogic je postati vodilni ponudnik enourne dostave, na področju Vzhodne in Jugovzhodne Evrope.”
Ni vprašanje ali se bodo avtonomna vozila pojavila, vendar le kdaj se bodo pojavila in kdo jih bo lahko najbolje umestil v poslovanje. Prav na področju managementa dostavne flote avtonomnih vozil, lahko podjetje Trilogic nudi visoko dodano vrednost. Dostave z električnimi kolesi so le prvi korak, k popolni elektrifikaciji in optimizaciji poslovanja. Pri tem jim Slovenski trg služi kot idealen trg za testiranje poslovnega modela in IT sistemov. V bližnji prihodnosti bodo tako razširili poslovanje na bližnje tuje trge in ponudili enourno zeleno dostavo tudi v drugih evropskih prestolnicah. Za namen vzpostavitve celovitega sistema, je podjetje aktivno vpeto v iskanje investicije.
Dne 6.-7. 9. 2018 je v Novi Gorici in okolici potekal 2. MAHLE Eco Rally v organizaciji AMD Gorica. Organizatorje smo že spoznali na našem tradicionalnem 5. mednarodnem srečanju društva DeMS v Gozd Martuljku. Skupna pozitivna zgodba naelektrena z električnimi vozili se je iz Gozda Martuljka preselila v Novo Gorico. Rallya se je udeležilo 24 ekip, od tega je bilo 6 ekip povezanih z našim društvom DeMS. Večina članov društva se je prvič srečala s pravim rallyem, na katerem so veljala FIA pravila, zato smo se učili pravil in čudili uvrstitvam, ki smo jih dosegali. Nikakor nam ni bilo jasno od kod dobra oziroma slaba uvrstitev, resnici na ljubo pa ob profesionalnih rally voznikih tudi nismo upali na prva mesta.
Prvi dan je bil namenjen ogrevanju vozil in voznikov. Proga v skupni dolžini malo pod 90 kilometrov je vsebovala dva točnostna preizkusa in postanek v Vili Vipolže s kulinaričnim presežkom. Združitev ceremonialnega starta izpred hotela Perla je bil dogodek za vse udeležence in tudi gledalce ob startu. Teh pa ni bilo malo. Prava promocija e-mobilnosti v živo, primerjava tihih in hitrih električnih vozil s hrupnim športnimi vozili za rally. Udeležencem MAHLE eco Rally se nam zdelo, da smo priča prehodu v trajnostno obliko transporta, tudi na področju avtomobilskega športa. Dan se je zaključil s pogostitvijo v hotelu Perla.
Drugi dan se je začel zgodaj, proga je bila bolj zahteva, vsebovala je pet točnostnih preizkusov.Tekmovalni duh je bil prisoten pri vseh udeležencih. Pogovori so v glavnem potekali, kako ujeti pravo hitrost in pravi čas. Vmesni postanek v Postojni in Štanjelu je bil turistično obarvan, debate pa v glavnem ne.
Pot smo zaključili s podelitvijo pokalov in nagrad. Najbolje uvrščen član našega društva je bil Adrian, ki se je z vozilom Tesla S uvrstil na šesto mesto v svoji kategoriji. Čestitke.
Zahvala tudi organizatorju, ki se je uspešno držal FIA pravil, o čemer se je prepričal tudi tehnični delegat, ki je bil stalno prisoten na prizoriščih dogodka. Eno izmed teh pravil je tudi, da smo morali čez noč pustiti vozila na zaprtem parkirišču. Organizator je poskrbel za prevoze do hotelov, tako da diskvalifikacij zaradi tega ni bilo.
V jesenskem času bo precej dogodkov na temo eMobilnosti, ki se jih bomo udeležili tudi člani Društva e-Mobilnost Slovenija. Spodaj je spisek dogodkov, ki se bo še ustrezno ažuriral.
Od 15.00 – 18.00 na parkirišču pri OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica: predstavitev električnih in hibridnih avtomobilov ter električnih koles občanom z možnostjo krajših preizkusnih voženj.
Že dolgo sem razmišljal, da bi poizkusil s Twizyjem narediti eno daljšo turo iz same radovednosti kako izgleda potovanje z vozilom, ki je namenjeno zgolj mestni voznji in ima realnega dometa 70km pri povprečni hitrosti 60km/h.
Odločitev je padla. Planiranje poti sem se lotil z omejitev dometa na 50 km. Do 1. polnjenja v LJ P+R Dolgi most je dobrih 50 km. 2. polnjenje je bilo planirano v Postojni, ki je malo manj kot 50 km. Med Postojno in Koprom je bila razdalja okoli 65 km zato sem planiral 3. polnjenje v Divači. V Kopru pri Sparu pa je planirano polnjenje za nazaj. Polnilnice so morale biti tik ob poti.
Start 04. 08. 2018 iz domačega kraja Gornji Grad ob 07:00 s SOC 100% polno baterijo. Vreme je bilo čudovito. Najbližja pot do LJ je bila čez prelaz Črnivec (nmv 902). Že po nekaj km iz Gornjega Grada, skozi vas Nova Štifta se je začela pot vzpenjati na Črnivec. Hitrost sem imel med 50 in 60 km/h, da prihranim cim več elektronov. Pri spustu z vrha Črnivca proti Stranju sem regeneriral za 7km. Na cilju v P+R Dolgi most sem prispel ob 08:08 s SOC 24,5%. Priklopim Twizyja na polnilno postajo nakar ugotovim, da imam polnilne kartice doma v Kia Soulu EV. Edino kartico, ki sem imel s sabo je Petrol kartica, ki je vedno z mano v denarnici. Uuhhhh, Hvala bogu, da ima Elektro Ljubljana zelo dobro urejeno mobilno aplikacijo in sem tako vklopil polnjenje.
Ljubljana
Iz Dolgega mostu sem se ob 10:25 s SOC 99% odpravil proti Postojni. Pot je potekala brez posebnosti. V Postojno sem prispel ob 11:25 s SOC 26,5%. V Postojni je plug&charge polnilnica in rfid kartica za vklop polnilnice ni potrebna. V Postojni v hotelu Kras sem si privoščil kavo in pojedel sendvič. Dobil sem tudi obisk člana DEMS Hrovat Blaža, ki je bil s prijatelji namenjen na plažo v Italiji. Prišlo je tudi nekaj firbcev, ki so želeli dobiti razne informacije o vozilu in o EV nasplošno.
Postojna
Čas je hitro minil in ob 13:00 s SOC 75,5% sem se odpeljal proti Divači. Ob 13:35 sem prispel v Divačo s SOC 39,5%. Med blokovskim naseljem v bližini železniške postaje stoji Petrolova polnilnica. Tu sem lahko uporabil edino polnilno kartico, ki je vedno z mano. Glede na ostanek SOC sem se odločil, da ne bom dolgo polnil. Ob 14:18, ko je SOC dosegel 65% sem se odpravil proti Kopru. Pot je bila zaradi ovinkov zelo zanimiva. Hkrati sem razmišljal, kako bo nazaj, ker je cesta poleg ovinkov tudi zelo strma. Ob 14:57 sem prispel v Koper s SOC 17%, kjer sva bila dogovorjena s hčerko Nino, ki v šolskem času študira v Kopru. Med počitnicam pa si je našla delo, da zasluži kakšen dinar. Pri Sparu sem avto priklopil na polnilnico, ki je plug&charge in rfid polnilna kartica ni potrebna. Nino povabim na kosilo. Na to sva šla v njeno stanovanje, da se malo osvežim in spočijem. Prvoten dogovor je bil, da pri njej prespim in se naslednji dan vrnem domov. V trenutku sem si premislil in se odločil, da takoj ko bo Twizy dosegel 100% “odvihram” proti domu in poizkusim narediti maraton. Ker imam v Twizy montiran OVMS modul lahko preko aplikacije, spremljam napolnjenost baterije in lokacijo vozila. V modulu je tudi sim kartica, ki me s sms obvešča za vsako aktivnost in podatke poti.
Polnilni postanki za pot nazaj domov so planirani enako, saj Twizy naredi z lahkoto (če je 100% poln) 50 km. Dobim sms od Twizy da je 100% napolnjen in se ob 18:10 odpravim proti Divači. 37 km poti, ki je bila pretežno strma navzgor sem s SOC 35% ob 18:56 prispel v Divačo. Se priklopim na polnilnico in že pridejo firbci in sprašujejo razna vprašanja o EV. Čas je hitro minil. Napolnil sem do 63% in se odpravil naprej proti Postojni. Na poti ni bilo nobene posebnosti. Ob 20:25 sem prispel v Postojno, kjer sem se priklopil na polnilnico. V bliznjem hotelu Kras sem si privoščil eno mrzlo točeno. Naredil sem tudi en manjši sprehod skozi Postojno in opazoval nočno življenje v tem kraju. Opazil sem, da je v Postojni ogromno tujih turistov. Slišal sem italijanščino, nemščino, španščino, angleščino, … Ko je Twizy dosegel 86 % sem ga odklopil in se ob 22:30 odpravil proti Ljubljani. Pot je bila mirna in tekoča. Po 48km poti sem ob 23:30 prispel v P+R Dolgi most s SOC 32% in se priklopil na polnilnico. Zraven mene se je polnil bel Fiat 500e s California registrsko tablico. Mislil sem si: “Ta je pa frajer. Iz Californije v Ljubljano s Fiatom, ki se DC polnjenja nima”
EV Fiat
Ker nisem imel kaj počet sem navezal kontakt z EV prijatelji in sem izvedel, da nekdo uvaža Fiatove 500e avtomobile in jih prodaja v SLO. Na tem parkirišču so bili tudi turisti z avtodomi. En par je pristopil k meni in smo klepetali o izkušnjah avtodomarstva in EV vozili.
Ljubljana
Spet je čas hitro minil. Pri 90 % sem se odločil, da bi moralo zadostovati do doma in sem se ob 01:10 odpravil proti Gornjemu Gradu. Do Kamnika je bilo se vse OK. V Stranju se pa je pot začela strmo dvigovati proti vrhu Črnivca. Hitrost vozila sem zmanjšal na 50 km/h. Bolj, ko sem se bližal vrhu hriba manj GOMa sem imel. Hitrost zmanjšam na 40 km/h. Pri zadnji serpentini mi GOM predlaga, da imam se samo za 3 km energije. Tako vroče mi že dolgo ni bilo. Tukaj mi je bilo zal, da nisem v Ljubljani napolnil do 100 %. Začel sem razmišljati, kaj narediti, če mi zmanjka soka. Ura je bila okoli 02:00. Kje naj najdem pomoč? V najslabšem primeru bi potiskal avto do vrha. Hvala bogu ni težak za potiskanje, ampak navzgor? Hmm! Na vrh prispem z GOM 2 km in se oddahnil. S Kia Soul imam izkušnje, da se da iz vrh Črnivca pa do doma pripeljati brez da enkrat pritisnem na stopalko za gas in sem si rekel, da isto poizkusim s Twizyjem. Na mojo srečo se je izteklo, kot sem predvideval in sem domov prispel ob 2:30 s SOC 4km.
Zaključek
Skupaj Prevoženih: 335,5 km
Skupaj porabljeno: 21,85 kWh
Trajanje: 19,5 ur
Vožnja: 5 ur
Polnjenje: 14 ur in 30 min
Poraba: 6,5kWh/100km
Pot je bila naporna in hkrati zelo zanimiva. Spoznal sem kar nekaj ljudi. Zanimivo je bilo poslušati mnenja ljudi o EV. Veliko ljudi je bilo pozitivnega mišljenja, nekateri so bili pa neomajni glede dosega. Kljub temu da posamezniki niso porabili dnevno več kot 100 km za službo in še kakšno privat vožnjo, so še vedno trdili, da niti slučajno ne razmišljajo o nakupu EV, dokler ne bo EV naredil toliko km, kot naredi bencinar. Meni pri takšnem razmišljanju samo nariše nasmeh na usta.
Za podobno pot se bom v prihodnosti še zagotovo odločil, ampak ne sam, s partnerico in delal postanke tam, kjer bo možnost polnjenja na mestih, da bo možnost si, kaj ogledati s planiranim prenočiščem.
Nekateri naši člani že poznajo hotel Nox ob Celovški cesti v Ljubljani, le streljaj od priključka na gorenjsko avtocesto in so si že dostikrat pomagali s tam postavljeno type2 polnilnico.
Pred dnevi pa je med člani zaokrožilo, da so še na drugi strani hotela, ob ureditvi dodatnih parkirišč, postavili še hitro polnilnico nam vsem znanega Plan-Net-Solar!
dav
Polninico je moč aktivirati z aplikacijo podjetja, ali pa nam jo z RFID kartico požene in ustavi prijazno osebje recepcije hotela Nox, tako kot smo navajeni že od type2 stebrička.
To je že druga hitra, brezplačna, in kar je najbolj pomembno, delujoča polnilnicav tej mestni četrti – manj kot dva kilometra od našega “rednega zbirališča” v Hipermarketu Dravlje.
Tako bo tudi hotel Nox verjetno postal priljubljena točka za naše sestanke in druženja elektromobilistov nasploh.
Stanislav Rozman
Upravljanje soglasja
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.
). Nato pa pot nazaj do Regensburga in naprej do Landshuta.
