Kategorija: Uncategorised

  • Nekaj utrinkov in doživetij z daljše vožnje z novim Leafom

    Nekaj utrinkov in doživetij z daljše vožnje z novim Leafom

    Štiri mesece vozim novi Nissan Leaf. Naredil sem okoli 9000 km. Na forumih sem prebiral razmišljanja po občutkih večinoma dobronamerna. Večkrat pa se nisem mogel znebiti neprijetnih občutkov posebej še ob pisanju o t.i. »rapide gate«. Spraševal sem se ali sem naredil prav ali ne ob odločitvi za nakup tega vozila. Veliko mi je v pogovorih pomagal g. Ignac Završnik. Vsekakor sem električni avto kupil za moje vsakodnevne potrebe, ki pa so tudi potrebe večine šoferjev v naših slovenskih razmerah. Moje običajne vožnje potekajo v dosegu do 100 km na dan, vendar ne vsak dan. Živim na jugu ob Kolpi v Podzemlju. Opravim  pa tudi kar nekaj voženj na Gorenjsko in nekaj občasnih dlje  po Sloveniji. Vsekakor so bile dosedanje izkušnje pozitivne posebej še zaradi lepo razporejenih polnilnic ob avtocestnem križu po Sloveniji. Z enim hitrim polnjenjem je možno priti z enega na drugi konec  Slovenije in nazaj. Tako, da o kakšnem pregrevanju baterije ni moč govoriti. Na Gorenjsko in nazaj (270 km), pa je možno ob zmerni vožnji priti celo brez polnjenja, kar sem tudi preizkusil.

    Navadno sem prej opravil letno tudi  več daljših voženj. Ena takšnih je pot v romarsko središče Međugorje v Bosni in Hercegovini. Zamikala me je vožnja z Leafom. Razdalja, ki sem jo s kombijem velikokrat prevozil pomeni sedaj po avtocesti okoli 450 km, skupaj pa nekaj manj kot 500 km. V kratkem je bilo po Dalmaciji postavljenih nekaj hitrih polnilnic, Zadar 2 Kaufland, 2 v Skradinu ob slapovih Krke in Kaufland v Šibeniku. Planiral sem dvakratno polnjenje v Zadru in Skradinu po potrebi. Na pot sem odšel v sredo 8. avgusta ob 5. zjutraj v času vročinskega vala in opozorila oziroma alarma, mislim, da rdečega za hrvaško obalo. Aplikacija Plugshare je kazala do Zadra 246 km. Odločil sem se za eko vožnjo med 95 in 100 km na uro. Ob spustu s Sv. Roka sem prišel v Zadar s kar lepo zalogo 45.km. To mi je prišlo zelo prav. Navigacija me je namreč pripeljala do ulice z nakupovalnim centrom, kjer pa nikakor nisem našel Kauflanda s polnilnico. Našel sem sicer drugi Kaufland, vendar pa po vztrajnem iskanju po parkirišču polnilnice nisem našel. Imajo pa tudi podzemna parkirišča, kamor nisem pogledal. Ob pomoči g. Završnika sem potem našel prvi Kaufland. Polnilnica je delovala odlično.

    V 50. minutah sem napolnil na 97.%. Sam nimam natančnih merilnikov, polnilnica pa tudi ne kaže s kakšno močjo se polni. S tem, da sem planiral postanek v Skradinu, bi lahko odklopil prej. Ob vožnji mimo Skradina sem imel okoli 20 km dobropisa, kar me je spodbudilo k odločitvi, da naredim pot do cilja v enem kosu. Čeprav sem cesto dobro poznal, pa nisem predvideval, da bodo klanci naprej po Dalmaciji vzeli toliko elektrike. Menda se cesta povzpne na 600m n.v. Tako, da sem vozim ponekod tudi z minus 40 km. Razdalja od Zadra do Međugorja je namreč okoli 255km. Izklapljal sem klimo, se prilepil za kakšen kamion, ki jih je sicer po dalmatinski avtocesti zelo malo. Moje edino upanje je bil dolg spust pred Ravčo in še nekaj manjših  naprej do cilja. Sicer sem pa že pomislil na rešitev na kakšni črpalki z navadno vtičnico. Res je dolg klanec navzdol potrdil moja predvidevanja in mi prinesel okoli 30 km dobropisa. Nekoliko skrbi mi je zopet povzročil dolg zastoj na meji in enourno čakanje. Vročina se je vseskozi od Zadra gibala med 35 in 36 stopinjami. Temperatura baterije se je konstantno držala blizu prve rdeče črtice, kar naj bi pomenilo blizu 50. stopinj. Avto na to ni reagiral s kakšnimi opozorili, niti se nič ni poznalo na vožnji. Po prehodu meje pa so se prižgali alarmi za polnjenje baterije. Vedel sem, da mi preostane še nekaj km avtoceste in 6 km navadne. Baterija je kazala 5 %, medtem, ko je doseg čisto izginil, kar me je zopet nekoliko zaskrbelo. Na cilj sem prišel z 2%. Ker pa sem zaradi gneče in zasedenosti parkirišča moral še krožiti in se izogibati pešcev, sem izgubil še en procent. Tako sem na cilj prišel z enim procentom. Tudi na te mejne vrednosti avto ni reagiral s kakšno upočasnitvijo in je vozil še normalno. Iz Podzemlja do Međugorja sem prevozil 506 km ob povprečni porabi 12,2 kW/100 km. O realnem času in povprečju km je težko govoriti, saj sem po Zadru prevozil kar nekaj km in na meji čakal s prižganim avtom uro ali več. Mislim pa, da je bilo povprečje 62km in okoli 8 ur vožnje.

    Zvečer sem avto napolnil pri znancih v apartmaju samo nekaj procentov za okoliško vožnjo drugega dne. Drugi večer pa sem napolnil do konca.Pot nazaj do Zadra je bila normalna v podobni vročini z izključevanjem klime z namen, da bi pripeljal v enem kosu. Sicer pa je ob dobri ventilaciji dalmatinska vročina veliko lažje znosna kakor naša slovenska. Ta odsek poti je bil manj vznemirljiv z varnim ostankom baterije. Polnilnica v Zadru stoji tik pred vhodom v Kaufland. Če računamo, da smo ljudje velikokrat  »komot« in bi se najraje pripeljali do vrat ali za šank, sem kar malo predvideval, da bo polnilnica zaparkirana. Res je bilo eno parkirišče zasedeno z motorjem, drugo pa na srečo prazno. Oznake so namreč premalo opazne. Polnilnica je zopet delala odlično. Napolnil sem na 98%. Nato se je začel vzpon na Velebit zopet v veliki vročini. Ob vzponu je kazalec temperature baterije kazal zopet kot običajno po hitrem polnjenju tik pred prvo rdečo črto.

    Nakar je na vrhu v tunelu temperatura zrasla nekako na sredo polja med obema rdečima črtama. V svojem stilu sem vozil naprej kakšnih 50km, ko se je temperatura zmanjšala pod rdečo črto. Pričakoval sem kašen alarm in reakcijo avtomobila, ki pa se na srečo ni zgodila. Tako sem mirno pripeljal domov do Podzemlja tudi z nekaj pospeških in hitro vožnjo na zadnjem delu avtoceste. Ta odsek je kazal povprečno porabo 13km/100. Ostanek  7% baterije in 21 km dosega. Dva kilometra pred domom je sledilo še eno presenečenje oziroma hladen tuš. Ko sem se ustavil pred semaforjem za delo na cesti, se je razbesnela huda nevihta s točo v debelini lešnika. Neusmiljeno je klestilo po pločevini. Spomnil sem se na razbite avtomobile, ki sem jih videval po letošnji toči v Črnomlju. Še ena preizkušnja tik pred prihodom domov, sem si mislil.

    Na srečo sem jo odnesel brez praske na avtomobilu. Tako, da je tudi pločevina Leafa dokaj trdna. Povzetek celotne vožnje ob prihodu domov: okoli 1000 km, poraba 12,7kw, povprečje 62 km na 100, čas 16,42h.

    Za zaključek bi izrazil še nekaj sklepnih misli. Moja odločitev za nakup novega Leafa je bila prava. Vse domače vožnje opravim brez pretresov in zmerno, kar botruje tudi večji sproščenosti ali spočitosti npr. ob daljših vožnjah po Sloveniji, da o udobju ne govorimo. Z malo dobre volje ali bolje rečeno dobrih živcev pa se da narediti tudi daljša pot v eventualnih ekstremnih pogojih. Vsekakor je bila vročina ekstremna in je avto odreagiral nanjo sicer z opozorili na kazalnikih, vendar ne alarmantnimi. Težko pa si seveda predstavljam ob sebi pri takšni vožnji sodobnega človeka, ki je tempiran na čas, na dinamiko dogajanja, na stoprocentno udobje ali »ziheraštvo«, kot rečemo po domače. Takšna vožnja je dober izziv in preizkus obvladovanja nepredvidljivih ali stresnih situacij, ki jih sicer v vsakodnevnem življenju ni malo.

    Ps. Nimam specifičnih merilnikov v avtomobilu in se ne spoznam na strokovne izraze. Uporabljam obstoječe, ki jih avto ima. Zato podatki mogoče niso tako strokovno izraženi ali obdelani.

    Peter Miroslavič, Podzemelj

  • Preverjanje 60 polnilnih postaj za električna vozila

    Preverjanje 60 polnilnih postaj za električna vozila

    Društvo e-Mobilnost Slovenija je v sodelovanju z Eko skladom izvedlo preverjanje 60 polnilnih postaj za električna vozila po Sloveniji. Večina polnilnih postaj za električna vozila ni v skladu z razpisnimi pogoji po javnem pozivu 44SUB-EVPOL16 (Uradni list RS, št. 72/16 in 9/17). Komisijski zapisniki o preverjanju tehnične ustreznosti ter zaključno poročilo so bili v skladu s pogodbo predani Eko skladu.

    Verjamemo, da bo Eko sklad na podlagi naših ugotovitev ukrepal za izboljšanje stanja in omogočil nove rešitve na področju polnilne infrastrukture, ki bodo zagotovile uporabnikom električnih vozil nemoteno uporabo javne polnilne infrastrukture financirane iz javnih sredstev.

    Zapisal:

    Ignac Završnik

  • Promocija e-mobilnosti v Tolminu

    Promocija e-mobilnosti v Tolminu

    V sodelovanju s PRC (Posoški razvojni center) smo člani društva DeMS preživeli dan v skladu z našim poslanstvom, ozaveščati in informirati. Še posebej smo bili veseli obiska najmlajših. Vzporedno pa smo še uspešno izvedli test regeneracije električnih vozil.

    Nekateri izmed nas smo prišli že precej zgodaj. Razloga je bil v tem, da smo želeli električna vozila napolniti na javni polnilni postaji. Za test regeneracije smo dorekli pravilo. 100 % napolnjeno vozilo odide na pot, se vrne in zopet napolni na 100%. Razlika je preko števca merljiva v kWh in tisti, ki je porabil najmanj, je zmagovalec.

    Dogodek se je začel ob 10:00, člani smo se razdelili. Dva sva opravila pot od Tolmina do Kolovrata, dva sta se odpeljala do osnovne šole, drugi pa so se polnili na Mestnem trgu v Tolminu. Glede na raznolikost električnih vozil je bilo vprašanj obiskovalcev precej. Od klasičnih, kakšen je domet, kakšna je cena, kakšen je občutek, če obstanete na cesti. Za vsa vprašanja se je našel tudi odgovor.

    Drug del pa je potekal v znamenju intervjujev za lokalno televizijo in testnih voženj za obiskovalce. Prve vožnje z električnim vozilom ne pozabiš in prav je, da to izkušnjo delimo tudi z drugimi.

    Za člane, ki smo seveda tudi tekmovalno naravnani, je vzporedno potekal še test regeneracije električnih vozil. Pot ni dolga, je pa vzpon precejšen in razlike med vozili so prišle do izraza. Pri testu regeneracije so sodelovali; Kia Soul EV – Ignac Završnik, Hyundai Ioniq EV – Vinko Žitnik, Smart EV – Franc Babnik, Nissan Leaf II – Marjan Božič, Renault Zoe – David Ipavec in Nissan Leaf I – Matjaž Kuček. Kasneje se nam je sicer še pridružil Renault Zoe – Janez Toplak, ki je zamujal zaradi problemov na poti. Vendar nismo imeli dovolj časa še za test njegovega vozila.

    Rezultati so zapisani spodaj, poudariti pa je treba, da fizikalni zakoni veljajo. Najlažje vozilo je zmagalo. Pri Zoe pa je posledica večje porabe verjetno specifika polnjenja. Meritve so opravljene na istem števcu.

    Smart EV, zmagovalec testa regeneracije

    1. Smart EV Franc Babnik, 2,8 kWh
    2. Hyundai Ioniq Vinko Žitnik 3,5 kWh
    3. Nissan Leaf II Marjan Božič 3,7 kWh
    4. Kia Soul EV Ignac Završnik 3,8 kWh
    5. Nisan Leaf I Matjaž Kuček 4,2 kWh
    6. Renault Zoe David Ipavec 5,7 kWh

    Zapisal
    Ignac Završnik

  • Vabimo vas na predstavitev polnilne postaje

    Vabimo vas na predstavitev polnilne postaje

    Polnilna postaja vas ne bo razočarala, zato vam poleg polnjenja ponujamo še kaj več in sicer pogostitev ki bo

    v Grajskem parku Vitez v Logatcu v soboto 26. maja 2018 ob 10 uri.
    Seveda je zaželjen obisk z električnim vozilom in kot tak tudi test v živo.

    Peter Pikl

    Naslov dogodka:
    Grajski park Vitez
    Tržaška cesta 91a,
    1370 Logatec.

    45°54’40.3″N 14°12’19.3″E

    N45.911186, E14.205365

  • Vabilo na 5. mednarodno srečanje Društva e-Mobilnost Slovenija (DeMS) Gozd Martuljek 2018

    Vabilo na 5. mednarodno srečanje Društva e-Mobilnost Slovenija (DeMS) Gozd Martuljek 2018

    Spoštovani člani, simpatizerji in vsi drugi, ki vas zanimajo vozila s pogonom na elektriko, vabimo vas na tradicionalno 5. mednarodno srečanje društva DeMS v Gozd Martuljku

    Srečanje bo dvodnevno in se bo uradno začelo v soboto, 19. 5. 2018 in zaključilo v nedeljo, 20. 5. 2018.  Vabimo vas, da se nam pridružite že v petek, 18. 5. 2018, v poznih popoldanskih urah.

    German   English  Italian   Slovenian

    Prijavnica / Application form

    Okvirni program srečanja:

    Petek 18. 5. 2018

    Prihod organizatorjev srečanja v hotel Špik. Priložnost za neformalna srečanja in druženje. http://www.camp-spik.com/kontakt-in-lokacija/

     

    Sobota 19. 5. 2018

    8:00 – 10:30 zbor in registracija udeležencev http://www.camp-spik.com/kontakt-in-lokacija/

    11:00 – 13:00 Slovenski planinski muzej v Mojstrani (voden ogled) http://www.planinskimuzej.si/

    13:00 – 14:00 enoločnica v hotelu Špik

    14:00 – 18:00 Krožna vožnja po treh državah (Slovenija – Avstrija – Italija), s postankom v Planici (voden ogled) Krožna vožnja  google maps

    18:15 – 20:00 Program predavanj in predstavitev v hotelu Špik;

    (program se bo dopolnjeval glede na predavatelje)

    pozdravni govor predsednika Društva e-Mobilnost Slovenija;

    predavanje g. Louisa Palmerja o njegovem podvigu s solarnim električnim vozilom;

    g. Dejan Skrivalnik, fotovoltaika, hranilnik električne energije in električno vozilo v praksi;

    Eric in Irena Raymond, solarni prelet Alp;

    Dr. Dejan Paravan net metering

    predstavitev pokroviteljev GEN-i, e-sme, Kmag d.d., Metron Inštitut, Eko sklad, AMD Gorica, Tehno d.o.o., REC BMS

    20:30 Večerja in druženje udeležencev

    Prenočevanje v hotelu  hotel Špik, Koda namena: DEMS 5. mednarodno srečanje  (od 41,90 € do 49,90 €)  ali kamp Špik

    Nedelja 20. 5. 2018

    11:00 Ogled tehničnega muzeja Završnica – HE Moste

    Prijavnina oz. prostovoljni prispevek znaša 30 € (otroci brezplačno), za člane društva DeMS je znesek 10 € in vključuje stroške polnjenja električnih vozil, vstopnin, parkiranj, vodenja in prehrane (enolončnica in večerja). Za prijavo na srečanje prosim potrditev, do 17. 5. 2018 na elektronski naslov drustvodems@gmail.com in izpolnite prijavni obrazec na spletnem naslovu  ali facebook strani.

    Donacija preko plačilne kartice, Pay Pal

    PGZvcm0gYWN0aW9uPSJodHRwczovL3d3dy5wYXlwYWwuY29tL2NnaS1iaW4vd2Vic2NyIiBtZXRob2Q9InBvc3QiIHRhcmdldD0iX3RvcCI+CjxpbnB1dCB0eXBlPSJoaWRkZW4iIG5hbWU9ImNtZCIgdmFsdWU9Il9zLXhjbGljayI+CjxpbnB1dCB0eXBlPSJoaWRkZW4iIG5hbWU9Imhvc3RlZF9idXR0b25faWQiIHZhbHVlPSJBQlNBUFc3UzlBUFJMIj4KPGlucHV0IHR5cGU9ImltYWdlIiBzcmM9Imh0dHBzOi8vd3d3LnBheXBhbG9iamVjdHMuY29tL2VuX1VTL2kvYnRuL2J0bl9kb25hdGVDQ19MRy5naWYiIGJvcmRlcj0iMCIgbmFtZT0ic3VibWl0IiBhbHQ9IlBheVBhbCAtIFRoZSBzYWZlciwgZWFzaWVyIHdheSB0byBwYXkgb25saW5lISI+CjxpbWcgYWx0PSIiIGJvcmRlcj0iMCIgc3JjPSJodHRwczovL3d3dy5wYXlwYWxvYmplY3RzLmNvbS9lbl9VUy9pL3Njci9waXhlbC5naWYiIHdpZHRoPSIxIiBoZWlnaHQ9IjEiPgo8L2Zvcm0+Cg==

  • V Dubrovnik na kavo z električnim vozilom

    V Dubrovnik na kavo z električnim vozilom

    Jadranska magistrala

    Po prvi izvedeni poti od Lendave do Kopra je bil naslednji izziv izpeljati še daljšo pot v enem dnevu. Planirani cilji so bili različni, vendar vedno vezani na delujočo polnilno infrastrukturo. Potovanje z električnim vozilom po razvitih državah danes ni več problem, saj obstaja hitra polnilna infrastruktura, katere dostopnost in preprostost uporabe se iz dneva v dan izboljšuje z gostovanji in nižjimi cenami. Zato je padla odločitev, gremo na kavo v Dubrovnik.

    Planiranje poti je imelo eno ključno točko in sicer lokacija hitrih polnilnih postaj. Na srečo obstaja NP Krka, kjer imajo dve delujoči hitri polnilni postaji in s tem je bil rešen problem delujoče polnilne infrastrukture. Drug izziv je bil kilometrski; dolžina prve etape je 330 kilometrov, velikost baterije 40 kWh. Na podlagi izkušenj opravljene poti od Lendave do Kopra je izziv moč uspešno izpeljati, vendar z varčno vožnjo.

    Ker se nama, kljub objavi na internem forumu društva DEMS, žal ni nihče pridružil, sva z Marjanom sklenila, da se na pot odpraviva sama. Odločila sva se, da se bolje in lažje potuje v enem vozilu; imaš družbo za pogovor pa še izmenjava se pri vožnji.

    Izhodišče poti je bil »Park vojaške zgodovine v Pivki«. Priklopila sva električno vozilo Leaf in napolnila do 100 %. V vmesnem času sva si, na povabilo osebja parka, ogledala razstavo vojaške tehnike v muzeju. Ob odhodu sva imela na razpolago 38,3 kWh. Zunanja temperatura je bila 13 stopinj, baterija 27,8 stopinj. Na začetku sva vozila po avtocesti do Reke, nato pa nadaljevala po Jadranski magistrali do kraja Novi Vinodolski. Prvi postanek po 103 kilometrih pri polnilni postaji, preverjanje delovanja polnilne postaje brez polnjenja in nadaljevanje poti. Povprečna poraba kaže 9,3 kWh /100 km, zunanja temperatura 21 stopinj, baterija 29,3 stopinj. Če računamo porabo po Spy Pro še manj, 9,137 kWh za 103 kilometre.

    Starigrad (Paklenica) bodoča Teslina polnilnica

    Ob Jadranski magistrali sva naredila več postankov do Senja za turistične posnetke jadranskih otokov. Ker je bil čas za malico, sva se ustavila in prijetno poklepetala s kolesarjem iz Frankfurta

    V Starigrad (Paklenica) sva prispela do polnilne postaje s povprečjem porabe 10,1 kWh /100 km. Zunanja temperatura 24 stopinj, baterija 30,1 stopinj. Poleg obstoječe polnilne postaje so postavili še dve za Teslo, ena izmed teh pa je uporabna tudi za vsa ostala vozila- Obstaja pa problem, ker niso še priklopljene. Dokumentiranje podatkov in odločitev za odhod do NP Krka. Energije je še 15,4 kWh, razdalja pa je 93 kilometrov.

    Vožnja po lokalnih cestah v zaledju Zadra prinaša pluse, npr. poraba je v Skradinu padla po 322 kilometrih na 10 kWh/100 km. Potem pa vzpon in posledično povečana poraba. Ob prihodu na vmesni cilj NP Krka se je povprečje dvignilo na 10,3 kWh /100 km. ABB polnilna postaja v NP Krka je delovala in priklopila sva vozilo.

    Ali obstaja problem hitrega polnjenja po 330 prevoženih kilometrih? Prvo hitro polnjenje sva začela pri 5,3 kWh preostale energije in zunanji temperaturi 24,5 stopinj, baterija pa je imela 32,8 stopinj. Začetna hitrost polnjenja 41 kW. Po 1 uri je bilo vozilo napolnjeno na 97 %. Temperatura baterije se je dvignila na 52 stopinj, vendar se je zaradi Leafove funkcije pasivnega hlajenja (baterija se z vožnjo ohlaja), kasneje spustila na 46 stopinj.

    Odhod proti Dubrovniku. Števec za povprečno porabo sva nastavila na vrednost 0. Namen je bil v opazovanju porabe med vožnjo po avtocesti in magistrali. Pred nama pa je bil nov izziv, avtocesta se dvigne na 640 metrov nad morjem, kar pa v praksi pomeni še nekaj dodatnih kWh porabe.

    Uporaba ProPilota pri Leafu je v primeru avtocestnih voženj velika prednost v smislu varnosti in enostavnosti vožnje.

    Prečkanje BiH meje terja nekaj časa pri čakanju na mejno kontrolo. Zastoji so obvezni del poti, ki pot časovno podaljša, vendar v primeru električnega vozila porabe energije skorajda ni.

    Ko sva prispela na cilj, tik pred vhodom v Dubrovnik, nama je ostalo še 9 % baterije, doseženo povprečje porabe 11,8 kWh. Za pot dolžine 591,4 km sva porabila 65,828 kWh. Doseženo povprečje je torej11,1 kWh /100 km.

    Prespala sva v apartmjih»Apartmani Sokol« (cena 25 €). Vsaka hiša ima navadno vtičnico, kjer je možna polnitev vozila. Priklopila sva na originalno 10 A prenosno polnilno postajo in vozilo pustila čez noč.

    Drug dan pa na zasluženo kavo v Dubrovnik. Še sreča, da Marjan preveri vse cene in kavo sva popila v bufetu Kamenica pri tržnici. Cena kave je bila sprejemljiva (12 KN za veliki machiato). V vmesnem času se je vozilo na parkirišču napolnilo do 100 % .

    Zaključek

    Pot je možno opraviti z enim vmesnim polnjenjem v NP Krka (1 urni postanek), problem nastane zaradi dolgotrajne vožnje, ne zaradi problema z dometom. Dolge vožnje so utrujajoče, zato sva se pri vožnji izmenjavala. Dodatna vrednost pa je še dobra družba, s katero je takšna pot zabavna in poučna.

    Pot opravila Marjan Božič in Ignac Završnik, zapisal Ignac Završnik

  • Od Lendave do Kopra z električnim vozilom

    Od Lendave do Kopra z električnim vozilom

    Že pred časom sem opravil pot od Lendave do Pirana za električnim vozilom Nissan Leaf prve generacije. Takrat je bil namen testiranje polnilne infrastrukture ob avtocestnem križu in dokazati, da je možno uporabiti električno vozilo ob primerni infrastrukturi tudi za daljše relacije. Za praktičen primer je bil prevožen najdaljši odsek avtocestnega križa v Sloveniji.

    Z razvojem baterijskih vozil pa je prišel nov izziv in cilj, prevoziti podobno pot brez uporabe polnilne infrastrukture. Realizacijo sem planiral takoj, ko bo to možno in sem jo večkrat tudi napovedal. Pri testu se mi je pridružil tudi Marjan Božič, ki je kasneje dokazal, da ni vse v vozilu, ampak uspeh temelji tudi na vozniku. Marjan je želel opraviti to pot že s svojim predelanim vozilom e-Punto, vendar do realizacije še ni prišlo. Povabljeni so bili tudi drugi vozniki z drugačnimi vozili, pa se testa žal niso mogli udeležiti.

    Prihod na start ob 9:00 uri je bil sicer na začetku podoben običajnemu izzivu, ki ne bo imel veliko medijske pozornosti. Z Marjanom sva želela zgolj priklop na običajno vtičnico, da 100 % napolniva baterije. Pa se je zgodilo presenečenje. Število novinarjev je bilo kar neverjetno. Od televizijskih, radijskih in časopisnih hiš. Priznam takšnega medijskega odziva, nisva pričakovala. Za ogled stolpa, sva si komaj utrgala nekaj minut, ves ostali čas sva namenila za vprašanja in snemanja. Vsekakor zahvala g. Vargi in go. Bukovec  za medijsko pozornost, ki sta jo sprožila.

    Z Marjanom sva se dogovorila, da prvi del poti opravi po stari cesti skozi Ljutomer, ki je kilometrsko tudi bližja. Dobila se bova na BS Tepanje in tam v praksi videla, kaj pomeni nižja hitrost. Na pot sva se ob spodbujanju novinarjev odpravila ob 10:15. Aplikacija Nissan Spy Pro je pri meni pokazala, da je na voljo 38,5 kWh energije ter zunanjo temperaturo 14 °C. Sveže je bilo v Lendavi.

    Prvi del poti med Lendavo in Mariborom je potekal v spremljanju s strani novinarskih ekip. Moja povprečna poraba je bila 13,3 kWh / 100 km, Marjanova pod 10 kWh / 100 km. V nadaljevanju poti se je povprečna poraba nižala, saj so se zunanje temperature začele dvigovati. Na dogovorjeni postanek BS Tepanje sem prispel ob 11:35. Povprečna poraba je padla na 12,1 kWh / 100 km, zunanja temperatura pa je narasla iz 14 °C na 22 °C. Najprej sem čakal na Marjana, ki je za krajšo pot porabil več časa (postanek za novinarje – Pragersko) in nato še na dokončanje intervjuja s strani novinarske ekipe. Odhod se je zavlekel na 12:39 uro.

    Na poti se je povprečna poraba vztrajno manjšala, vendar se je manjšal tudi preostanek energije na 9,7 kWh. Na BS Ravbarkomanda sem moral sprejeti odločitev ali napolniti dodatno rezervo ali tvegati ter se odpeljati proti cilju. Odločitev za polnitev je padla iz varnostnih razlogov. Do sedaj po prevoženih 130.000 električnih kilometrih nisem še nikoli obstal na cesti. Drug razlog pa je bil Marjan, imel je namreč dovolj energije in cilj bo dosegel brez polnjenja. Napolnil sem za 9 % baterije oziroma iz 9,7 kWh na 13,8 kWh. Na koncu poti sem sicer spoznal, da je bilo polnjenje nepotrebno in bi prišel na cilj tudi brez. Ostalo bi mi še 4,3 kWh energije. Več kot dovolj.

    Na cilj v Koper (parkirišče za tržnico) sem prispel ob 15:13. Najprej sem opravil fotografijo za arhiv, nato pa sem poklical Marjana. Prišlo je do rahle zmešnjave, saj se je dogovoril z novinarji, da počaka na drugem parkirišču. Parkirišču Semedela, kjer je Marjan prispel ob 15:00 s preostankom 12 %. Naš član iz Kopra, me je usmeril na pravo parkirišče in končno, srečanje na spremenjenem cilju in intervju po opravljeni poti.

    Nekaj podatkov o sami poti. Dodal sem še podatke o temperaturi baterije, saj je zadnje časa precej govora o #SloRapidGate aferi. Poudariti je treba, da večina voznikov električnih vozil vozi okoli 100 kilometrov na uro. Vsaj tiste, ki jih osebno poznam.

    PrihodOdhodkWh / 100 kmZunanja °CBaterija °CkWh
    Lendava 10:15 1422,938,5
    BS Tepanje11:3512:3912,12226,326,5
    BS Ravbarkomanda14:2314:3311,926,536,213,8*
    Koper15:13 11,22935,98,4

    BS Tepanje prihod Marjana

    Prevoženih kilometrov:       305,7
    Porabljen čas za vožnjo:     3:45
    Porabljena energija kWh:   34,2
    * polnil sem za 4,6 kWh seštevek pa 13,8 kWh ? Izguba, napačen števec, ne vem, … Aplikacija kaže prenos za 4,1 kWh, začetno stanje 9.7 kWh

    Opaženo v medijih:

     

    pa morda še kje, pa na žalost nismo našli…

    Zaključek.

    Izziv in cilj je bil dosežen z enim električnim vozilom. Celotno Slovenijo smo prevozili brez uporabe polnilne infrastrukture. Medijsko pozornost smo dobili v večji meri, ko smo mislili, da je to možno. Dokazali smo tudi, da je možna nizka poraba v pravih pogojih. Kakšen je naslednji cilj? Namig, pri sosedih še ni gneče.

  • Otvoritev polnilne postaje v Čedadu /  Cividale del Friuli

    Otvoritev polnilne postaje v Čedadu / Cividale del Friuli

    Na povabilo »FVG Zero Emissions« smo se, s pomočjo našega člana Marjana Božiča, ki je v društvu odgovoren za sodelovanje na dogodkih, organizirano udeležili otvoritve polnilne postaje pri naših zahodnih sosedih.

    Število članov našega društva narašča, zato so tudi udeležbe dogodkov čedalje bolje obiskane. Ker prihajamo iz vseh koncev Slovenije, smo se dobili v Novi Gorici pri javni polnilni postaji. Vsi drugačni, vendar vsi enaki v načinu pogona vozila (e-Punto, e-Up, e-Golf, Zoe, Smart EV, e-Astra, Soul EV).

    Po krajši 34 kilometrski poti, smo prispeli na Piazza Duomo, 33043 Cividale del Friuli UD, Italija. Glede na celotno število električnih vozil smo predstavljali približno 40 % vseh električnih vozil.

    Organizator nas je vse udeležence iz Slovenije povabil na klasično italijansko kavo v center mesta. S pomočjo naših primorskih članov smo premostili jezikovne ovire in se prepoznali v skupnih ciljih, ki so neodvisni od naše narodne pripadnosti. Izmenjali smo si ideje in naše italijanske prijatelje povabili na naše tradicionalno 5. Mednarodno srečanje Društva e-Mobilnost Slovenija v Gozd Martuljku. Odzivi so bili dobri in ponovno se bomo videli v Sloveniji.

    Otvoritev polnilne postaje je bila uradno zaključena in preostanek obiska je potekal v živahni debati na osrednjem trgu. Družijo nas mnoge teme s področja e-mobilnosti. Priznati pa je treba, da smo jih presenetili z množičnostjo obiska in številom svojih članov ter strokovno podkovanostjo posameznikov v našem društvu.

    Ne glede na to, da še nimamo dvojezične spletne strani in je razumljivost naših zapisov možna samo preko uporabe Google prevajalnika, se bodo mnogi izmed njih pridružili našemu društvu.

    Benvenuti amici.

    Zapisal:
    Ignac Završnik

    Prihod v Čedad

    Ogled vozil

  • Prihodnost je električna so mnenja pri AMZS-ju

    Prihodnost je električna so mnenja pri AMZS-ju

    Postavitev prve polnilne postaje pri AMZS d. d., PE Ljubljana, Dunajska cesta 128a, Ljubljana je pomemben signal za ves slovenski trg e-mobilnosti. Uresničuje željo po splošni dostopnosti do električne energije in preprostosti uporabe. Načrti AMZS-ja so takšni, da bodo v nekaj tednih postavili še 10 polnilnih postaj za električna vozila. Običajno Tesla sklene posebne pogodbe, kjer ob izpolnitvi določenih pogojev ni stroška nakupa polnilne postaje. Obstaja pa tudi možnost nakupa Tesla stenske polnilne postaje v avstrijskem Gradcu, kjer je cena 520 € + DDV. Vsekakor kvaliteta in oblika za primerno ceno.

    Zapisal

    Ignac Završnik

    P.S.

    Včeraj 9.3.2018 smo dobili svežo informacijo. Trenutno so polnilnice postavljene v Murski Soboti, Mariboru, Celju, Vranskem, Ljubljani, Postojni, Kopru, Otočcu in Kranju. 

  • Testiranje polnilne infrastrukture

    Testiranje polnilne infrastrukture

    Društvo e-Mobilnost Slovenija je v ponedeljek 19.2.2018 podpisalo pogodbo z Eko skladom na podlagi katere bomo preverili delovanje polnilne infrastrukture postavljene po Sloveniji. Vsi člani društva vabljeni k sodelovanju. Več informacij na internem forumu.

    Po 60 dnevih smo preizkusili 61 polnilnih postaj sofinanciranih s pomočjo nepovratne finančne spodbude Eko sklad. Preizkus polnilnih postaj je potekal komisijsko, rezultati skupaj s poročilom pa so bila predana Eko skladu.

    18263|https://dems.si/wp-content/uploads/2018/02/08_10_Vojnik_Zreče_Vitanje_Šoštanj_Topolšica_02-150×150.jpg,18264|https://dems.si/wp-content/uploads/2018/02/08_05_Vojnik_Zreče_Vitanje_01-150×150.jpg,18260|https://dems.si/wp-content/uploads/2018/02/04_04_Šmarje-pri-Jelšah-Aškerčev-trg_01-150×150.jpg,18258|https://dems.si/wp-content/uploads/2018/02/04_10_Podsreda-Grad_01-150×150.jpg,18268|https://dems.si/wp-content/uploads/2018/02/08_12_Vojnik_Zreče_Vitanje_Šoštanj_Topolšica_Kotlje_Ravne_01-150×150.jpg,18267|https://dems.si/wp-content/uploads/2018/02/09_02_Šentjur_03-150×150.jpg,18257|https://dems.si/wp-content/uploads/2018/02/05_06_Cirkovce6_01-150×150.jpg,18265|https://dems.si/wp-content/uploads/2018/02/08_04_Vojnik_Zreče_01-150×150.jpg,18259|https://dems.si/wp-content/uploads/2018/02/04_08_Kozje-Kozje-49_01-150×150.jpg